Glas podzemlja 2022

GLAS PODZEMLJA, 2022 Ba: Boo! Cil: Boooo! Glasilo Društva za raziskovanje jam Ljubljana Ba: That was the worst thing I’ve ever heard! Cil: It was terrible! Naslov izdajatelja: Luize Pesjakove 11, 1000 Ljubljana Ba: Horrendous! E-pošta: [email protected] Cil: Well it wasn’t that bad. Internetna stran: www.dzrjl.si Ba: Oh, yeah? Spletna izdaja: https://www.dzrjl.si/publikacije/glas-podzemlja/ Cil: Well, there were parts of it I liked! Ba: Well, I liked alot of it. KAZALO 36  Raziskovanje podzemnega Cil: Yeah, it was GOOD actually. živalstva porečja Trebišnjice Ba: It was great! Ester Premate Cil: It was wonderful! Ba: Yeah, bravo! UVOD 41  Paleontološko odkritje v 1  Uvodnik Apalaškem gorovju Virginije Cil: More! Katarina Kosič Ficco Ba: More! Špela Borko Cil: More! TABORI Ba: More! 2  Predsedniške novičke 44  Prvomajski (ne)tabor 2.0 Matic Di Batista Ba(Cil)  Špela Borko IN MEMORIAM GLAS PODZEMLJA, 2022 3  Janez Kanoni - Žan (1949-2021) 46  Kaninska povodenj 2021 Borko Urednica: Špela Borko Jurij Kunaver Člani, uredila Jure Bevc in Špela Uredniški odbor: Jure Bevc, Špela Borko, Ester 4  Misli Članov ob Žanovem KOMENTARJI K Premate, Darja Kolar, Uroš Kunaver odhodu DELOVANJU DRUŠTVA Člani E-mail uredniškega odbora: 51  Nagrada Viljema Puticka za leto [email protected] 6  Dr. Jože Štirn - Mišo (1934 - 2020 2021) Jamar in potapljač našega Teo Delić Avtorji besedil: Jure Bevc, Tim Berginc, Špela društva Borko, Teo Delić, Matic Di Batista, Metod Di Jurij Kunaver 52  Novo registrirane jame in Batista, Rok Grecs, Marjan Juvan, Darja Kolar, katastrsko gradivo, prejeto za Katarina Kosič Ficco, Tomaž Krajnc, Jurij RAZISKAVE leto 2020 Kunaver, Uroš Kunaver, Matevž Marinko, Jure Bevc Lanko Marušič, Peter Mašič, Kristofer Pečar, 8  Člani veterani v letu 2021 na Matija Perne, Nika Pišek Szillich, Ester Lanskem vrhu 53  Predavanja in drugi Premate, David Škufca, Rafko Urankar, Člani Metod Di Batista in Marjan Juvan izobraževalni dogodki v letu 2021 Avtorji fotografij, risb in načrtov: Franci Bar, Tim 10  Tritavžent brvincev mašira v Darja Kolar Berginc, Jure Bevc, Špela Borko, Teo Delić, Trst, a le široka mravlja pride po Matic Di Batista, Gilly Elor, Bojana Fajdiga, internetu 55  Čistilna akcija Jeriševe jame Jaka Flis, Lukas Grbac, Riko Grecs, Primož Rok Grecs Ester Premate Jakopin, Marjan Juvan, Žan Kafol, Darja Kolar, Domagoj Korais, Katarina Kosič Ficco, Ičo 11  Sistem Grvn-Rajža v letu 2021 56  Čiščenje divjega odlagališča pri Košir, Tomaž Krajnc, Jure Kunaver, Matevž Špela Borko Marinko, Lanko Marušič, Janez Modrijan, Zapotoku Kristofer Pečar, Gregor Pintar, Nika Pišek 16  Novoletna ekspedicija na Szillich, Ester Premate, Primož Presetnik, M. Poljano David Škufca Richter, Marko Simič, Aleksander Štrukelj, Rafko Urankar, Janez Vengar, Marko Vogrič, Matic Di Batista 58  Iz Bajsijevih delavnic ... Marko Vrabec. Kristofer Pečar Lektura: Jure Bevc, Ester Premate, Darja Kolar, 19  4 - P (sinonimi 4P, 4 P, 4-P) IZOBRAŽEVANJE Špela Borko Matevž Marinko 60  Kratki opomnik za izvedbo jamarske šole Računalniška obdelava fotografij in naslovnice: 22  Pokljuke ne damo Uroš Kunaver Uroš Kunaver Tim Berginc Oblikovanje in prelom: Špela Borko, Jure Bevc 25  Brezno spečega dinozavra 2006– 66  Jamski sistemi 2020 Fotografija na naslovnici: Vhodno brezno Rajže, Jure Bevc Matija Perne in Lanko Marušič Planina Poljana. Foto: Domagoj Korais 27  Pet akcij, –1081 metrov RAZVEDRILO Tisk: Trajanus d.o.o. Matic Di Batista 72  Gilly-o-tine Naklada: 200 izvodov 30  LJ-29 ali kako smo pokopali Špela Borko Ljubljana, maj 2022 Kadetnico ISSN 1581-8942 (tiskana izdaja) Peter Mašič 74  Covid poezija Deana Pestatorja ISSN 2536-4308 (spletna izdaja) Rafko Urankar 31  Vsake zgodbe je enkrat konec (pregled raziskav v Breznu treh 76  Strip src) BaCil Tomaž Krajnc DODATEK 34  Skednena jama malo drugače Načrt Brezna spečega dinozavra Nika Pišek Szillich Jure Bevc PS: Zvesti bralci, le brez skrbi, material za Rumene strani se pridno nabira. Le potrpežljivo, morebiti vas v naslednji številki utegne razveseliti znani rumeni okvir ...

GLAS PODZEMLJA, 2022 ■ UVOD Špela Borko ———— UVODNIK ———— Lansko leto je, kot smo se že razvadili, Prav zares, mladca sva po domače življenja zavemo šele, ko je prepozno. prineslo metre, dosežke in presežke. Ne povedano dopingirala. Ker se še ni na- Letošnji Glas podzemlja se je sestavljal bom ponavljala predsedniških novičk, a vlekel na črno zlato, je bil učinek, podprt malce drugače kot običajno. Predvsem kdo bi si mislil, da bomo »usput« skočili s čokolado, takojšen. Malce mu je bilo sem tokrat dobila res zagnano uredniško na jurja, kar tako, v petih akcijah? Preboj sicer slabo, a se je iz polža prelevil v ekipo, ki je prevzela mnogo nadležnih magične meje sem zaradi operacije mravljo faraonko. Ko smo okoli štirih opravil. Ester, Darja in Jure, hvala vam! zamudila in priznam, malce sem se zjutraj prišli na JZS bivak, smo bili vsi Hkrati sem bila februarja nadvse nezado- pomilovala. Le malo kasneje sem vsee- veseli – on, ker je bil na jurja, jaz, ker sem voljna s Članstvom, saj so vsi po spisku, no uspela utrgati češnjo, obisk finalnega prijela Dinozavra za rep, Diba pa verjetno IO-jevci pa še najbolj, zamujali z oddajo dna. Matevž, Matic in jaz, hitro in drzno zato, ker naju ni rabil nositi iz jame. člankov. Ne bom štela človek-ur, a zave- do dna in nazaj v enem dnevu. Misel na A letošnje leto je tudi vzelo, ne le dalo. dajte se, da GePe ne nastane čez noč. takšno traparijo me je kar malce plašila, Po Žanovem pogrebu mi je Manč duho- Če ga želite brati, ga morate tudi pisati! saj je vendar od zadnje minilo pet let (P4 vito dejal, da upa, da bom tudi na njego- Hkrati veliko člankov ni imelo spremnih z Maticem in Rakijem). Takrat sem ravno vem tako jokala. Razmislila sem o stiku s fotografij in načrtov, kar je uredništvu začela delati kot mlada raziskovalka, smrtjo. V večji meri sem se ji ognila, še prineslo kopico dodatnega dela. Zato vas danes pa odštevam ure do zagovora tistim pogrebom, na katere bi verjetno res iskreno prosim – bodimo društvo, doktorata. Pet let sedenja za računalni- morala iti. Žanov pogreb je bil pravza- delimo si tako sadove našega dela kot kom mi je sicer pustilo sive lase, a kilo- prav prvi, ki sem mu prisostvovala, odkar delo samo. meter štrika na mojo veliko veselje še sem odrasla. Smrt sama po sebi me ne Naj se za konec zahvalim vsem, ki ste vedno prežvečim brez težav. Vseeno je plaši, plašijo me čustva živečih. Večino poskrbeli, da je tudi ta številka pisana in bil povratek iz jame precej zanimiv. časa jih precej dobro pospravimo, zaka- zajetna. Hvala 151. helikopterski eskadri- Matevža je po HEESK-u kar odneslo. S mufliramo in prikrijemo. Na pogrebu pa lji Slovenske vojske (HEESK) za trans- polno prasico vrvi je žimaril, kot da gre je žalost otipati v zraku. A ne naglas, to port. V zameno smo vam podarili brezno! za večno slavo. Sopihala sem za njim, ne sodi v scenografijo našega okolja. Hvala JZS, ki nam je tudi letos dovolila klela prasico in pljuča, pot mi je v potokih Gledam pokojnikove svojce, prijatelje, uporabo zunanjega bivaka na Kaninskih tekel spredaj in zadaj (saj veste, kje se tovariše, kako gradijo zidove, ki bodo podih. Če se preselim na drugo stran steka …). Mulo me je čakal vrh šahtov in ujeli žalost, dokler ne uplahne. Pa vsee- hriba, v Bohinj: hvala Agrarni skupnosti moj ego se je togotno zaletaval z glavo no. Včasih je fino jokati. Svet je lepši in Savica, Bojanu iz Pac Športa, Andreju iz ob zid. 550 metrov višje smo odvrgli za barve čistejše skozi sveže oprane oči. Alpe-Bohinj, našemu dragemu Mirku in 200 metrov vrvi in pritrdišč. Svoj del smo Tudi med sestavljanjem poglavja In vsem ostalim, ki nas zalagate z informa- opravili, od tu do ven se bo že našel Memoriam je pritekla kakšna solza. cijami o jamah ali nas odprtih rok sprej- heroj. Olajšana bremena sem s svežimi Morebiti bi v kakšnem drugem glasilu mete medse. močmi zgrabila žimar. Kakor hitro sem uvrstili to poglavje drugam, a menim, da Dobrodošli v Glasu podzemlja 2022.│ jaz dobivala moč in zagon, tako je Ma- mora biti na začetku. Saj vendar društvo tevža začelo pobirati. V razmaku petde- in z njim mi vsi rastemo iz preteklih izku- setih višinskih metrov je postal prežve- šenj, doživljajev in ljudi. Članov. Naj bo čen čigumi, ki ne ve več, kako se učinko- prispevek hkrati spomin na preminule in vito prepeti, kaj šele hitro žimariti. Ura se posvetilo vsem živečim. je bližala polnoči in z Dibo sva spoznala, Prevečkrat se vrednosti da je čas za ekstremen ukrep. Kofe. Levo: Urednica v naravnem habitatu. Desno: Uredničina najljubša ekipa na skoraj najljubšem hribu. Foto: Matic Di Batista 1

■ GLAS PODZEMLJA, 2022 Matic Di Batista ———— PREDSEDNIŠKE NOVIČKE ———— Drage Članice, dragi Člani magično mejo –1000 metrov. Velik dose- stanje pod pretvezo merjenja jam. Oce- Leto, ki je za nami, je bilo zelo pestro. žek je tudi nova tenda, ki nam omogoča na: odlično in le tako naprej. Veteranom Poleg nam vsem prijetnega raziskovanja mirnejše in bolj suho prebivanje na ka- očitno ne zmanjkuje motivacije kljub se je kar nekaj članic in članov ubadalo z ninskih podih – USPEH. žalostni izgubi župana, ki je preminil nekoliko manj prijetno birokracijo. Ker Zelo spodbudno je tudi dejstvo, da razi- preteklo leto – Žan, slava ti. smo v časih, ko nevladne organizacije skave na Pokljuki še zdaleč niso zamrle. Žal je spet odpadlo Putikovanje. Če bo niso najbolj zaželene, smo tudi mi prejeli Neumorno praskanje na območju Poklju- sreča, ga prestavimo na pomladni čas. nove zadolžitve. Srečali smo se z zahte- ke je (sicer v letošnjem letu) spet obrodi- Če ne, pa srčno upam, da uspe letošnjo vami za ohranitev statusa društva, ki lo sadove. jesen. deluje v interesu ohranjanja narave. Še bolj pomemben raziskovalni dogodek Skrb za čisto podzemlje in osveščanje Uspešno smo se izkazali pri pristojnem pa je bilo ponovno merjenje Konasnice. javnosti je ena glavnih društvenih agend. ministrstvu in ponovno prejeli naziv. V enem dnevu smo izmerili celo jamo, Lani smo organizirali veliko in medijsko Morda se zdi to le papir, pa je vseeno Jure pa je kasneje še oddal načrt in odmevno čistilno akcijo. Skupaj s pomo- pomemben, saj nam kot društvu, katere- sedaj je jama podaljšana na zasluženo čjo lokalne skupnosti Kazlje smo začeli s mu ni vseeno za okolje in naravo, omo- dolžino. čiščenjem Jeriševe jame. V jami je žal še goča, da aktivno sodelujemo. Jamarska šola je bila lani organizirana vedno veliko smeti, smo pa nakazali, da Raziskave so kljub občasnim motnjam nekoliko kasneje. Zagnani inštruktorji in je mogoče s skupnimi močmi zagristi tudi zaradi ukrepov potekale precej tekoče. pomočniki so skozi izobraževanje pripe- v takšen zalogaj. Ker smo bili že ravno Večinoma se je raziskovalo na Poljani. ljali novo generacijo, za katero upamo, ogreti, smo konec novembra s smetmi Kljub dolgemu dostopu zaradi snežnih da bo v prihodnje skrbela za dosežke napolnili še dva kontejnerja na divjem razmer smo bili uspešni, našli veliko nam dragega društva. Za boljšo uspo- odlagališču pri Zapotoku. novih vhodov ter raziskali nove kilometre sobljenost članov smo se zopet podali na Društvo je v preteklem letu delovalo v že znanih jamah. Med večjimi razisko- usposabljanje za gibanje v zimskih raz- nadvse uspešno. Poleg vsega naštetega valnimi dosežki je tudi nova povezava merah ter imeli dodatno izobraževanje s je zelo lepo videti veliko število članov na med jamama Grvn in Rajža. S tem smo poudarkom na prvi pomoči. rednih četrtkovih sestankih. Člani pridno dobili nov sistem, ki se približuje desetim Članski duh smo lani krepili na Veteran- jamarimo, raziskujemo, dokumentiramo kilometrom. Poleg teh dveh gre morda ski, ki je niso omajali niti koronski valovi. in skrbimo za dobro kondicijo društva. Še omeniti še požrtvovalno razopremljanje Dogodek je minil kot prijetno druženje z enkrat spodbujam vse Članice in Člane, Prašnega dola in odkritje 4 - P! bogatim kulturnim in kulinaričnim progra- da brez zadržka izrazite svoje želje in se Poleti smo nadaljevali na Kaninu, kjer je mom, ki ga bomo pomnili še dolgo časa. brez strahu lotite raziskovalnih projektov sicer sprva kazalo, da nam bo vreme O veteranih pa ne slišimo le konec maja. v prihodnjem letu. uničilo velike načrte. Tekom dveh tednov Redno se nam javljajo in poročajo o Za konec pa: Društvo dela dobro.│ smo vseeno pregledali še zadnji vprašaj napredku v Radošcah. Zadeva je prišla v breznu LJ-29 in ga uspešno razopremi- tako daleč, da je bila potrebna posebna li – USPEH. Nato se je konec tabora predsedniška delegacija, ki je preverila zgodil še preboj v Breznu spečega dino- zavra, ki je kasneje – jeseni – prebil Levo: predsednik podkupuje članice. Desno: sodelovanje generacij. Foto: Jaka Flis 2

GLAS PODZEMLJA, 2022 ■ IN MEMORIAM Jurij Kunaver ———— ———— 19. oktober 2021. Pokopališče v Planini stiski. V času izjemno visoke vode na Lanskem vrhu.« »Sicer pa ga poznamo – pri Postojni, kjer smo našega Žana po- Planinskem polju pred leti je Žan s svo- če se je odvijalo kaj pomembnega, je bil spremili na zadnjo pot in se od njega jim čolnom skrbel za preskrbo z živežem vedno zraven; imel je zanimanje in po- poslovili. Toliko ljudi to pokopališče vseh v njegovi bližini, ki tega niso bili sluh tudi za najmanjše dihalnike.« »Zato zagotovo že lep čas ni videlo. Bil je sposobni sami. je tudi ustvaril velik kup zapisnikov.« »Po oblačen dan, ki ni obetal nič dobrega. Žan je bil še pred meseci »ta glavni« v Radotu Radeščku in Matjažu Pucu je bil Poslavljati se od prijatelja je nekaj najtež- Članski vasi. Njegovi prijatelji veterani so naš največji in najbolj vztrajen Lipertist.« jega. Žan se je rodil v družini dr. Janeza si nemalokrat ob dejstvu, da je v Član- Žanov odhod bomo težko preboleli. Kanonija, nestorja slovenske povojne skem vrhu ob vsakem novem prihodu Nešteto je bilo Žanovih prizadevanj, da psihiatrije in znanega partizanskega vse pripravljeno in za vse poskrbljeno, bi bil Članski vrh čim bolj prijeten, prija- zdravnika. Žana je od mladosti zanimala pogosto dali duška z vzklikanjem: »Žana zen in gostoljuben. Bil je »župan in arhi- tehnika, postal je strojni tehnik in je za župana!« Vsak od nas je ob prihodu tekt« Članske vasi, dobesedno in v pre- služboval na Hidrometeorološkem zavo- na Članski vrh na Lanskem vrhu čutil, da nesenem pomenu. Prav Žanova je bila du Slovenije. Pred tridesetimi leti pa se nekaj manjka, če se Žan ni takoj prikazal »ideja ponovnega sistematičnega iskanja je odločil, da se naseli v samem središču in slehernega pozdravil z »medvedjim Lippertove jame«. Pri gradnji Članske notranjskih kraških voda, čim bliže naravi objemom, gromkim smehom in glasnimi vasi se je izkazal kot nenadomestljiv in in jamam, v Malnih, kjer si je zgradil hišo šalami. Članska vas je zaradi njega skrben gospodar, izredno ročno spreten, na razvalinah Milavčevega mlina. Živa- postala toplo zavetje vsem generacijam, ki je skrbel za dobre pogoje veteranov, hen in prijeten v družbi je hitro osvojil ne le veteranom. Ob pogledu nanj se je da so se v vseh vremenskih pogojih srca Notranjcev, še bolj, ko se je izkazal človeku zarisal velik nasmeh na obrazu. lahko udeleževali akcij na Lanskem vrhu kot dobrotnik. Žan ni bil samo jamar, in S svojo iskrivostjo, navihanostjo in stras- in se ob sredah ali četrtkih popoldne to več kot pol stoletja. Njegovo poznava- tjo do življenja je okužil vse naokrog. utrujeni, umazani in premočeni vračali nje jamarskih pesmi, jamarske zgodovi- Vedno ga je bilo lepo srečati, ker je bil bodisi iz Najdene jame, Galacijevke ali ne in vsakovrstnih zgodbic je bilo zavidlji- velik človek, ki premore ogromno topline obeh Radošc. Žanova zasluga je tudi vo. Bil je tudi smučar, celo smučarski in preproste ljudskosti. Vse to ostaja z avtorstvo zamisli in izvedbe ferate v učitelj, zmajar, ribič, lovec in drsalec, nami, hvala za te trenutke.« Tako so, Najdeni jami. »Brez njega ne bi bilo jamski vodnik (Planinska jama, Unška presunjeni zaradi Žanovega prezgodnje- druženja veteranov na Lanskem vrhu, bil koliševka), motorist, igralec, čebelar, ga odhoda, opisali svoje žalostne občut- je vez med nami, ‘arhitekt’ našega druže- kitarist (član ansambla The kapnik boys), ke njegovi najzvestejši prijatelji. nja in sodelovanja! Šele ob smrti takšne- čolnar in še kaj. Številne diplome in Lanski vrh, Članska vas, to je čaroben ga prijatelja se začneš zavedati kaj si medalje iz klubskih in sindikalnih tekmo- svet med Planinskim in Logaškim po- pravzaprav izgubil.« Naj mu bo lahka vanj pričajo o njegovih talentih in spo- ljem, kjer so mogočne stvaritve narave, Notranjska zemljica, naj mu Putick lajša sobnostih. Bil je tudi hokejist v časih, ko kot so ponori Pod stenami, Logarček, bolečino ločenosti od družine in od prija- je vstajala zlata generacije Vevške Slavi- Vranja in Skednena jama in kajpak Naj- teljev!│ je. Igral je v prvem napadu mladinske dena jama. Sami veliki, od kraških voda postave. Posebno veselje je imel z resta- izpraznjeni prostori, ki so stoletja in vriranjem Tomosovih mopedov in se tisočletja čakali, da jih odkrijejo in razi- vsako leto odpeljal na daljše potovanje v ščejo prav člani našega društva, sedanji družbi enako mislečih prijateljev. občasni prebivalci Članske vasi. Pred Njegova skrita ljubezen je bila kultura. Žanom in Špičaki se je v teh krajih z Pred štirimi leti smo ga lahko kot člana neverjetnim žarom, polnim raziskovalne gledališke skupine Ščuka iz Planine radovednosti, potikal Viljem Putick, naš videli skupaj s soprogo Zdenko nastopiti veliki vzor. Tudi Žanu je veliko pomenil, v Vilharjevi igri Jamska Ivanka v vlogi zlasti pri iskanju Lipertove jame, te še Jamskega viteza Vladimirja, in to v ljub- vedno nerazčiščene Putickove enigme. ljanskem Cankarjevem domu. Kot ljubi- »Lanski vrh in Planinsko polje je Žan teljska igralca sta skupaj odigrala kar poznal do zadnje udornice, vrtače in nekaj vlog. Žan je nastopil kot igralec že jame. Žanov največji raziskovalni uspeh kot najstnik v igrano-dokumentarnem v Lanskem vrhu je sodelovanje pri filmu In Memoriam, v prikazu ilegalnega večletnem sistematičnem iskanju in očetovega zdravniškega dela na začetku raziskovanju novih jam, kar je imelo za vojne. Tega nismo vedeli, kot tudi ne za rezultat knjižico o več kot sto jamah na Žanovo pripravljenost pomagati ljudem v Žan v Galacijevki, 2016. Foto: Primož Jakopin 3

■ GLAS PODZEMLJA, 2022 Metod Di Batista je novico o Žanovem odhodu 11. 10. 2021 posredoval na društveno listo z naslednjimi besedami: Dragi člani! Sporočam vam, da nas je danes ob 21. uri zapustil naš Žan. Vedno se ga bomo spominjali kot velikega Člana! Foto: Marjan Juvan Žan je prav zares živel Članski duh in pomembno vplival na nas. Mnogo članov se je na žalostno vest odzvalo z mislijo, poslednjim pozdravom našemu Žanu. Tu objavljamo njihova sporočila. Razporejena so naključno. To pa je žalostna novica. Naj počiva v miru v večnih globinah. Katarina Kosič Ficco Pogrešali ga bomo. Zdenki, Urši in Gašperju moje globoko Blaž Dovžan - Laverdist sožalje. Legenda, počivaj v miru. Armin Krivec Res je bil pravi karakter in Član, ostal bo z nami, v Jurij Trenz zgodbah in spominih. Počiva naj v miru. David Škufca Dragi Žan, naj ti bo še naprej lepo. Ob pogledu nate se je človeku zarisal velik Zbogom Žan, lepo je bilo biti tvoj prijatelj! Žan je živel glasno, odšel pa tiho. Ob tej novici sem obnemel, saj ga bom neskonč- nasmeh na obrazu. S svojo iskrivostjo, navihanostjo in strastjo do življenja si okužil no pogrešal na Članskem vrhu , katerega sestavni del je bil. Tako iskreno me je vedno pozdravljal! Putick naj čuva njegov vse naokrog. Vedno te je bilo lepo srečati, ker si bil velik človek, predvsem pa spomin in vsi mi z njim! človek, ki premore ogromno topline in preproste ljudskosti do slehernega človeka. Jure Kunaver - Vili Vse to ostaja z nami, hvala za te trenutke. Teja Čeru Sedim in nemo strmim. Kdo bo naslednji Žan? Ob vsakem obisku čLanske vasi so me pozdravili njegovi medvedji objemi, gromki smeh in glasne Jure Andjelić - Yeti šale. Naučil nas je, da se da (v nasprotju s splošnim prepričanjem) zgraditi hišo od strehe proti temeljem. čLanska vas je zaradi njega postala toplo zavetje vsem generacijam, ne le Veteranom. »Poklicat treba župana« pa samoumeven stavek pred vsako rojstnodnevno zabavo. Vedno nasmejan in vedno dobre volje. Počivaj v Mu je bilo žal, ker ni našel Lipertove? Ali je bila bolj pomembna pot? Kdo bo zdaj mladičem povedal, miru Žan. Matic Di Batista - Diba da je JKŽ najboljši? Žan, pogrešali te bomo. Špela Borko 4

Da bi Žan kar tako zapustil sceno? Kje pa, še vedno bo naokoli po GLAS PODZEMLJA, 2022 ■ Lanskem vrhu. Če bo iz kakšnega grma kaj godrnjalo, bomo morali Šok. Članski vasi je dal dušo, brez njega je ne bi bilo take kot jo poznamo. Vsem resno pogledati ali je medved ali veliki Član Žan. generacijam se je znal zapisat v srce in s srcem se ga bomo spominjali ob Primož Presetnik vsakem obisku Članske vasi. Naj bo miren njegov počitek. Rok Brajkovič - Brajko Spomnil sem se na kulinarično razvajanje: Pogrešal bom njegov Na svojemu Tomosu je po Aleji veteranov v polni jamarski opremi - odlične postrvi, žametni glas in neskončno odmopediral v večna lovišča Najdene jame. Veteranska je ostala brez - obaro z belimi žganci, karizmo. Naj mu bo zemlja konstruktorja in večno nasmejanega gromoglasnega robanteža, ferajn pa - klobase, rahla. - golaž, brez Člana. Slava mu! - vampe … Jaka Flis Kristofer Pečar - Ba Marjan Baričič Z idejo ponovnega sistematičnega iskanja Lippertove Žan, uživajta s Putikom v novih odkritjih. jame nas je ponovno združil v novi Veteranski verziji. Miran Erič - Kaplar Twito Počivaj v miru Žan, Član z veliko začetnico. Mirne duše lahko rečem, da brez njega tudi druženja veteranov na Lanskem vrhu nebi bilo. Bil je naša vez Spominjali se ga bomo. Jure Bevc med nami! Bil je »ARHITEKT« našega druženja in Odšel je velik Človek in velik Član, vendar bo sodelovanja! njegov duh ostal na (Č)Lanskem vrhu in širši Šele ob smrti takšnega prijatelja se začneš zavedati Prjatu in kolega jamar ŽAN. Počivaj v miru. kaj si pravzaprav izgubil. okolici. Anton Brancelj - Ižanc Rok Grecs Vedno me preganja misel in sram, da se tega v Naj počiva v miru. Sožalje vsem njegovim. vsakodnevnem življenju skupaj bolj ne zavedamo. Dragi vsi, iskreno sožalje Zdenki, Urši in Tanja Tomšič Kako strašno površno je naše življenje! Gašperju ob izgubi moža in očeta. Marjan Juvan - Manč Primož Jakopin Dragi sočlani/ce! K vašim mnenjem nimam kaj dodati. Bom pa napisal kaj osebnega, ker me – priznam – kar stiska pri srcu. Te dni mineva skoraj natanko 55 let, ko se je Žan prvič pojavil na društvu. Verjetno pa je za nas slišal nekaj let prej, ko sva z njegovim starejšim bratom Juletom (Mišotom) bila sošolca in celo sedela skupaj. Hitro se je vpeljal in bil eden res redkih članov, ki vsaj jamarstva — če že ne društva — ni pozabil na daljši rok. Njegov največji raziskovalni uspeh v Lanskem vrhu je sodelovanje pri večletnem sistematičnem iskanju in raziskovanju novih jam, kar je imelo za rezultat knjižico o več kot sto jamah na Lanskem vrhu. Sicer pa ga poznamo — če se je odvijalo kaj pomembnega, je vedno bil zraven; ob enem pa imel zanimanje in posluh tudi za najmanjše dihalnike ipd. Zato je tudi »ustvaril« velik kup zapisnikov. Da je bil po Radotu Radeščku in Matjažu Pucu naš največji in najbolj vztrajen Lipertist, pa tudi vsi vemo. Z Žanom smo nekdanji »The Kapnik Boys« izgubili še kitarista. Skratka — Član kot se Članu spodobi. Kot je v intervjuju za Delo povedal že sam, glavni boom v Najdeni jami je za pol leta zamudil. Zato v jami še nima »svojega kotička«. Čim prej moramo najti kaj primernega, kar bo lahko Žanov rov ali dvorana (Lahko tudi v Radošci). Žan ni bil samo jamar; bil je tudi smučar, zmajar, ribič, lovec in drsalec (s hokejem se ni ukvarjal). Plezal pa tudi ni slabo, čeprav dlje od Turnca ni šel. V speleološki stroki se s profesionalci seveda ne bi mogel meriti. Je pa prebral vse, kar je mogel dobiti pod roko in če bi mu lahko dal oceno iz geologije krasa, bi mu brez zadrege takoj pribil najmanj osmico. Vedel je precej več kot marsikateri študent. Poleg vsega naštetega Žan je imel še nekaj, kar šteje pravzaprav največ – bil je topel človek, ki si ga moral imeti rad že na prvi pogled. Ja, hudo mi je — spet je odšel eden mojih najboljših prijateljev. Zbogom Žan, lepo je bilo biti tvoj prijatelj! France Šušteršič Žan, vedno Te je bilo lepo srečati. Mirno počivaj. Anton Praprotnik - Toto Ojoj. Šokiran, prizadet. Slava mu, ni druge besede. Hvala za vse, Žan. Žanov duh smo ponesli v Člansko vas. Sveča bo gorela do jutra. Putik je dobil odlično družbo. Dean Pestator To je zelo žalostna novica, saj se Člana kot je Žan z lučjo išče. Slava mu. Jure Košutnik Bil je pa tudi pesnik/ Zbogom Žan. interpret in igralec Matej Blatnik (upodobil je Pavla Knobla). Srečno v večnih RIP Žan loviščih. Vojko Mohorčič Lanko Marušič Foto: Jurij Kunaver 5

■ GLAS PODZEMLJA, 2022 Jurij Kunaver ______ ______ Kje so časi, ko je bil Mišo zelo vnet in časih pomanjkanja in moje skoraj nikoli vitve Zavoda za raziskovanje morja aktiven jamar in eden prvih potapljačev potešene lakote. Tega ji nisem nikoli Slovenije v Portorožu (direktor Jože našega društva. Celih deset let smo se pozabil! Mišo je bil takrat že brez očeta, Štirn, 1964–1967) in končno do Morske veliko družili, zlasti v jamah in na terenu skupaj z njegovo hčerjo žrtvama Črne biološke postaje (1969). Je pionir mor- sploh. Javnost, v glavnem strokovna, ga roke. Menda se je moral preostanek skih raziskav v slovenskem prostoru, tudi je pozneje poznala kot pionirja morske družine zato zateči v partizane. Njegov marikulture v Sloveniji, okoljskih študij pri biologije pri nas, mnogi sprva kot mor- povojni dom je bil odprt tudi za druge izgradnji marin in postavitvi čistilnih skega potapljača in organizatorja pota- prijatelje, denimo Andreja Ravnikarja, naprav ter šolanja strokovnjakov. Posta- pljaških odprav. Po študiju biologije v kasnejšega arhitekta, in Janeza Gantar- vil je temelje razumevanja kroženja Ljubljani ga je zasvojilo morje in sloven- ja, geološkega tehnika. Z Drejcem sva fitoplanktona v severnem Jadranu. Z sko kopno ga je videvalo bolj poredko. se kar naprej sabljala s palicami. Tudi organiziranjem ekspedicij in raziskoval- Tega, da je bil nekoč naš član, da je skrivnosti, ki so zanimale mladeniče, nega dela v tujini (med drugim Rdeče naredil prve potapljaške korake v okviru smo odkrivali s pomočjo Mišota, ki je bil morje, Etiopija) je domet njegovega dela našega društva, ne preberemo nikjer. v njih bolj podkovan. Bili so časi brez- segal daleč izven območja slovenskega Redni univerzitetni profesor morske skrbnosti in čistega, spontanega prijatelj- morja. Svojo mednarodno znanstveno biologije na oddelku za biologijo Bioteh- stva, ki niso mogli trajati posebno dolgo. kariero je začel v Tunisu, predaval v niške fakultete v Ljubljani dr. Jože Štirn Nisem pa si predstavljal, da bo Mišota že Omanu, imel je profesorsko stolico na se je rodil 1. decembra 1934 v Ljubljani v času študija, še bolj pa po njem, morje Univerzi v Nici v Franciji, bil na misijah profesorju Josipu in obrtnici Dani Štirn, povsem odtegnilo od mnogih starih UNESCO v Jemnu, Adenu in Kamerunu. r. Ulepič. Njegov brat Jurij Štirn je bil prijateljev in aktivnosti. No, jamarje so za Mednarodna univerza v mestu Cagnes- zaslužen na področju razvoja povojnega tem v celoti nadomestili potapljači in ribiči. sur-Mer, Francija, mu je leta 2002 slovenskega letalstva. Stanovali so na Jože Štirn je v sedemdesetih in osemde- podelila naziv zaslužnega profesorja. Od Kamnogoriški cesti, kamor sem nekaj let setih letih predaval oceanografijo, leta 1992 je bil dopisni član Evropske po drugi svetovni vojni, še kot gimnazi- ekologijo morja in ribiško biologijo na akademije za okoljske znanosti v Tübin- jec, pogosto zahajal. Domnevam, da je Oddelku za biologijo Biotehniške fakulte- genu. Leta 2012 je prejel veliko nagrado obiskovanje Mišotovega doma trajalo te Univerze v Ljubljani. Bil je tudi znan- Miroslava Zeia za življenjsko delo, ki jo med 1949, ko sva postala člana našega stveni svetnik na Nacionalnem inštitutu podeljuje Nacionalni inštitut za biologijo. jamarskega društva, in 1952, ko sem za biologijo. Najbolj zaslužen je bil za Zgornje je samo izbor iz njegovega začel študirati geografijo. Na Kamnogori- ustanovitev prve in edine slovenske bogatega življenja. ško sem se iz mesta vozil z očetovim znanstvene institucije na področju Mišo je bil aktiven jamar od leta 1950 do kolesom. Tam me je v kuhinji Mišotove raziskav morja, to je Morske biološke 1960, kar je dokumentirano v društvenih mame Dane skoraj vedno čakalo kaj za postaje Piran (predstojnik, 1970–1977). zapisnikih. Leta 1950 je bil še dijak pod zob, a sem se venomer branil, kot bi Do nje je prišlo postopoma, od Republi- Šubičeve gimnazije v Ljubljani. V nasled- bil kmečka nevesta, je rekla. Je že škega centra za podvodna raziskovanja njih letih ga zasledimo v vseh seznamih vedela, kako željan sem bil hrane v tistih v Ljubljani (Jože Štirn, 1962), do ustano- članstva. 12. 2. 1953 je bil redni občni Pred Križno jamo jeseni 1957. Od leve: Boris Sket, Jože - Mišo Štirn, Društveni potapljači pred Malim Okencem na izvirih Ljubljanice sredi France Velkovrh, Tomaž Planina, sedi Miran Marussig. Foto: M. Richter petdesetih let 20. stoletja. Od leve: Ivan Kuščer, Ivan Gams, Jože Mušič, Dušan Kuščer, Jože - Mišo Štirn, Franci Bar in Jurij Kunaver. Foto: F. Bar 6

GLAS PODZEMLJA, 2022 ■ zbor društva, na katerem so bili v ospredju odnosi z mladimi jamarji. V diskusiji je bil Mišo kritičen do takratnega vodstva in predlagal več sodelovanja med mladimi in starejšimi. Njegovi mladi sojamarji smo ga pri tem odločno podprli. Takratni predsednik Ivan Michler je zaprtje lokala opravičeval z dejstvom, da ni mogoče delati z mladimi, če ti v njem kadijo. Oglasil se je Mišo (tudi eden od kadilcev) in protestiral, da zaradi enega ali dveh posameznikov ne bi smeli trpeti vsi. V nadaljevanju istega leta se je začel proces zaostrovanja odnosov med Duša- nom Novakom in vodstvom društva, kar je zgodba, močno povezana s povojno emancipacijo naše mlajše generacije. Avgusta 1954 je bil Mišo med udeleženci Zgoraj in spodaj: Pred prvim potopom v sifon izvira Žirovniščice na Cerkniškem jezeru l. 1959. raziskovanja jam na Malih podih pod Jože Štirn in Kazimir Drašlar. Foto: M. Richter Skuto (poleg V. Fajgla, J. Kunaverja, T. Planine in B. Sketa, glej sliko v GP 2021, Bil je tudi eden od dejavnejših članov Mišo je bil pripravljen poskusiti se v str. 8). Takrat je bil Mišo korak pred društva pri postavitvi podzemskega najrazličnejših izzivih. Tudi v tem smo si nami, saj se je lotil pisanja poročila o laboratorija v Podpeški jami in je o tem bili zelo podobni. Leta 1956 se je pridru- naših dosežkih pri raziskovanju visoko- izdelal elaborat. Zadnje, kar sem zasledil žil mojemu bratu Alešu, ki je skupaj z gorskih jam in ga objavil v Proteusu v zapisnikih o Mišotu, je njegova diskusi- alpinistko Nadjo Fajdiga in menoj pri- (Visokogorski kras na Malih podih pod ja na seji društva 26. 11. 1959, ko se je pravljal prvo jugoslovansko odpravo na Skuto, Proteus 16, 1953/54, 9, 25–255). Planinska zveza Slovenije v zadevi najvišji maloazijski vrh Ararat (5165 m). Mišo je pogosto dajal vtis, da je strokov- Dušan Novak poskusila vmešavati v Zaradi političnih napetosti med Turčijo in no načitan in da ve, kaj hoče. Med 1955 naše zadeve. Tista leta je bil Mišo poleg Grčijo tja žal nikoli nismo odpotovali. in 1956 smo Mišo, Tomaž in moja Tomaža Planine in mene eden najbolj Dr. Jože - Mišo Štirn je bil raziskovalec in malenkost organizirali tečaj za mlade pogostih in odločnih diskutantov na znanstvenik mednarodnega ugleda in jamarje, kar je bila najbrž ena prvih naših društvenih občnih zborih ali sejah. Dejal zaslug, nemiren, iznajdljiv, pogumen in jamarskih šol. je: »Predvsem nam mora biti jasno, da pronicljiv duh ter odličen organizator, ki Iz zapisnika občnega zbora 12. 5. 1959 se pred PZS nimamo za kaj braniti, niti je prvič pokazal svoje sposobnosti že kot sem povzel, da je takrat Mišo Štirn vodil jim kar koli pojasnjevati. Popolnoma član Društva za raziskovanje jam potapljaško skupino. To pove veliko, saj evidentno je, da gre tu za zlonamerne Ljubljana.│ so to bili začetki potapljaške dejavnosti besede z namenom, da škodujejo ugledu mlajše generacije, ki sta jih za to navdu- društva. šila Janez in Dušan Kuščer. Marjan Richter se spomni Mišota tudi med prvimi študenti biologije, ki so na sloven- ski obali vadili morsko potapljanje pod vodstvom Janeza Kuščerja. Naši vidni jamarji in potapljači Marjan Richter, legenda podmorskega fotografiranja, dr. Kazimir Drašlar - Mikec, znan himalajec, in dr. Anton Praprotnik - Toto so prispe- vali fotografije in nekaj informacij. Druš- tveni jamski potapljači so se pod vod- stvom bratov Kuščerjev, začetnikov potapljanja pri nas, v tistih časih najprej urili na Ljubljanici na Špici, nato pa na njenih izvirih, v Malem in Velikem oken- cu. Kmalu so se mlajši osamosvojili, ko je Ivan Gams iz Anglije prinesel dva ali tri potapljaške skafandre. Ena pomembnej- ših akcij je bilo potapljanje v kraškem izviru Žirovniščice na Cerkniškem jezeru. 7

■ GLAS PODZEMLJA, 2022 RAZISKAVE Metod Di Batista in Marjan Juvan - Manč ———— ČLANI VETERANI V LETU 2021 NA LANSKEM VRHU ———— V letu 2021 se je na našem Lanskem ugibamo, kako bi komentiral in kaj bi članske družbe in seveda vrhu dogajalo veliko lepega, zanimivega, rekel Žan ob nekem dogodku! ■ Redni – so tisti, ki imajo že v koledar- pa tudi žalostnega. V nadaljevanju podajam nekaj Z veliko žalostjo smo se poslovili od »suhoparnih« statističnih podatkov o ju rezerviran četrtek ali včasih sredo našega Žana, ki nas je zapustil 11. okto- aktivnostih veteranov na Lanskem vrhu v za akcijo. bra 2021 ob 21. uri. Izgubili smo najbolj letu 2021. V obdobju od februarja 2021 zaslužnega člana veterana za naše do konca decembra tega leta je bilo Manč aktivnosti v zadnjih šestih letih. Žan je bil opravljenih 30 akcij v Radošco-2. 20. motor veteranskega druženja na čLan- decembra smo leto zaključili s tradicio- Praviloma smo bili vedno razdeljeni v skem vrhu. Njegove številne ročne spret- nalnim novoletnim druženjem. zunanjo ekipo, ki je poskrbela za vse nosti so omogočile kar nekaj dosežkov Epidemija nas ni preveč ustavila. V času potrebno v čLanski vasi, vključno s pri- veteranov, kot so: največjih omejitev (regije) so bili na akciji pravo jutranje kave in malice ter dobrega ■ ferata in ureditev varovanj v Najdeni samo Ljubljančani. Nihče od veteranov obroka po akciji. (razen Žana in Franceta) ni zbolel za jami, covidom. Notranjo ekipo so sestavljali člani vetera- ■ preboj v Galacijevki v Najdeno jamo, Akcij so se udeleževali: Andrej (vrtnar), ni, ki so delali v jami in pomagali s površ- ■ odkop Radošce 1 v dolžini 22 metrov, Fofr, France, Ejč, Eta, Grega, Ičo, Ile, ja (vleka veder izkopanega materiala, ■ odkopavanja v Mardiju, Jure T., Jure K., Klok, Lenča, Mare, priprava gradbenega materiala, moralna ■ kopanja v Radošci-2 in Marjan, Manč, Metod, Mira, Modrc in opora itd.). ■ nenazadnje ureditev in vzdrževanje Žan, torej skupaj 19 članov veteranov in ostalih. Posameznih akcij so se udeležili V Lazah nas je skrbno spremljal France zavetišča v čLanski vasi. še nekateri prijatelji in sorodniki. in nam nudil tudi skladišče za opremo. V Zavetišče v čLanski vasi je omogočilo Udeležence naših akcij se deli na štiri novo opremljeni bivši Najlepši hiši smo veteranom, da smo lahko v vsakih, še skupine: se s Francetom pred akcijo dobivali na tako surovih vremenskih razmerah izva- ■ Virtualni – so tisti, ki nas podpirajo, kavi. Francetova teoretična razmišljanja jali svoje aktivnosti. Postalo je tudi mesto in analize so nam dajale vzpodbude za za tradicionalno druženje članov DZRJL pa jih nikoli ni zraven! nadaljnje delo. ob vsakoletni Veteranski. Žan je bil načr- ■ Zelo občasni – so tisti, ki pridejo tovalec (arhitekt), izvajalec, vzdrževalec V jami se je izoblikovala bolj ali manj in upravljavec infrastrukture v čLanski enkrat ali dvakrat na leto, ali pa zgolj stalna ekipa, ki so jo sestavljali Mare, vasi in kot tak njen »župan«. Neprecenlji- slučajno nekaj pojest in popit na Manč, Marjan in Metod. Tudi ekipa pred va je bila njegova skrb, ko je hodil uro čLanski vrh. jamo je bila bolj ali manj stalna in sicer: pred ostalimi in poskrbel, da smo prišli v ■ Občasni – so tisti, ki si zaželijo malo Fofr, Ejč in Modrc (je bil včasih tudi v zakurjeno in toplo zavetišče! Še sedaj je jami). dostikrat prisoten v naših pogovorih, ko V zunanji ekipi je bil stalnica Ičo. Žan je bil v lanskem letu vse bolj poredko, ker mu je bolezen onemogočala večje aktivnosti. Levo: Priprave na vhodu v Radošco-2 — od leve proti desni Manč, Metod, Marjan. Desno: Oporna konstrukcija v spodnjem delu Radošce-2 z Metodom. Foto: Marko Vogrič 8

Kakorkoli štejemo, nas je največ sedem! GLAS PODZEMLJA, 2022 ■ Samo še Sneguljčica nam manjka! Urejanje drvarnice – od leve proti desni Modrc, Manč, Metod. Foto: Ičo Košir Manč V jami je potekalo razmeroma rutinsko delo in sicer: ■ odkop materiala, ■ transport materiala na površje in ■ izdelava opornih konstrukcij za podorno stran. Material je bil praviloma mešanica manj- ših in večjih skal ter drobirja. Večje skale so se razbijale, tako da je bil enostavnej- ši transport na površje. Na akciji smo praviloma izkopali in izvle- mezniki. Nekajkrat smo naleteli na žerja- ■ V Borisovem rovu je bilo preho- kli 30 do 60 veder materiala. Tako je vico v peči!? dnih le prvih cca. 200 metrov – deponija v udornici že prav veličastna. Kljub vsem omejitvam nam je tudi letos ostalo je bilo zalito. Manč je postal pravi specialist za izdela- uspelo organizirati tradicionalno vo podpornih ukrepov. Škatlo iz plohov »Veteransko«. V nadaljevanju je nekaj ■ V Veliki štirni je bil običajni slap sestavljajo tri stranice, od katerih sta dve podatkov o letošnji 42. Veteranski: zalit, videla pa se je »reka«, ki je uprti v kompaktno steno udornice. Tako ■ Udeležencev je bilo preko 50. tekla iz smeri Putikove dvorane v je desetmetrski jašek prav impozantna ■ Mira je pripravila tradicionalne piško- Veliko štirno in je tudi primerno konstrukcija sestavljena iz plohov in bučala. okroglih tramičev. Razmiki med plohi te – res so bili dobri kot vedno! omogočajo tudi plezanje v vertikalnem ■ V jami je bilo (po vpisni knjigi) 42 ■ V Desnem ni bilo videti povišane jašku. vode? Iz jame poleti piha, pozimi pa vanjo članov in ostalih. vleče. Pozimi je v jami nekoliko neprijet- ■ V jami je bilo več kot deset otrok! ■ V nedeljo je bilo še preko 15 članov, no, saj je delo na prepihu mrzlega zraka ■ Pri Hansovem je bil običajni šampanjc. ki so prespali. iz površja. Posledica tega je zmrznjen ■ Predsednikov odojek je bil slasten. material do dna, kar pa zagotavlja tudi ■ Torte, ki so jih pripravile članice, so ■ Zadnji so nočno druženje zapustili ob večjo stabilnost podora. svitu! Kljub izgubi Žana se je čLanska vas bile enkratne. vzdrževala in urejala. Dokončali smo ■ Posebno domiseln je bil načrt Najde- ■ Tradicionalni jutranji »ham and eggs« delo na strehi, naredili drvarnico in uredili je bil. zbiranje deževnice v sodu. Skrbimo za ne na torti. čistočo in urejenost notranjosti zavetišča. ■ Razburljivo je bilo tekmovanje v ■ Članska vas je bila drugi dan vzorno Nenazadnje je naša dolžnost, da ohrani- pospravljena! mo Žanovo dediščino! Opažamo pa, da premagovanju ekstremne ožine. zavetišče uporabljajo tudi neznani posa- ■ Zmagovalki sta bili dve! Za zaključek: ■ Uspela je zanimiva razstava o Bohinj- Kopanje v Radošci 2 traja že več kot eno leto. Optimistične napovedi, da bomo skih jamah. hitro skozi, se niso uresničile. Kljub temu ■ Špelinega »luštnega« predavanja pa smo veterani trdno odločeni, da rešimo misterij Radošce. Po eni strani si želimo ni motil rahel dež! preboja, po drugi strani pa se bojimo ■ Voda v Najdeni je bila srednja in trenutka, ko bo potrebno poiskati nov izziv na Lanskem vrhu! zanimiva: Levo: Torta na veteranski z načrtom Najdene jame. Desno: Veteranska 2021. Manč med premagovanjem ožine. Foto: Janez Modrijan 9

■ GLAS PODZEMLJA, 2022 Levo: Blato je Sreča. Sredina: Maketa Članske vasi izpod prstov Laverdista je prispela v Člansko vas. Desno: Razstava. Foto: Domagoj Korais, Jaka Flis Sploh si ne morem predstavljati, kaj bi med Zelo občasne ali Virtualne. Res je, da smo še vedno v prepišni coni. naredili, če se nam pri vsem tem našem Tako kopljemo malo po občutku navzdol Res je tudi, da še vedno sledimo kopanju zares odpre kakšno lepo bre- za prepihom, pa spet malo naravnost, podoru, ki se spreminja. Na globini zence. Si predstavljate sramoto, ko bi pa spet navzdol itd. Smeri, ideje in razlo- desetih metrov bi morali po vseh Žano- morali prositi ta mlade, naj oni pogledajo ge, zakaj tako in ne drugače, menjamo vih izračunih biti že zdavnaj v rovu, ki kaj je spodaj!?!? Bolje, da se to sploh ne kot naši poslanci stranke. gre zagotovo od juga proti severu. Res zgodi in naj bo naše delo neskončno in je tudi, da med podornim materialom nedokončano. Dokler se vsi ne preselimo vedno bolj pogosto naletimo tudi na sigo, ampak ... vse to sicer ni zagotovilo za uspeh, vendar pa koristi naši že bolj šepajoči motivaciji – bolj fizični kot psihični! Manč Člansko! Manč in Metod Rok Grecs _____ TRITAVŽENT BRVINCEV MAŠIRA V TRST, A LE _____ ŠIROKA MRAVLJA PRIDE PO INTERNETU Bil je oktober 2020, ko se je v Sloveniji sveta, sta s pomočjo eKatastra obiskova- Pred odhodom na teren sem si še enkrat začel drugi val koronavirusa. Temu je la vhode registriranih jam (vhode registri- pogledal A zapisnik registrirane jame, ki sledil lockdown in ljudje so bili več doma. ranih jam na Krasu sva obiskovala pred je nisva našla. Zapomnil sem si le veli- Tako sta tudi Jernej in Martina v sončnih 15 leti tudi moj oče Riko in jaz. Takrat je kost vhoda (1,5 × 1,5 metra) in globino oktobrskih popoldnevih hodila po kraški imelo veliko jam na Krasu zgrešeno lego). vhodnega brezna (šest metrov). Ko me gmajni. Ker pa sta ljubitelja kraškega je Jernej pripeljal do jame, sem videl, da Pri sprehodu po gmajni pa je vhod vanjo ozka špranja, ki ima globi- sta Jernej in Martina naletela no dva metra, zato sem bil prepričan, da na jamo z ožjim vhodom, ki sta našla novo jamo. pa ni bila označena v katas- Ozko špranjo smo malo razširili in se nato tru jam oz. ni bila registrira- spustili v jamo. Po dveh metrih vhodnega na. Novico o najdbi neregis- brezna smo najprej zagledali podor, na trirane jame sta sporočila na koncu podora pa se odpre dvorana, ki je eKataster, od koder so zelo lepo zakapana. Jama je dolga kraške ekipe DZRJL dobile 22 metrov, globoka pa šest metrov. informacijo ter lokacijo nove Po akciji smo se dogovorili še za ime jame. Ker se mi je zadeva jame – Široka mravlja, ki je domiselna zdela zanimiva, sem se z izpeljanka iz priimkov najditeljev. Jernejem zmenil, da se čez dve uri dobimo pri jami. Na območju jugozahodno od Pri pregledovanju terena sva naslednjo vasi Križ na Krasu, kjer sta pomlad z očetom Rikom našla registrira- našla novo jamo, je registri- no jamo, ki sva jo iskala že več let.│ ranih pet jam. Ker pa ene od Rok v zelo lepo zakapani Široki mravlji. Foto: Riko Grecs teh nismo našli, sem dvomil, da sta našla novo jamo. 10

GLAS PODZEMLJA, 2022 ■ Špela Borko ———— SISTEM GRVN-RAJŽA V LETU 2021 ———— Rajža Kot ste lahko že razbrali, smo se na popkovinami, stopno zanko in kladivom. V prejšnji številki Glasu podzemlja ste Poljano podajali vsak vikend. Tudi v V razdelek trači pa spada poročilo, da je lahko prebrali, da je Rajža dolga 588 vikendu okoli 6. marca. Tokrat sta Matic Vid naslednji dan na stanu pozabil vso metrov. Raziskana je bila vse do Turne in Jure napadla okno nad nesrečnim obleko. Ker sta z Niko pozabila vzeti dvorane proti severozahodu, v južnih polhom, Vid, Nika in jaz pa smo ponovno ključ od drugega avta, je ostal tudi brez smereh, torej skozi Orkansko okno, pa izmerili Moreio in raziskali podor na čevljev, nato pa sta spoznala, da tudi smo obstali nad novim breznom v Mo- njenem južnem koncu. Močno pobeljen akumulatorja nimata več. Vsaj ne delujo- krem Cugu. V letu 2021 je sledilo še in rahlo premikajoč se podor nam je čega. Po nekaj motoviljenja je Vid v devet akcij, ki jih povzemam v nadaljeva- kravžljal živce, a na koncu smo bili pri- podobleki in gojzarjih, dišeč po rožicah in nju, skupaj s trači seveda. morani sklicati umik. Predsedstvo je okrašen z jamskim blatom, le prišel na Na prvi akciji, na dan zaljubljencev vmes odlomilo Vidovo naravno pritrdišče družinsko kosilo. Ostali trije smo vmes (14. februar), sta Vid in Nika Rajžo pope- iz predprejšnjega odstavka in prosto našli še dve novi jami in pa najverjetneje ljala v Grvn. Da ne bo pomote, Vid ima splezalo stopnjo na drugi strani brezna. tudi Mirkotovo izgubljeno brezno. Če je po novem tudi punco Niko, ki pa ni ista Nekaj metrov višje polica, pa spet bre- to res, je takrat, ko smo ga cel dan iskali, Nika kot ta, ki je šla v Rajžo trpet. To, zence navzdol, navzgor pa stopnja do sedel le deset metrov stran od njega, jamsko Niko, je namreč Vid gnal na vse novega okna. Ne vemo točno, kaj sta ločevala pa ju je stena neprehodnega muke, vsaj po njenem pripovedovanju počela, bojda je en prosto splezal navz- ruševja. sodeč. Njegovo je bilo precej drugačno, gor in se po čudnih poteh znašel na dnu, Naslednji vikend je celo minil brez obiska bojda sta veliko postavala in počivala. drugi pa je varčeval s fiksi in opremil na Rajže. 20. marca pa smo jo zopet poča- Vsekakor nista uskladila zgodb, sta pa puls, pri čemer je uspel tako dobro opre- stili, tokrat v moški zasedbi. Matic, David, opremila brezno, ki ju je popeljalo v miti, da se še Vid ni uspel prepeti, ker je Vid in Jure so se podali v desno brezno, Moreio, nato pa se med balvani velikosti imel \"prekratke noge\". Podali smo se za tako imenovano Akrobatsko dvorano. kombijev spustila v prostoren rov. Kjer predsedstvom in izmerili plezarijo do David in Matic sta jo prečila in prišla do sta naletela na jamsko onesnaženje! okna, premagali preklemanopostrani- blatnih fosilnih rovov, Jure in Vid pa sta Rdeče beli označevalni trak z izdajalsko pulspritrdišče in se po kolenih zapodili v oznako Z10.6 ju je napeljal na misel, da rov, v katerem aragonitne sta prišla v drugo jamo. Če slučajno ne smrečice zaradi prepiha bi našla oznake, pa bi jima to povedalo rastejo vodoravno. Rov ima opremljeno brezno, do katerega sta tudi kapničke, vse do 15 prišla. Tako je nastal drugi sistem Plani- centimetrov dolge (fantje bi ne Poljana. Ali Drugi sistem planine rekli, da 20 cm). Rov je visok Poljana? Nikoli ne vem. Naj žive sistemi! ravno toliko, da če greš po En teden kasneje, 20. februarja, je sledi- kolenih (tisti, ki gremo lahko), la akcija v sestavi Vid, Jure in jaz. Zapo- z ritjo polomiš vse ježe. Čisto dili smo se v Moreio, kjer je Vid prosto nepraktično torej. Iz rova splezal do žrela z zobmi iz arogantnih smo vstali v nov prelom. ježkov. Zavrtal je pritrdišča še za štrikav- Stoječ na čepu mivke smo ce, z Juretom pa sva merila. Vmes sva vrgli kamen v brezno na levi ugotovila, da imava precej nekalibriran in brezno na desni. V brezno disto. Sledilo je dolgotrajno in mukotrpno na desni sta se J&D spustila. umerjanje in ponovno merjenje fosilnega Ker jima je zmanjkalo vrvi, rova in dvorane Bukovje, kjer sva našla sta ga do police opremila s bukovo listje. Vid je na srečo in slaba pritrdišča opremil novo brezno, vse do trupla nesrečnega polha, kjer sva ga dohitela. Spustili smo se še nekaj sto- penj nižje, na dno Polhovine. Tu se je jama zožala v neprijetno ozek in nizek meander z lužo in močnim prepihom. Na akciji še en teden kasneje, 28. febru- Zgoraj: Trdoglavca delata, aparatčik in predsednik opazujeta. Spodaj: Spomladansko vzdrževanje arja 2021, se nas je zbralo veliko (Pero, stanov. Foto: Špela Borko, Matic Di Batista Jure, Matevž, Klemen, jaz), naredili pa smo malo. Če se prav spomnim, smo 11 nekaj preopremljali in nekaj umerjali, pa nam nič od tega ni zares uspelo.

■ GLAS PODZEMLJA, 2022 opremljala Akrobatsko dvorano. Zapisali akcije je bila odtujitev Juretove lopate in Nato je Rajžo zajelo zatišje vse do de- niso kaj dosti, je pa David pol leta kasne- cepina. Izsledil ju je na Youtubu, za- cembra. Če se sprašujete zakaj, poglejte je glasno zatrjeval, da on pa še ni bil v haklal odtujitelja in po nekaj tednih cenje- fotografijo vhoda. Ruševje je pač bolj Rajži. Izbris spomina zaradi divjega na kosa opreme tudi dobil nazaj. prijetno, kadar je pod snegom. 14. de- rajanja ali groznega trpljenja? Vsekakor 24. aprila je sledila še zadnja spomla- cembra so se po snegu turnosmučarsko velja omeniti, da je akcija v kolektivni danska akcija v sestavi Vid, Matevž, do jame podali Vid, Darja, Dejv, Diba in spomin zapisana kot Pravomoška akcija. Pero, Diba in jaz. Pero in Diba sta opre- Johanna. DDD ekipa je raziskovala pod Četrtega aprila so se v jamo podali Bor, mila brezno Pod Poljano (torej brezno Turno dvorano. Johanna je kondicionira- Matevž in Jure. Površinca Uroš in Nika levo od čepa). Pri tem jima je za vrat la, Vid pa je igral turističnega vodiča. Za sta pomagala s tovorjenjem 300 metrov tekla mrzla snežnica. Brezno se bojda plačilo je dobil kamen na nart in odšepal vrvi. Namerili so 185 novih metrov okoli precej neperspektivno zapre. Ostali trije v dolino. Ostali trije so raziskali splohne- Akrobatske dvorane, se spustili še nekaj smo šli v blatni rov, se spustili v brezen- semi-zelo perspektivno ožino, odvisno nadstropij nižje in našli potencialno na- ce, v katerega sta zrla David in Matic, in koga vprašaš. Dojemanje perspektivnosti daljevanje. Naslednji dan so šli izmerit na dnu našli precej zakarfiolano ožino. je bilo obratno sorazmerno s širino pasu Mirkotovo jamo, ki se je po 13 metrih Veliko trme kasneje smo ožino odkopali raziskovalca. Darjo je navzela turnosmu- končala s snežnim čepom. Nato so do te mere, da smo se uspeli stisniti čarska mrzlica in na Poljano se je podala izmerili še eno čurko, ki ni ustrezala skoznjo in steči po Skritem rovu, ki se je s smučmi, na katerih je stala prvič po zakonskim merilom za naravno vrednoto odprl za njo. Skriti rov se je močno pribli- srednji šoli. Vijuganje med bukvami je in še poslednjo tridesetmetrco. Incident žal Grvnu, zadnje besede pa še ni rekel. tako poskrbelo za precej zabave, pred- vsem za gledalce. Na starega leta dan je sledila še fotograf- ska akcija v sestavi Ariana, Tinkara in Domagoj. Ko jim je uspelo najti vhod, so posneli par dobrih fotografij vhodnega brezna. Globlji deli pa še čakajo na obisk foto ekipe. Upam, da se bo tudi Uki opogumil, saj je Rajža precej enostavna jama, do Skritega rova pa praktično ni ožin. Samo na leteče kamenje treba biti pozoren. Moreia si vsekakor zasluži fotografsko ovekovečenje. Rajža je bila konec leta 2021 dolga 1904 metre in globoka 352 metrov. To je 24,5 % dolžine Sistema Grvn-Rajža. Grvn V Grvn smo se v letu 2021 podali manj- krat, kot bi se lahko, zgolj petkrat. Je že tako, da so najbolj perspektivni deli že precej odročni. Vseeno smo naredili precej, izmerili pa še več. Na poljanskem taboru za dan državnosti, 26. junija 2021, smo v Grvn končno zvabili tudi smetano DZRJL, IZRK in kar je še teh kratic, to je Frančka. Po lepotah bohinjskega podzemlja smo ga vodili Pero, Matic in Špela. Zavoljo avtentično- sti kar povzemam njegovo poročilo in upam, da me ne bo tožil zaradi avtorskih pravic. — V ozadju zaslišimo Fonzijev očarljivo humorni glas — Vhodno brezno Rajže. Foto: Domagoj Korais Po dolgih letih obljub in želja mi je na sam SLO-D-Day uspelo priti do čarobne 12 Poljane. O mojem navdušenju nad krat- ko potjo od avta, Planino, ekipo in Katari- ninim teranom ne bom dolgovezil. Vse skupaj je porok, da Dežela v naslednjih tridesetih letih ne bo do konca ovenela.

GLAS PODZEMLJA, 2022 ■ Jamarija so tudi razgledi ali Iskanje izgubljenega drona. Foto: Matic Di Batista Rajža, iztegnjeni profil. Avtorica: Špela Borko. Merili: Matic Di Batista, Vid Naglič, Jure Bevc, Matt Covington, Lanko Marušič, Tim Berginc, Matevž Marinko, Peter Mašič, David Škufca, Bor Vidic, Darja Kolar, David Debeljak, Nika Pišek, Špela Borko. 2021 13

■ GLAS PODZEMLJA, 2022 Tabori so malo manj anarhični kot vča- poplavne cone bi tudi lahko bile ledeni- tev ožin v prihodnji akciji preglasovana in sih, problemi drugi, včasih je primanjko- ško pogojene; ob poledenitvi lahko lede- ožine ne bo več. valo ljudi in opreme, zdaj je skoraj obrat- niki zajezijo kraške masive in precej Precej očitno nadaljevanje bo zahtevalo no. Le zagon je najmanj enak. Mene so dvignejo nivo podzemne vode. plezalno prečko do enega izmed oken. dodelili Dibi, Špeli in Petru, da gremo na — Glede na količino blata na sebi, realnost konec Grvna pogledati, kako kaže na- Tudi naslednje poročilo sem si izposodi- ožine za nama in dejstva, da se preosta- prej. Pod vtisom silnih Ukijevih slik sem la, tokrat od našega plezalskega asa nek vrvi nahaja pri zadnjem breznu, si predstavljal nekaj velikih brezen in Dejva (David Debeljak). 10. julija 2021 plezarijo prepustiva za naslednjič. sprehod po velikih galerijah. No, vhodni sta dve ekipi vzporedno napadli 4 - P in O količini blata precej pove dejstvo, da niz brezen je res bil, a smo kmalu zavili Grvnsko blato, v katerega sta zagrizla sva neznano kje izgubila vrečo arašidov. na bajpas, ki nas je do končnih rovov Diba in Dejv: Pa tudi to, da je bila prasica kljub štriku, prepeljal po precej manjših kanalih. Hoje Namig o morebitnem obisku Evklida je ki je ostal v breznu, težja. Povratek je je bolj malo, vmes nekaj ožin, prečk in bil gladko preslišan v maniri, itak Grvn ni minil ob žimarjih, ki ne prijemajo, kletvi- vsega, kar v svojih nedrjih ponuja visoko- več to, kar je bil. Pa še 4 - P ima tak cah o žimarjih, ki ne prijemajo, in pizde- gorje. V najožjem delu, kjer mora celo Evklidski meander. In smo šli. Se pozna, njem nad pantinom, ki je poln blata. Ko Špela sneti žimarje, jaz pa bi moral da je poletje, in posledično se posedanje sem pripraskal iz jame, sem se počutil oklestiti podkožje in streti prsnico, se mi pred stanom na soncu rado malce zavle- precej evklidsko =). je malo zataknilo, zato je Špela ožino z če. Seveda ne preveč, saj globine in — druge strani s kladivom oblikovala po temine vlečejo. Po nekajmesečnem premoru je sledila moji podobi. Kakšne tri ure smo potrebo- Z Dibom jo mahneva proti Grvnu in se prva zimska akcija, 6. novembra 2021. vali do skrajnega konca, kjer nas je podava v globine. Glede na spomin je Poročilo je prispeval Matic: čakalo brezno. Po novi doktrini dna Grvn taka fletna jama, brez večjega Preteklo zimo smo se ves čas spominjali brezna niso zanimiva, zato je Diba sple- prepogibanja, čista in prostorna. Ker se v toplih dni, ko greš in prideš v jamo, brez zal prečko do nadaljevanja rova, po spodnje dele ne hodi več čez Borehole, da ti zmrznejo gate. No, ta čas je letos katerem smo prišli. Prečka je zdržala še velikih prostornih delov ni več, je pa minil hitreje, kot smo mislili. In spet smo Špelo, Petra pa je šokiral izpuljen vmesni zaradi tega en kup blata. Blato je sicer stali v temi in mrazu, na parkirišču, kjer puls; no, mene kot gledalca še bolj, a se omenjeno že v preteklih poročilih, tako je izhodišče za Planino Poljano: Flis, je srečno izšlo. Rov se je v isti smeri da nič novega. Vsekakor pa je pri meni Jure, Vid, Domagoj, Matevž, Tim in jaz. nadaljeval še slabih sto metrov in se prišlo do mentalne metamorfoze ali Na Poljani vsaj še ni snega. Je bila pa končal v drobirju preloma. Prepih izgine streznitve, da Grvn vseeno ni (več) le crknjena miš v sodu za vodo in ena na v rov, ki se kmalu za prečenim breznom malo žimarjenja in šetnje po prostornih lepilu v stanu. Po krajši debati se odpra- odcepi navzgor in ga je po Dibovi oceni rovih, kot sem imel v spominu od zadnjih vimo spat in drugo jutro navsezgodaj do kakih sto metrov ter se nadaljuje. Delno obiskov. Spodaj sva bila relativno hitro. jam. Plan je bil, da gremo kar v dve: smo raziskali še tretji krak, ki ga spet po Ko sva z Dibom sedela na malici pod ekipa Jure-Vid je šla na poden 4 - P, kakih sto metrih štirinožnih dimenzij seka spodobnim šahtom, pred začetkom Domagoj-Flis-Tim fotkat lepote 4 - P, manjše brezno, kjer bo potrebna prečka. merjenja novih rovov, sva se šalila, da Matevž-Diba pa v Grvn – v blatne spod- Skratka, nadaljevanj in prepiha ne manj- bova nazaj itak šla po 4 - P. No morda nje dele. Pred jamo sva bila nekaj pred ka. Posebej zadnji deli jame so blatni, bova splezala kakih 20 metrov do štrika, enajsto, v jamo sva šla pa še malenkost kot so le lahko. Blato ni ne židko ne ki bo visel od ekipe 4 - P in ne bo treba kasneje. Dol je šlo presenetljivo hitro. suho, v lepljivo blatno kepo se sčasoma po vsem tem blatu nazaj. Tudi dogovor s Edini moteč faktor je blato, ki smo ga iz pretvorijo kovačija, obleka, škornji in 4 - P-jevci je šel v smeri nemetanja spodnjih delov nanesli po štrikih do zavest. Kar moteče, sploh pri plezanju kamnov v nova brezna. vhoda. Najin plan je bil, da končno po- po vrveh, kjer zanesljivo grabi le še Meriti sva začela nadaljevanje – blatno gledava brezna, ki smo jih vztrajno preči- strah. Povratek je bil precej dolg. Ker črevo s spodobnim prepihom – opremila li, ko smo raziskovali horizontalne freati- sem v avtu pozabil pantin, z izposojeno manjše brezno, raziskala slepi odcep in ke. Že prvo naju je popeljalo okrog 50 Dibovo levo rezervo pa mi ni šlo, sem nadaljevala v isti smeri. Brezna navzdol metrov nižje, kjer sva raziskala večji rov, žimaril na klasiko. Potreboval sem leta, sva po Dibovi filozofiji, da takšna brezna ki se strmo vzpenja nazaj, proti dvorani, da sem šel na pantin, a udobja se je raziskuje že celo življenje, ignorirala in ki sva jo prečila, da sva do odcepa sploh lažje navaditi kot odvaditi. Tudi zato sem nadaljevala s prečenjem do prepišne prišla. Na koncu naju je ustavil velik prišel na površje šele okrog tretje zjutraj ožine. Dimenzije niso bile kaj prida, podor in tudi po meritvah sva bila skoraj in potem še kako uro in pol iskal pravo vendar je konfiguracija skale obljubljala direktno pod dvorano. Na drugo stran ruševnato gaz proti Planini. Zjutraj sem prehod le s pomočjo kladiva. Po nekaj sva raziskala zelo ozek meander s pre- se zbudil pretepen in polomljen in tako je obdelave in preizkušanja tehnike ena cej vode. Tudi ta se je zaključil – preoz- bilo vsaj še dan ali dva. A mazohistično roka naprej, ena nazaj, se zbašem čez. ko. Vseeno sva vsega skupaj namerila izjavljam, da je čez jamsko utrujenost ni. Zadaj čaka prostorna dvorana z manjšim približno 180 metrov poligona. Ker sva Še nekaj speleoloških opažanj. Čeprav brezencem in kaminom nad glavo. Diba bila hitra in je bilo časa še dovolj, sva še nisem preveril vzorcev, domnevam, ima širša ramena in za prehod potrebuje nadaljevala v naslednjem breznu, kakih da je večina jame v dolomitu. Rovi, v še nekaj udarcev kladiva. Motivacija 100 metrov naprej po freatikih. Tudi tu katerih smo se gibali, kažejo podobo velikega prostora zadaj je zadostna in ko sva dosegla podobno globino. Brezno je anastomotičnega blodnjaka. Sumim, da se Matic spravi čez, izmeriva še ta pro- precej mokro. Na dnu pa manjši odcep v gre za pod- ali obledeniški razvoj. Blatna stor. Sumim, da bo Iniciativa za ohrani- nove blatne freatike. Matevž se je zapodil obloga, ki krasi celoten presek rova, seveda kaže na poplavno cono. Take 14

GLAS PODZEMLJA, 2022 ■ Tloris Sistema Grvn-Rajža. Globine so navedene glede na vstopni vhod (v dele v Grvnu se dostopa skozi Grvn itd.). Deli Rajže, ki so tlorisno tik pod stanom, se nahajajo 190 metrov pod površjem. Vir ortofoto: Geodetska uprava RS. Avtorica: Špela Borko. 2021 15

■ GLAS PODZEMLJA, 2022 prepušča. Vsega skupaj sva namerila približno 280 metrov. Bil je čas za povra- Vhod v Rajžo je pozimi milo rečeno predihan, okoliško ruševje pa skrito. Foto: Domagoj Korais tek, ki nama je odlično uspel. Zunaj sva bila v treh urah. Sicer pošteno zmatrana, a vesela. — Sledila je novoletna ekspedicija, ki pa je popisana v naslednjem prispevku. Naj tule zgolj povzamem letno statistiko: Grvn je bil konec leta dolg 5861 metrov in globok 550 metrov, kar predstavlja 75,5 % dolžine sistema. in kmalu prišel nazaj, češ da se nadaljuje nama se je odpiral ogromen rov, ki se je Celokupna dolžina Sistema Grvn-Rajža in da rabiva merilce. Rov sicer ni širok, prevesil v brezno (po kamnu sodeč cca. je 7765 metrov, globina pa 566 metrov. ima pa veliko belih karfiol, ki so navadno 50 metrov globine). To je bila super Naprej gre na več koncih, vsem niti več pokazatelji prepiha. Po nekaj tlačenja in novica, saj nas je že res skrbelo, da je ne sledimo. V katero luknjo bomo vtaknili nekaj na frej splezanih blatnih stopnjah vse to blato znanilec, da smo dosegli kak nos, se odločamo na podlagi prepiha, sva se znašla pred ogromno črnino. Pred neprepusten nivo. No, ta šaht vsekakor intuicije in splošnega počutja. Ne vem, ali takšne raziskave lahko okličemo za sistematične, vsekakor pa se izogibamo razopremljanju delov, ki bi morebiti še imeli potencial za nadaljevanja. Kar malce frustrira našega Gospodarja. A na srečo mu iz jam prinesemo dovolj me- trov, da komanda po razopremljanju še ni padla. Matic Di Batista ———— NOVOLETNA EKSPEDICIJA NA POLJANO ———— Letos se ponavljam in ves čas odgovor- naključnih mimoidočih naredil precej smučeh, krče v nogah, hrbtu in še kje. nost za neuspeh tam in zamujeno prilož- dober vtis, ko je vodil gručo štirih mati- Naslednji dan, v sredo, 29. decembra, nost drugje prenašam na vreme. Vreme čark (ali so morda one vodile njega?!). smo šli v jamo. V prvi ekipi smo bi- je bilo glavni krivec leta 2021 za vse, kar Kakorkoli že, štiri dni pred novim letom je li:Špela, Darja, Ana, Vid, Lukas, Diba in bi lahko, pa nismo. Vendar pa, vsem bil kup opreme zato precej manjši. Vsee- Jure, ki je prišel dopoldne sam do stanu. vremenskim nevšečnostim navkljub, na no pa nismo zavrnili pomoči Pac Športa, Opremo sta pa pomagala nositi Matevž koncu po navadi potegnemo nekaj do- ki nam je ponudil, da nam opremo pelje z in njegov prijatelj Jon, ki sta nato opravila brega iz nadomestnih dejavnosti, ki smo motornimi sanmi do poletnega izhodišča. še turno smuko okoli planine. Ker je bilo se jih lotili v preteklem letu. In tako se je Transport je bil zanimiv, saj sva se naj- opreme ogromno – v jami smo želeli zgodilo tudi za sam konec leta. Vreme je prej jaz, nato pa še Lukas (jamar Hrva- postaviti bivak – je bila tokratna pot v takrat za nas pripravilo eno tistih tipičnih: škega društva SOV, ki se je skupaj z severozahodne dele jame precej poča- neurje, neomejene snežne padavine, Ano udeležil odprave) del poti peljala kot sna. Vmes smo preopremili nekaj kočlji- morda celo dež v visokogorju … na vprega na saneh. Z nekoliko lažjim ruza- vih mest, razširili kakšno ožino ter pobrali koncu pa manj kot deset centimetrov kom je šlo še kar lepo, le v ovinkih so ogromno blata. Če še nismo omenili, so ti novega, ostale dni pa jasno. Vseeno smo sani malo težje vozile zaradi obremeni- deli zelooo blatni. se odločili, da ne bomo čakali do zadnje tve, ki je vlekla zadek v napačno smer. Kje bomo postavili bivak? Vprašanje, ki minute in smo plane že prej prilagodili. Posledično sva z Borutom dvakrat kopala se pojavlja kot odmev v ogromni dvorani. Prvotno smo imeli plan spet napasti sani, da sva lahko nadaljevala z vožnjo. Kje bomo postavili bivak, če je vse blatno kaninske pode, P4 in morda Dinozavra. Roba je bila pozno popoldne na polet- ter nikjer ni tekoče vode? Na zadnji akciji Spremenjeni plan smo pa prenesli na nem izhodišču, udeleženci pa nedaleč sva z Matevžem pogledala iz blatnih Planino Poljano. Za tja smo rekli, da ne stran, precej manj zmatrani kot če bi vse rovov v eno tistih dvoran, kjer se lahko rabimo najboljših vremenskih razmer, saj nosili na ramenih. Kljub temu nas je pogovarjaš z odmevom. Pa sem rekel, se večina jam nahaja še zelo blizu goz- čakal še kar zajeten del poti, ki je hkrati da bomo tam postavili bivak. Tam, kjer dne meje. Poleg tega smo začetek pre- tudi najbolj strm. Do stanu smo vseeno še sicer nismo bili, saj je polica nekoliko stavili precej proti začetku novega leta. prišli še isti dan in pot je minila brez nižje. Je pa slutiti vodo. In smo se strinja- Prva ekipa je nesla del opreme že pet večjih incidentov, če odštejemo kako li (vsaj zdelo se je tako). dni pred začetkom. In baje je Vid pri zlomljeno palico, razrahljano vez na 16

GLAS PODZEMLJA, 2022 ■ Težka je ta jamarska. Foto: Matic Di Batista Bolj ko smo se bližali tem delom jame, opremljat in raziskovat v novo brezno, Vseeno smo se odpravili nazaj na bivak. bolj sem dvomil v tisto polico. Na koncu ženska pa merit odcepe, ki jih nazadnje Kot se za povratke spodobi, smo že celo tako, da sem malo pospešil, vmes z Matevžem nisva pregledala. Ker je prvi skoraj pri bivaku ugotovili, da nam manj- odvrgel robo in se na hitro podal prav do del moške ekipe ugotovil, da je pozabil ka ena prasica. Ostala je na veliki polici konca. Ko sem bil spet tam, nisem bil en kup pomembnih stvari, ko sva z Jure- in tako smo šli nazaj ponjo. več tako zelo prepričan v kvaliteto te tom dosegla dno prvega brezna, sva to Ko smo se končno zbrali na bivaku, ideje. Po krajši debati in tehtanju raznih sporočila ostalim zgoraj in čakala. Med ženske ekipe še vedno ni bilo nazaj. dejavnikov, kot so ura in dejstvo, da res čakanjem sva opazila še en odcep, ki ga Vest nam ni dala, da bi jih čakali križem ne vemo, v kaj se spuščamo v tistem na pretekli akciji z Matevžem nisva vide- rok, zato smo naslednji dve uri z macola- breznu, smo se odločili vseeno preizkusi- la. Izkazal se je za zelo lep rov z veliko mi razbijali vse, kar se je razbiti dalo. ti, kako je imeti bivak v blatu. prepiha, ki se ne konča. Ker je brezno Material (kamenje) pa nosili na blato in s Kaki dve uri kasneje je stal. In sploh ni vseeno bolj klicalo, sva prepustila razi- tem delno stabilizirali pot do in okoli bilo tako zelo slabo. Razen tega, da je skovanje drugi ekipi. bivaka. bilo praktično nemogoče sezuti škornje. Kot že omenjeno, bi lahko šaht neznanih Čas je skoraj prehitro minil in že zasliši- Bivak smo postavili nad breznom, ki globin v prihodnosti gostoval tudi bivak. mo mile glasove naših jamark v breznu pelje v nove dele. Tudi voda je bila le Seveda so le redke stvari v življenju pod nami. Nekaj so se nam zadrle, mi pa nekaj metrov po štriku nižje. Mimogrede, takšne, kot si jih želimo. Že sam dostop nazaj »LAAAČČČEEEEN«. Kak trenutek ta model bivaka smo tudi prvič testirali do police, ki je na daleč obetala velik rov kasneje smo nazaj dobili začuden na našem društvu. Avtor je tokrat Milan in mogoče prostor za bivak, je bil precej »KAAAAJ???«. Mi pa spet: Podpečan. In razen želje po kakem zahtevnejši, kot je izgledal na prvi po- »LAAAAAČEEEEN«. Kasneje smo izve- dodatnem zračniku nimamo pripomb. gled. Kar nekaj prečkanja je bilo potreb- deli, da je na drugi strani komunikacij- Prvi dan je bil že skoraj mimo, ko nas je nega, da smo dosegli nekaj, kar definitiv- skega kanala potekal pogovor nekako doletelo še eno presenečenje: Špela in no ni bil rov, pač pa precej velika polica. takole: Darja sta tokrat spet eksperimentirali z Prostora za bivak pa tudi ni bilo. Pa nič, »Kaj je rekel?« jamsko hrano in rezultat je bil naravnost gremo pa globlje. Sledilo je opremljanje »Jaz nisem sigurna.« odličen. Vsi smo se strinjali, da je bil to večje stopnje (cca. 50 metrov), kjer smo »Pa menda ni rekel lačen??« eden boljših obrokov v jami. dosegli dno, skoraj popolnoma zasuto. »Ne, to ziher ne. KAAAAAJ???« Drugi dan se je začel olimpijsko. Blatna Le na skrajnem robu se je odpiral prehod No, kakorkoli že, ko so končno prižimari- podlaga ima to prednost, da je zelo malo v novo brezence, za katerega nam je le do bivaka, smo jih ponosno pričakali s verjetno, da te bo karkoli žulilo v hrbet zmanjkalo vrvi. No, vseeno smo bili trakom, ki so ga prerezale in s tem otvo- med spanjem. Jutranje procesije so tako zadovoljni, saj je skozi prehod močno rile prenovljen in dograjen bivak Brač. minile kar hitro in čas je bil za odhod na delo. pihalo. Poleg tega smo s 566 metri globi- Nato pa jih pobarali po nasvetu, kako Čisto naključno smo se razdelili v dve ne dosegli najglobljo točko jame. pripravit vsaj približno enako okusno ekipi: žensko in moško. Moška bi šla Ker smo bili preveč efektivni in nas niti večerjo, kot smo je bili deležni prejšnji merjenje ni dovolj zamotilo, smo se zavedali, da smo prezgodnji za večerjo. 17

■ GLAS PODZEMLJA, 2022 Blato in blatna oprema. Objekt kričeče barve na desni sliki je naš bivak. Foto: Lukas Grbac dan. Tisti zvarki v vrečkah so izgledali teže, opreme pa tudi ni bilo malo. Vsee- in s tem pridelali kar nekaj glavobolov nadvse zapleteni za pripravo. no smo na poti, v Sirarci, srečali ekipo, ki naslednji dan. In kaj so počele cel dan? Seveda noben je šla v jamo le za ta dan, in se skupaj z Na novega leta dan se je večina članstva povratek različnih ekip ne mine brez njimi odpravili na še zadnji del poti do odpravila v dolino. Najbolj zagnani Ma- trenutka, ko se ugotavlja kdo ima večj… površja. Drugi ekipi se je žal nadaljeva- tevž, Špela in Tinkara pa so odšli pogle- več metrov. In tu skorajda ni bilo dileme. nje zaprlo, čeprav smo si obetali hitrejšo dat novo jamo na grebenu Malega Ženska ekipa je namerila več kot 600 povezavo v dan prej odkrite freatike. Raskovca. To je tisti mistični dihalnik, ki metrov novih delov, ki so večinoma v Iz jame smo prišli 31. decembra zvečer. ga od daleč opazujemo že kako leto. prepletu fosilnih freatičnih rovov ter v Ravno prav utrujeni smo se skotalili do Sliko vhoda s padala je posredoval tudi nekaj daljših galerijah. Na več mestih so stanu, ki je bil že primerno ogret, chefinja Starijev kolega, ki redno leta nad tistimi se ustavile zaradi stopenj, za katere niso Rexhepi pa nam je takoj postregla z konci, nekaj dni pred tem pa sta ga imele vrvi. Na koncu je pa enostavno odlično pašto in čajem. Čakanje na novo potrdila Matevž in kolega. Dihalnik si je zmanjkalo časa. Vsekakor USPEH. leto je minilo hitro in na nivoju, kot ga vsekakor zaslužil obisk. Takoj za vho- Uspešen dan smo zaključili v nekoliko nismo vajeni. Chefinja se z večerjo ni dom se odpira cca. 30-metrsko brezno, manj depresivnem bivaku, ob novem ustavila in nas je kar naprej zalagala z nato pa nadaljevanje v novo brezno brez kulinaričnem presežku chefinj Borko & neverjetnimi dobrotami, med katerimi se dna … Pa je res? To bomo izvedeli pa Kolar. mi je najbolj vtisnil v spomin prednovolet- prihodnjič. Vsekakor ima jama orkanski Drugo jutro je sledil povratek. Sprva se je ni biftek. Vsekakor zaključek leta in prepih, ki ti v dolini ne da spati. zdelo, da bo hiter, lahek in enostaven. A jamarske ekspedicije, ki bi se ga človek Novoletna ekspedicija se je na koncu je blato naneslo na prasice kar nekaj zlahka navadil. Po polnočnem opazova- iztekla nadvse uspešno. Poljana ima nju odsevov ognjemetov in nazdravljanju sedaj svoj prvi bivak v jami. Sistem Grvn- smo najbolj vztrajni skoraj dočakali zoro Rajža je daljši za skoraj kilometer, poleg tega pa sedaj vemo za še eno jamo, ki obeta. Poljana nikoli ne razočara. Pozimi zahteva le nekaj več trme in truda. A ko si enkrat tam gor, si deležen svetovnih razgledov in jamarskega raziskovanja. Še se bomo vrnili. Zahvaljujemo se Agrarni skupnosti Savi- ca za vso pomoč in podporo pri raziska- vah. Hvala tudi mojstru snežnih sani Borutu (Pac Sports) za transport in An- dreju Pikonu za vso posojeno opremo. Udeleženci: Špela Borko, Darja Kolar, Ana Lipovac (SOV), Lukas Grbac (SOV), Vid Naglič, Matevž Marinko, Matevžev kolega Jon, Jure Bevc, Behare Rexhepi, Ester Pre- mate, David Škufca, Tinkara Kepic, Ariana Godicelj, Klemen Kramar, Doma- goj Korais in Matic Di Batista.│ Utrujeni udeleženci novoletnega praznovanja. Foto: Domagoj Korais 18

GLAS PODZEMLJA, 2022 ■ Matevž Marinko ———— 4 - P (SINONIMI 4P, 4 P, 4-P) ———— Jame okoli planine Poljana poimenujemo višjem nivoju. Ta je precej udobnejši, a da smo zagotovo kakšno nadaljevanje z bohinjskimi narečnimi besedami. 4 - P ima še vseeno nekaj ostrih in precej nad- izpustili. Na Poljani je to resnejši pro- pa zagotovo ni bohinjska narečna bese- ležnih ožin. A prihranjeno je tlačenje nad blem, kot se zdi. 4 - P je zaenkrat še da. A vendar ima prav poseben pomen. precej mrzlim potočkom – med razisko- kolikor toliko pod kontrolo, a bo kmalu Pomeni namreč našega Precednika, vanjem sem se namreč vanj ulegel in povezan v sistem z jamo, ki ima, kar se PodPrecednika in Perota, ki so prvopri- zajel z obema škornjema. Ni bilo hude- tega tiče, večji problem. Zdi se mi, da je stopniki. Tako dobimo štiri p-je, pa še ga, malo me je zeblo, ko pa se je na poti precej perspektivnih nadaljevanj pozab- prav posebno priložnost, da lahko zame- ven vsa voda v kombinezonu segrela, ljenih zaradi toliko novih. Če lahko v njujemo jami na Poljani in Kaninu. Neka- sem imel občutek, da se bom skuhal. brezveznih odcepkih najdemo več kot teri obljubljajo celo sistem P4-4 - P, a to Sem kar vesel, da nam ni treba po tej pol kilometra rovov s 60 nadaljevanji in bi bila že prevelika zmešnjava. poti. ogromnim prepihom, potem je ta jama neomejena. Ko je hribe okoli Poljane še prekrivala Meander se še nadaljuje. Oba dela se debela snežna odeja, je bil najden ogro- kasneje združita, pridemo do nekaj kraj- Seveda so nekateri brezvezni odcepki še men in obetaven dihalnik. Če se ne mo- ših stopenj. Na eni izmed njih se je zgo- vedno le to, kar na začetku zgledajo. tim, ga je našel Matičev dron, ki ga je dila nezgoda, ki je opisana v drugem Tudi na Poljani sem že bil v jami in priži- kasneje na Poljani vzel konec. 13. junija članku. Na srečo ni imela hujših posle- maril ven z okroglimi nič novimi metri. A 2021 smo si šli zadevo ogledati od bliže. dic. Voda nato odteče v še nepregledan to je redkost, sicer pa se jame nikoli ne Pravzaprav sta si zadevo ogledala le rov. Meander se po suhem nadaljuje še zaključijo! Mogoče se bo število nadalje- Matic in Jure, ostali smo šli v druge ja- kakih 200 metrov in je mestoma precej vanj kdaj precej skrčilo, a ne smemo me. Vračali smo se mimo 4 - P. Takrat to ozek. Nekateri zato pravijo, da jama spo- obupati. Za ožino, podorom ali kaminom še ni bila jama, saj je bila vhodna ožina minja na Evklida. bodo spet ogromni rovi. Mogoče bo kje še preozka. Precedniku in PodPrecedni- tudi manj blata. A to so le sanjarije. Mo- ku se namreč ni uspelo precediti skozi. Po dolgem tlačenju spet pridemo do goče se bodo nadaljevanja odpirala vse Pero pa je v precejanju samega sebe brezna. Tega je slabih 200 metrov, brez do izvirov. precej dober in kmalu je lahko povedal, večjih prekinitev ali ožin. Na žalost ga še da jama gre. nisem uspel obiskati. Baje ima precej Do katerega izvira? Sploh ne vemo, v kaj nadaljevanj v oknih in na dnu. Tam izgle- se spuščamo. In ravno to je čar jamar- Podobno stvar nam je že ves čas priše- da zelo podobno rovom v Grvnu na teh stva. Komaj čakam, da grem na Brač, petaval močan prepih. Vhod je res ču- globinah. Predvsem po količini blata. mogoče celo čez 4 - P. Komaj čakam na den, bolj kot na globoko jamo spominja Drugače pa je jama 4 - P že na dveh brezna s slapovi in rove z ogromnim na jazbino. Nekakšen poševen ozek mestih od Grvna oddaljena manj kot 50 prepihom, kjer so se ustavili prejšnjo rovček s šodrom na dnu. Kmalu pridemo metrov. Povezava se vsekakor obeta. akcijo. Komaj čakam na raziskave!│ do omenjene ožine. Po ožini gre rov na- prej poševno navzdol, a postane precej Mogoče bomo v prihodnje na Brač (bivak širši. Po vsega skupaj kakih 15 metrih v Grvnu) lahko hodili skozi 4 - P. Mogoče pridemo do prve stopnje. Na globini 50 pa zaradi ozkega meandra to sploh ne metrov ima jama prvi odcep. Tam je ne- bo bližnjica. Bomo videli. Vsekakor se kakšna dvorana. Lahko splezamo med nam na Poljani v vseh jamah obeta še ogromne kamnite bloke in nadaljujemo ogromno rovov. po breznu, a se to kmalu zaključi. Zanimivo je tudi to, da poleti na vhodu Glavno nadaljevanje je v ožjem brezen- piha v jamo, v meandru pa je prepih čku, kjer je tudi prepih precej močan. Od obraten. To si zaenkrat razlagam kot to, globine 100 metrov naprej postanejo brezna zelo pro- storna, na dnu vsakega pa je dvorana. V jami se zdi, kot da se spuščaš iz dvora- ne v dvorano. Na globini 170 metrov pa je tega ko- nec. Tam jama pokaže zobe. Treba se je prebiti čez podor, v katerem niso ravno vse skale stabilne. Ko pa pridemo čez, se zač- ne meander. Ni prijetno. Na srečo smo v prvem delu meandra našli prehod po Levo: Hišna številka. Desno: Meander v 4 - P. Foto: Matic Di Batista, Špela Borko 19

■ GLAS PODZEMLJA, 2022 4 - P. Avtor: Matevž Marinko. Merili: Taras Večerin, Peter Mašič, Špela Borko, Matic Di Batista, Jure Bevc, Teo Delić, Aja Zamolo, Ester Premate, Vid Naglič, Mitja Mršek, Tinkara Kepic, Luka Lajovic, Gilly Elor, Matevž Marinko. 2021 20

GLAS PODZEMLJA, 2022 ■ Prvih dvesto je prostornih in pretežno vertikalnih. Meandriranje skozi razpadajoč meander v 4 - P. Avtor načrta raje premetava novo vrv kot sedi za računalnikom. Nekje spodaj pod podorom se skriva vstop v 250 metrov vzdihovanja v ožinah. Foto: Domagoj Korais 21

■ GLAS PODZEMLJA, 2022 Tim Berginc ———— POKLJUKE NE DAMO ———— 12. september 2021 čelade in hitro ugotovil, da je apnenec 10906), izmerjena v letu 2013. V načrtu Popoldanski obisk dveh jam na Po- kar trd, če ga zadaneš z glavo. V jami je za prihodnje imava pregled te jame in kljuki bilo nekaj snega pod vhodnim breznom, ožine na koncu, ki bi lahko imela nadalje- Ta dan sva Garmin in jaz popoldne pod katerim pa verjetno ni nadaljevanja. vanje. Standardni povratek proti avtu v obiskala Mravlinčevo brezno, ki leži po Jama ima še drugi vhod velikosti 5 × 10 mraku. Ta dan sva tako uspela izmeriti tri gozdni poti malo naprej od Planine Klek. metrov, ki pripelje v isto dvorano, vendar nove jame, do tistih, ki pa so bile cilj, pa To jamo je že delno izmeril in registriral pa se počasi zasipa z materialom iz nisva uspela priti. Naju še čakajo za v JKŽ leta 2020, vendar ni bila izmerjena okolice in bo verjetno v naslednjih deset- prihodnje. do konca (ampak samo do prve ožine, ki letjih zasut. Merjenje sva standardno 3. oktober 2021 je bila že širjena pred najinim prihodom). končala v temi, vendar pa je bil avto Jama ukajočega jelena in Jama še Po vhodnem približno 15 metrov globo- blizu, tako da je bila pot nazaj hitra. vedno ukajočega jelena kem breznu se jama po približno treh 18. september 2021 Z Garminom sva popoldne odšla na metrih lahkega plezanja nadaljuje v Iskanje in merjenje jam na Pokljuškem Pokljuko proti možni jami, opaženi na horizontalni rov dolžine okoli deset me- grebenu Lidar posnetku. Ob prihodu sva hitro trov, ki se vmes zoži in je prehod dokaj Že ob zgodnji jutranji uri sva z Garminom našla jamo in začela meriti. Vhodno tesen, na koncu pa se prevesi v okoli 11 odšla proti jamam na Pokljuki. Parkirala brezno z dvorano sem hitro pregledal in metrov globoko brezno, ki se še nadalju- sva ob cesti blizu rampe, kjer se običajno našel ozko nadaljevanje v zelo zanimiv je v subvertikalno kamrico, ki ima dno začne pot na plato pod Viševnikom. Sam subhorizontalen rov, ki je bil pokrit z prekrito s karbonatnim gruščem. Tu se je sem bil prvič na tej poti, ki je na začetku zemljo, zaradi česar je bil spust še toliko poznalo, da so že poskušali kopati, kar strma, vendar sva kljub temu kmalu bolj zanimiv. Rov izgleda kot nekakšno vendar še nekaj materiala zapira pot v prišla na plato, kjer sva se mimo Romea stopnišče, pokrito z zemljo. Na koncu nadaljevanje jame. Na vrhu tega notra- odpravila proti nekaj označenim točkam, pobočja se je zemlja začela mešati s njega brezna se horizontalen rov zaključi ki bi lahko bile jame. Kmalu sva našla kamni in po tem so bila tla kmalu prekrita z ožino, ki je preozka za nadaljevanje. prvi dve čurki, ki sva jih hitro izmerila. Po samo še s kamni. Odkritje tega nadalje- Skupna dolžina jame je tako 74 metrov. tem se je pojavila še malo večja čurka z vanja je bilo zelo fascinantno, po tem pa Po merjenju te jame sva obiskala še večjo količino snega na dnu. Jama se je sem na koncu našel preozko ožino. Dvorano pod Mravlinčevim breznom, ki nadaljevala še malo pod nivojem snega, Kamen je vanjo padal okoli deset me- še ni bila izmerjena in registrirana. Naha- potem pa se je zaključila v ožini. Te tri trov, kar naju je navdajalo z upanjem na ja se na nasprotni strani ceste od Mra- jame sva poimenovala TT od 1 do 3. To nadaljevanje, vendar nisva imela s seboj vlinčevega brezna. Jama ima vhod veli- se lahko razšifrira kot Tomaž in Tim, opreme za širjenje. Ob povratku naju je kosti 2 × 2 metra in globino okoli 15 lahko pa tudi kot Tulski Tokarjev. Po pričakal zvok (ruk) jelenov v okolici, ki je metrov. Na dnu se jama razširi v prostor- izmerjeni tretji jami sva šla pogledat še bil malo neprijeten. no dvorano, ki se nadaljuje v več smeri, en vhod v jamo, ki je izgledal kar per- Od tu sva odšla še do naslednje jame, vendar pa se vsi prehodi zaprejo ali pa spektiven, vendar pa sem med merje- do katere sva prispela v trdi temi, ruk so preozki za nadaljevanje. V jami sem njem našel že zavrtan fiks, tako sva jelenov pa naju je še kar spremljal in na prvič ugotovil, zakaj se ima na glavi kasneje opazila, da je to že registrirana trenutke se je zdelo, kot da je vedno čelado, saj sem hotel raziskati ožino brez jama Jama barvitih kombinezonov (KŠ Levo: Podorna dvorana v jami Dvorana pod Mravlinčevim breznom. Desno: Od vetroloma podrta drevesa, ki prekrivajo vhod v Brezno vzhodno od lovske koče na planini Brdo. Foto: Tomaž Krajnc 22

GLAS PODZEMLJA, 2022 ■ Levo: Bivak v Trubarju. Tudi z dvodelnem kombinezonom se lahko gre na večdnevne akcije v jamo. Desno: Ledeno okrasje v Jami ukajočega jelena. Foto: Tomaž Krajnc bližje. V jamo sva se uspela hitro spustiti prejšnjem obisku Garmina še popolnoma snegom, ki ga je še nekaj ostalo na eni do vhodnega brezna, na začetku katere- zasuto s snegom. strani brezna tik pod vhodom. Merjenje ga je bilo potrebno zavrtati eno pritrdi- Zjutraj je bil na Pokljuki še dež, zato je bil sva končala v mraku. Po tem pa je sledil šče, vrv pa je ravno prišla do dna, ki pa predviden obisk popoldne. Že ob prihodu še prehod preko še vedno mokrega žal ni imelo nadaljevanja. Dvorana, s na parkirišče za Blejsko kočo je bilo ruševja, zaradi katerega sva bila spet katero se jama konča, je zelo ozka in vidno, da je slabo vreme, saj je bilo popolnoma mokra. dolga ter visoka. Na najnižjem delu je skoraj prazno. Na poti do Blejske koče, 30. december 2021 do 2. januar 2022 izgledalo, kot da ima prepih, ki piha skozi kjer po navadi mrgoli ljudi, nisva srečala Sistem Pokljuškega grebena podor, vendar je bila ocena, da bi bilo nikogar. Ob koči mi je uspelo najti tudi en Vzporedno z novoletno akcijo na Poljani potrebnega preveč kopanja za širitev, Geocache, zaradi katerega je Garmin so pod Viševnikom potekale raziskave v zaradi česar sva to opustila. Standarden dobil nekaj minut pavze kljub temu, da Sistemu Pokljuškega grebena. Z Garmi- povratek v temi. V bližini te jame sem sem prišel do koče malo pred njim. nom sva na tej akciji opravila prvenstve- tudi padel, ker mi je noga zdrsnila v Potem sva nadaljevala do bližnje Svižče- no prečenje do bivaka skozi najvišji vhod manjšo luknjo, zaradi česar sem se ujel s ve jame (KŠ 13173), kjer sva naredila še v sistem, ki nosi ime Romeo. V jamo sva kolenom. Bolečino od padca sem čutil še sliko vhoda ter pregledala okolico, ali je vstopila v četrtek, že 50 metrov pod nekaj mesecev. zraven še kakšna jama. Delanje B zapi- vhodom naju je čakala ljubezenska ožina 25. oktober 2021 snikov že registriranih jam je pomembno. z vso svojo neskončnostjo. Za premago- Brezno vzhodno od lovske koče na Po poti sva po tem hitro prišla v bližino vanje ožine s predimenzioniranimi trans- planini Brdo jame, ki sva jo želela obiskati, ločilo naju portkami nama ni preostalo druge, kot da Popoldne je bil cilj z Garminom obiskati je samo še okoli sto metrov ruševja. Ta jih je en vlekel spredaj, drug pa potiskal jamo z ledom, vendar sva med potjo del poti je bil posebej zanimiv, saj je bilo od zadaj. Nepozabni spomini. Na poti prišla do brezna, ki sva ga začela oprem- ruševje od nedavnega dežja precej proti bivaku sva spotoma preplezala ljati. Začetno brezno se je po vhodu mokro in vsakič, ko si se dotaknil veje, si novih deset metrov v delih imenovanih, razcepilo na dve brezni. Najprej sem postal bolj moker. Do cilja sva tako prišla Razpreglednica, več ni šlo, ker je zmanj- opremil brezno, bolj oddaljeno od vhoda, popolnoma premočena in se je bilo kalo vrvi. Naslednji dan sva plezala v ki je vodilo v manjšo dvorano, ki pa se je dobro preobleči v suho jamarsko obleko. pritočnem meandru Via Voje, ki se je po združilo s prvim breznom. Dno dvorane Jama je bila veliko večja kot pri zadnjem dobrih 30 metrih končal v mokrem in je bilo subhorizontalno in zašodrano. Iz obisku Garmina, tako sva se spustila v nestabilnem podoru. Poiskala sva alter- njega je vodil še manjši kamin, ki sem ga vhodno brezno, v katerem je bil še sneg. nativni prehod nad podor, ki se odpira preveril z zgornje strani in ugotovil, da Nadaljevanje jame je bilo subhorizontal- vertikalno nad petkovim izhodiščem za nima odprtega nadaljevanja in se konča no in pokrito z ledom, tako tla kot stene plezanje. Ker s seboj nisva imela dovolj s podorom. Jama ima tako dve vzpore- rova. Pri opremljanju sem želel pritrdišče vrvi, sva popoldne šla iskat viške po dni brezni, ki se zaključita v isti dvorani. narediti zraven obstoječega svedrovca in jami. Zaradi dolgega dne sva novo leto Po obisku jame je bilo že preveč temno kmalu ugotovil, da je bil ta verjetno zavr- praznovala v spalkah dve uri pred površ- za obisk naslednje jame. Ob povratku tan, ko je bilo v jami več snega in ledu. jem, po Moskovskem času. V soboto je proti avtu naju je spremljalo zavijanje Posledično sem porabili veliko energije, sledil nov plezalni dan v pritočnem me- volkov, bilo je nepozabno. da sem uspel jamo opremiti. Jama se je andru Via Voje. Polico z nadaljevanjem 14. november 2021 nadaljevala v brezno, na dnu katerega je sva dosegla proti večeru, tako sva imela Obisk jame z ledom in snegom bilo malo snega, končalo pa se je s ravno dovolj časa za hiter ogled nove Ta dan sva z Garminom odšla pred zimo podorom. Možno nadaljevanje pa je pod velike podorne dvorane. Nadaljevanje iz in snegom obiskat brezence, ki je bilo pri dvorane se skriva za 10-metrsko visoko pritočno stopnjo, vsi novi deli jame gredo 23

■ GLAS PODZEMLJA, 2022 v smeri JZ–SZ. Skupno sva na akciji žen, a rahlo poledenel. Kljub temu sva nja pa nisva našla. Tako je Garmin začel izmerila 65 metrov novih rovov, okoli sto uspela priti nekaj kilometrov po cesti do meriti jamo, jaz pa kopati podor. Uspel metrov na novo odkritih delov pa pustila spluženega umikališča, kjer sva parkira- sem izkopati toliko, da sta bila prepih in za naslednjo akcijo. V nedeljo sva po la. Pot sva po spluženem makadamu razširitev kar opazna, vendar pa kamen ponovni vojni z ljubezensko ožino še nadaljevala. Ta je bil mestoma precej na koncu pada samo dober meter. Kopa- ravno ulovila zadnje sončne žarke iznad zaledenel in pokrit s svežim snegom, nje bova nadaljevala v toplejšem obdob- Viševnika. mestoma pa že skoraj kopen. Kmalu sva ju, ko pričakujeva, da se bo prepih v jami 5.–8. februar 2022 prišla do konca splužene poti, kjer sva obrnil. Sistem Pokljuškega grebena nadaljevala v cel sneg s krpljami. Sneg Vrnitev proti avtu je bila veliko hitrejša, Naslednja večdnevna akcija v Sistemu je bil puhast in kmalu sva prišla do vhoda vmes pa sem preizkusil še, kako se pokljuškega grebena je potekala za v jamo, ki je bil odprt. S seboj sva imela nahrbtnik spusti po pobočju brez lastni- Prešernov praznik. Ekipa standardna, tudi lopate za primer, da bi bila prva ka. Med tem sem upal, da ne zadane bivak topel, hrane dovolj. Na tej akciji ožina zasuta s snegom, na srečo je bila nobenega drevesa. Nahrbtnik je prišel do sva izmerila okoli 130 metrov novih delov prehodna. V vhodnih delih jame se je avta v enem kosu, izognil pa se je tudi v pritočnem meandru v Via Voje ter pojavilo veliko ledenega okrasja. Nekate- vsem oviram na bregu.│ splezala novih 20 metrov v končnem re ledene sveče so bile res ogromne, kaminu. Raziskovala sva tudi v Romeu, s drugod pa se je lepo videlo, kako voda pomočjo prečke sva v Nevihtniku našla pronica v jamo skozi razpoke pri tleh. fosilni meander, ki se je povezal z Blatni- Počasi sva se spustila do brezna, kjer kovim breznom. Nekje na sredini fosilne- sva nazadnje obstala. S svedrovcem sva ga meandra pa sva našla tudi novo naredila pritrdišče in se spustila v nada- brezno, v katerem nama je zmanjkalo ljevanje. To pa se je žal zaključilo s vrvi. Po tej akciji tudi Survex priznava, da podorom, drugega odprtega nadaljeva- je Sistem pokljuškega grebena daljši od desetih kilometrov. 6. marec 2022 Jama ukajočega jelena Kljub zasneženi Pokljuki sva z Garmi- nom odšla že zgodaj proti jami. V dolini še ni bilo snega in je izgledalo, da bo pot enostavna. Bližje ko sva prišla cilju, več je bilo snega. Pri odcepu z asfaltne ceste na makadam se je začel zanimivejši del poti z avtom. Makadam je bil sicer splu- Dvorana pod Mravlinčevim breznom. Avtor: Tim Berginc. Merila: Tomaž Krajnc in Tim Berginc. 2021 24

GLAS PODZEMLJA, 2022 ■ Jure Bevc ———— BREZNO SPEČEGA DINOZAVRA 2006–2020 ———— Z Breznom spečega dinozavra je naše 2007: Opremljanje do ožine na –50, stopnja 5–7 metrov. V podornem dnu Društvo dobilo že četrto tisočmetrco. Res preboj, opremljanje brezna, ki sledi prišla do odprtine, iz katere je močno je, da smo jo v celoti opremili in spodnjih Jeti pravi, da sta Rok Stopar in Stari pihalo. Se nadaljuje. Stopnjasto brezno v 700 metrov globine tudi raziskali na opremila jamo do dna prvega večjega strmem meandru. Močan prepih. Potreb- samo petih akcijah, a da je bilo to mogo- brezna (po novih meritvah je to na –50 no odbiti manjšo lusko. Yeti če, so naši predhodniki vložili precej metrih). Rok Stopar omenja več akcij. Ivo Opomba: glede na opazko o obilici truda. Sedmak, Dušan Tominc in Rok Stopar snega je bila to verjetno prva akcija Glede samega poteka raziskovanja v so kopali ožino na –50 metrih. Tudi Yeti tistega leta. Tako lahko sklepamo, da se prvem valu je kar nekaj nejasnosti. omenja eno akcijo kopanja, kopala sta je preboj čez ožino na –50 metrih zgodil Spodaj podajam kronologijo raziskova- skupaj z Rokom. leta 2007. Točka, na kateri sta se ustavi- nja, kolikor mi jo je uspelo spraviti skupaj V Knjigi ekskurzij DZRJL je navedena la, leži na –171 metrih. iz različnih dopisovanj, Glasu podzemlja ena akcija: 5. julij 2008 (Brezno spečega dinozavra), 2011 (tiste čase je GP žal izhajal redke- 2. september 2007 (Brezno Srčanka), udeleženci: Jure Andjelič - Yeti, Rok je, kot bi si želel za ta namen), spletne udeleženca: Marina Pintar in Gregor Stopar, Franc Marušič - Lanko, Matija strani DZRJL, Knjige ekskurzij in druš- Pintar - Stari. Trajanje: cca. 3 ure. Perne, Tomaž Pogačnik - Pigi, Aleksan- tvenih sestankov. Hvala vsem, ki so Kopanje in meritve nove jame v bližini dra Privšek - Jerica, Tomaž Krajnc, Blaž prispevali informacije. Povsem možno je, B13. Kurent - Duo-kor, Trajanje: 5 ur. da kakšna ekskurzija manjka in da so na Opomba: B13 je Brezno Velikega Talirja Najprej se je v jamo odpravila kopaška kakšni akciji udeleženci malo pomešani. (kat. št. 5800), ki leži dobrih 200 metrov ekipa, ki je takoj začela z odstranjeva- Vedno sem na voljo za dopolnitve. stran in je najbližja večja jama. njem kamenja v ožini na globini okoli 2006 (?): Odkritje vhoda Tistega leta je verjetno potekala tudi že 180 metrov. Kmalu zatem so se na dnu Brezno je, verjetno leta 2006, odkril Jure akcija, na kateri se je opremilo poševno brezna pridružili še ostali člani ekipe. S Andjelič - Yeti skupaj z Rokom Stopar- podorno brezno na –110 metrih, ki se skupnimi močmi smo odstranili še nekaj jem in Robertom Reharjem. Yeti je zdaj imenuje Melišče. kamenja. Del skupine je nato nadaljeval zaznal prepih ter se v kratkih hlačah in z 2008: Preboj do –300 metrov, začetek še s spustom v brezno, ki pride za ožino. naglavno lučko prosto spustil čez prvo razopremljanja Po približno 40 metrih se brezno konča, nekajmetrsko stopnjo in kmalu obstal 28. junij 2008 (Jama spečega dinoza- nadaljuje pa se s podorom, ki ga bo pred breznom. treba še razširiti. vra), udeleženca: Jure Andjelič - Opomba: Na tej akciji se je prišlo do Yeti in Rok Stopar. Trajanje 3–4 ožine na –218 metrih. ure, globina cca. 200 metrov. 2.–10. avgust 2008 (tabor Kanin, štiri Kljub obilici snega je bila jama akcije): na taboru se je prekopalo ožino odprta. Nadaljevala z opremlja- na globini 218 metrov (Rok Stopar pravi, njem brezna, kjer so se raziskoval- ci ustavili lansko leto. Po cca. 25 metrih doseženo dno, nadaljevanje Pred vhodom v Dinozavra leta 2008. Foto: Bojana Fajdiga 25

■ GLAS PODZEMLJA, 2022 da sta to med drugimi delala Konec avgusta 2008 se je Rok Stopar Lanko in Franček). Opremilo se je spustil v jamo sam in razopremil brezno naslednje brezno T-Rex, ki je do T-Rex. Meritve je prinesel na ferajn. te točke največje brezno v jami. 2010: Razopremljanje Konča se na –300 metrih s Ni znano, ali je med razopremljanjem podornim stožcem. Na taboru sta T-Rexa in 2010 bila v Brezno spečega jamo merila Marina in Gregor dinozavra izvedena še kakšna akcija. Pintar. Na dnu sta menda gledala 1. avgust 2010 (Brezno spečega dinoza- v okno, kjer smo leta 2021 našli vra), udeleženci: Marina Pintar, Franci nadaljevanje, vendar nista imela Gabrovšek, Tomaž Šuštar - Ikarus. več vrvi, čutila sta tudi prepih. Razopremljanje Dinozavra. Uspeh – Naslednjič so bili ti deli že Dinozaver razopremljen! razopremljeni. Izvedlo se je tudi foto akcijo. 5. avgust 2008 (tabor Kanin), 2011–2020: Intermezzo udeleženci: Franci Gabrovšek, Z razopremljanjem so raziskave v Matej Dular, Matija Perne, Tomaž Breznu spečega dinozavra zamrle. Yeti Pogačnik - Pigi, Bojana Fajdiga. pravi, da je bil presenečen, da se je jamo Foto akcija in pregledovanje dna razopremilo. za nadaljevanja. Ni znano, ali je Brezno je nato ostalo nekje na obronkih bila to zadnja akcija v jamo na zavesti jamarjev, ki delajo na Kaninu. tem taboru. Zapisnika ni bilo, meritve so obstajale, Avgust 2008: Rok Stopar je takoj vendar so bile bolj ali manj pozabljene. po DZRJL taboru v jamo peljal Vsake toliko se je kdo spomnil, da je na ekipo ukrajinskih jamarjev, ki so Kaninu ena 300–400 metrov globoka bili takrat na Kaninu. Iskali so jama, ki ni registrirana. Dinozaver je torej nadaljevanje na dnu, vendar ga zaspal. Prebudil smo ga šele lani ...│ niso našli. Zgoraj: Pigi v eni od prekopanih ožin v zgornjih delih jame. Spodaj levo: Brezno T-Rex. Spodaj desno: Podorna dvorana na dnu jame na –300 metrih. Foto: Bojana Fajdiga 26

Veselje na minus jurja. Foto: Matic Di Batista GLAS PODZEMLJA, 2022 ■ Matic Di Batista ———— PET AKCIJ, –1081 METROV ———— Prvič sem za Brezno spečega dinozavra odigra partijo šaha, kot je to postalo Jama v resnici sploh ni bila tako zelo (BSD) slišal davnega leta 2009, ko sem popularno v zadnjih letih. grozna. Sicer manjša brezna, z izjemo prvič prisopihal na poletni tabor (no, Tako smo tlačili odgovornost, da bo zadnjih dveh, morda treh, te hitro pripe- morda je bilo že kdaj prej na ferajnu, potrebno enkrat vse do grebena, pa v ljejo na globino 300 metrov, v veliko ampak sliši se bolje tako). Mladega jamo, kjer morda niti ne bomo nič nove- podorno dvorano. Vmes je en prehod v nadobudnega jamarja straši že samo ga našli. Povrh vsega bomo morali pa še podoru, ki sicer izgleda precej sumljiv, a ime, potem pa še zgodba (jamarskega) prek strašnih podorov in skozi krušljiva je verjetno dovolj trden (prosto po Stariju: sošolca Krajnca, kako so bivakirali sredi brezna. Ampak vsega lepega je enkrat Standardi so pa očitno res zrasli v zadnjih mokrih mrzlih trav nekje na podih, konec in tako se je tudi nam vsem ljuba letih). Nekaj je tudi mest, kjer je stena podori, globoka brezna … No, v tistem LJ-29 bolj kot ne zaključila in letos v precej krušljiva, a z vsako akcijo manj … času v jamo nisem šel, oziroma se je prvem tednu tabora smo začeli z Predvsem pa je res ogromno prepiha. prej razopremila. Vem pa, da se je že razopremljanjem. In ker »Ko ima hudič Zaplet: v zadnji dvorani smo našli vrv, ki takrat govorilo o močnem prepihu. mlade …« se poleg zaprtih nadaljevanj v so jo očitno prvopristopniki pozabili. Vrv Zgodba o BSD je potem postala kot perspektivnih jamah skisa tudi vreme. vodi v del dvorane, ki se precej spusti, a herpes: jame smo se zavedli vsakih Na tabor 2021 smo se odpravili polni dno je tam popolnoma zasuto. Eno okno nekaj mesecev ali let, ponavadi na polet- energije in veseli, da se spet lahko druži- je sicer kakih 15 metrov višje, a bi potre- nem taboru, ko je odpornost padla zaradi mo in uživamo v svobodi izven domače bovali vrv. Povsem drugačna zgodba pa takšnih ali drugačnih razlogov. Vedno se dnevne sobe. Plani so bili ogromni: je na severni strani dvorane: tam se dno je omenilo močan prepih in dejstvo, da ni LJ-29, P4, en kup novih jam … No, ena zopet spusti za kakih 15 metrov in nato oddana, kar je pustilo pekoč priokus. Z se je kot rečeno zaprla, v drugo pa še v zasuto brezence, kakih pet metrov. leti se je izgubila še rdeča nit, ki je pove- nismo šli, saj je bilo snega pretekle zime Nad brezencem pa presenečenje. Kar zovala meritve po različnih predalih, in preveč in še konstantno je po njem padal sprva (in s slabo lučjo) izgleda kot po- ostal je le še krik Krajnca vsake toliko na dež. Nekaj novih jam nam je sicer uspelo ševna stena kamina, se izkaže kot pobo- poletnem taboru, da bi bilo jamo potreb- nabrati, vendar je bil še vedno (vsaj pri čje do prostora na drugi strani. Z močni- no ponovno izmerit. Ali pa morda pozimi, nekaterih) prisoten grenak priokus, da bi mi lučmi smo takoj videli, da je prostor češ kaj rinemo v druge jame, naj gremo lahko naredili več. precej velik. To odkritje nas je tako šoki- Dinozavra izmerit. In spet se pojavi glas bolečine, da v ralo, da smo šli najprej 50 metrov višje Čas je mineval in dino-herpesa se je katastru pa manjka ena globoka. No, po vrveh in vrgli kamen v vzporedno nalezel tudi Jure, pa čeprav ni bil niti izgovorov tokrat res ni bilo in dva dneva brezno, da preverimo, če je to ta črnina, blizu jame. Vsaj zadnji dve leti je tudi on pred koncem tabora smo se štirje opogu- ki jo osvetljujemo. Izkazalo se je, da gre obujal in delil bolečino bojda 300 metrov mili in odpravili opremit to misteriozno za nov prostor. Ker o čem podobnem globoke jame z močnim prepihom. Pa ni jamo. Pred tem so ekipe locirale vhod in zgodba o dinozavru ni govorila, je Dave pomagalo. Raje smo našli skoraj 500 tja spravile en del opreme. Razdelili smo hitro prosto splezal po strmi steni do metrov globoko jamo tik ob taboru, da se v dve ekipi: Dave in jaz sva opremlja- police, ki je vodila v … kriki, veselje … lahko vmes med raziskavami človek la, Špela in Vid pa merila. Jama se tam nadaljuje. skoči na kosilo pod skupno tendo in/ali Za polico se res odpre večji prostor z 27

■ GLAS PODZEMLJA, 2022 ogromnim kaminom, morda celo dvema. Je pa z raziskovanjem takih jam pro- Sedaj je postala stvar že precej osebna, Naprej vodi vodoraven rov, sicer nekoli- blem, saj se tokrat nismo okužili z dino- mi ali jama. Kdo bo koga, –1000 ali ko manjših dimenzij, dovolj, da zopet zavrovim herpesom, ampak z vsem podor/meander/sifon/…? Ker smo kar začutimo močan prepih. Tega rova je znano virozo, ki povzroča vročično razi- naenkrat postali veliki optimisti, sva z bilo še kakih sto metrov proti severu, do skovanje. Posledično smo se že en Juretom v začetku septembra znosila do nove dvoranice na dnu visokega kamina. teden kasneje vrnili in nadaljevali z razi- vhoda kar zajetno količino štrika. Pot je Pri strani pa nadaljevanje. Poleg tega rov skavami. Lojze, Špela in jaz smo nada- bila še posebej zanimiva, saj žičnica ni večkrat preči prehode v nižje nivoje, kjer ljevali z istim tempom in v jamo zmetali obratovala. Jure pa se je opogumil in je slutiti vodo. Na tokratni akciji smo imeli vso opremo, ki smo jo prinesli do jame, peljal svojo Dacio Duster na testno vož- ravno dovolj opreme, da smo dosegli in tisto, ki nas je pred jamo čakala od njo. Dosegla sva skoraj zgornjo postajo dno. Še zadnjo stopnjo smo morali opre- prejšnje akcije. Še en čas smo sledili gondole. S čimer si Dacia Duster sigurno miti s koncem, ki so nam ga na dnu vodi, nato pa smo se odločili za bolj suho zasluži naziv jamarskega avta 2021. pustili prvopristopniki. Tako da je bil čas pot. Čeprav je bila tista z vodo prav tako Ravno ko sva dosegla jamo, se je Gora za vesel povratek na površje. prehodna. Gre pa jama ves čas v podob- razjezila in naju spodila s prvimi snežin- Glavni problem Dinozavra je njegova nem slogu: ne preveč široka brezna, kami. Vse je bilo na mestu, naj se igre lega, saj se nahaja tik pod grebenom, ki globoka tudi 50 metrov in več, vmes pa začnejo. vodi na Visoki Kanin. Bolj natančno pod kak meander, ki je na mestih ravno 11. 9. smo bili pripravljeni na vhodu v Kaninskim Vršičem. To pa pomeni, da je dovolj širok, da je še prehoden. Pri izho- dveh ekipah: Špela, Ester in David so šli pot do tabora relativno dolga. Kljub vsem du iz jame, ko smo bili še vsi malo vro- raziskovat suhi kanjon z druge akcije. bližnjicam te pošteno utrudi. A vseeno čični od raziskovanja, se je porodila Darja, Jure, Pero in jaz pa na najnižjo smo z veseljem odnesli vest do tabora. skoraj perverzna misel: do sedaj smo v točko. Globinski ekipi je bilo dodeljenih Novica je bila dobro sprejeta in že smo jami zapravili tri akcije, da smo prišli do 420 metrov vrvi in ogromno pritrdišč. Bolj sestavljali plane za drugo akcijo, kar globine 500 metrov. Kaj, če poskusimo kot ne v tišini in zelo tekoče (saj smo naslednji dan. jamo porinit do jurja v petih?!? Trenutek jamo vsi že dobro poznali) smo se preko- Tokrat ekipa petih: Špela, Jure, Dave, tišine, nato pa smeh in smo šli na pivo v talili do brezna HEESK. Napetost je Matevž Jr. in jaz, napade nove dele. bivak. naraščala in hkrati tudi globina – HEESK Špela in Matevž sta merila v novih hori- Teden kasneje spet stojim pred vhodom je skupaj z eno polico presegel globino zontalnih delih, ki se vztrajno nadaljujejo v jamo. Tokrat smo 300 metrov štrika do 200 metrov. Nato pa SPET ozek mean- na sever, proti Italiji. Ostali smo začeli z jame tovorili skupaj z Darjo, Juretom in der. Po prvem ogledu sem se že prestra- opremljanjem enega od brezenc, ki Perotom. Cilj je bil priti čim globlje in šil, da je to to, pa je Jure le našel prehod preseka horizontalne dele. Tu je sledila nekje v ozadju je še vedno tlela tista v spodnji nivo, ki gre v precej neuglednih pravljica za raziskovanje. Iz enega brez- misel s konca prejšnje akcije. O jami dimenzijah naprej. Spet brezno, spet na smo se spuščali v drugo, prek ogrom- sploh ne bi izgubljal preveč besed, saj se meander. Jaz opremljam, Jure nabira nih kanjonov smo na tisti akciji pristali še nadaljuje precej podobno: Relativno metre, saj je vmes skakal do merilne sto metrov nižje. Tam nam je zmanjkalo ozka, a globoka brezna in meandri. Le ekipe (Darje in Perota) po opremo, ki jo opreme. Za naslednjič smo pustili pa kar da je bil sedaj en meander že kar precej je dinozaver lačno goltal. Ko sem začel dve nadaljevanji – eno v mokrem mean- dolg, zadnje brezno pa je nakazalo, da opremljati z zadnjimi stotimi metri vrvi, so dru, polnem vode, in drugega v ogrom- bo verjetno preseglo sto metrov – Jure je me merilci dohiteli. Ko sem se spuščal nem, suhem kanjonu. Zanimivo je bilo, namreč obvisel kakih 40–50 metrov nad proti dnu zadnjega brezna, pa zaslišim da je kakih 50 metrov višje iz vseh strani naslednjo polico. Brezno je sicer kar nad seboj krike veselja, saj jim je telefon v jamo pridrla voda. Te je bilo na zadnji impozantno, saj se vanj zliva voda iz prej povedal, da smo po meritvah sodeč točki že zelo veliko. omenjenega meandra, in sicer v lepem presegli –1000 metrov. Izplen: na koncu Uspeh tabora je bil vsekakor dosežen, slapu, ki nato pada kakih 40–50 metrov smo zmerili do globine 1040 metrov. saj je verjetnost, da bo jama končno po zraku. Poimenovali smo ga Sledil je spet ozek meander in nihče ni registrirana, sedaj precej večja. Poleg 151. HEESK - po helikopterski eskadrilji, imel energije, da bi pomolil nos vanj. tega je še sto metrov globlja. ki nam je poleti pomagala s transportom Tako smo polni nevednosti zapustili dno opreme. In globina? Tokrat je šlo vse do in se podali na doooolgo pot proti površ- –750 metrov. ju. Ne vem, če zares kaj šteje, pa vseeno je bilo lepo videti, da smo s skupnimi moč- mi tako hitro dosegli tako globino. Že če začnemo s prvopristopniki, ki so v zgor- njih delih vložili verjetno veliko dela in razširili prehode, da smo se sedaj le sprehodili čez. Ekipe so nosile opremo do jame. Skrbele na bivaku, da je razi- skovalce pričakal topel obrok, in vse spodbude članstva so pripomogle k temu lepemu rezultatu. V resnici ni bilo samo pet akcij, bilo jih je še precej več. O petih govori ta članek. Po drugi akciji. Foto: Jure Bevc 28

Jama ni dolgo čakala na nov obisk. Kot GLAS PODZEMLJA, 2022 ■ se za 2021 spodobi, nam je dež zopet prekrižal velike plane za jesenske prazni- Zgoraj: Fosilni rovi v novih delih na –300 metrih. Foto: Špela Borko. Sredina: Precej neu- ke. Celotedenska akcija je bila skrčena gledna luža na –1082, v kateri pa živi (verjetno) še neopisana vrsta postranic. Spodaj: na prvi vikend. Korona in druge obvezno- 220 metrov globoko brezno 151. HEESK. Foto: Matic Di Batista sti so zdesetkale ekipi in na koncu se nas je šest le odpravilo v BSD. Tokrat je zaradi reorganizacij ekip Pero gentle- mansko odstopil mesto Matevžu in tako smo s Špelo, ki je zaradi kalvarije s čeljustjo spustila prejšnje akcije, spet napadli dno. Tinkara, Matt in Pero pa so nadaljevali v »suhem« kanjonu. Po meandru, ki si ga zadnjič nismo upali pogledati, se jama sicer spet nekoliko odpre v nekaj stopenj. A žal se potem neprodušno zapre v zablatenem in zali- tem dnu. Precej nespektakularno, neka- ko v stilu teh delov. Odločili smo se, da se čim bolj otovorimo, in z muko smo prenesli večino opreme nekje do 500 metrov globine v upanju, da je bila druga ekipa uspešnejša. In je bila. Suhi kanjon je kar naenkrat postal precej moker. Se pa voda zliva v velika brezna in na koncu so obstali na polici, kjer se za prehodom vidi ogromen, črn prostor. Veliko upanje ostaja. Kot sem že na listo napisal: Blitzkrieg v dinozavra se je končal. Čas je za umik in napad na novi fronti. Jama je sedaj globoka 1082 in dolga 2183 metrov. Nadaljevanje je! Vsaj po pripovedovanju je meni osebno celo bolj všeč kot pa deli, po katerih smo prišli do jurja. Če se bo nadaljevalo v podobnem slogu, morda najdemo novo pot proti dolini. Vsekakor pa nas čaka še veliko lepih raziskovalnih trenutkov v prebujenem dinozavru.│ 29

■ GLAS PODZEMLJA, 2022 Peter Mašič ———— LJ-29 2021 ALI KAKO SMO POKOPALI KADETNICO ———— Od zadnje akcije septembra 2021 do začel teči slap in čez nekaj minut sva z Naslednji dan smo šli ven tovorit štrike naslednjega kaninskega tabora 2022 je Juretom tekla v tabor, medtem ko se je Lanko, Matevž in jaz. Spustili smo se do minilo skoraj eno leto, ko nismo bili v tej močno bliskalo. S širjenjem smo Diba, križišča krakov, kjer smo si natovorili jami in smo sanjali, kako bomo skozi Špela in jaz nadaljevali še naslednji dan, z štrike s prejšnjih akcij. Lanko in Matevž podor z močnim prepihom na plitvejšem zelo slabim širilnim sredstvom smo razpo- sta žimarila ven, jaz pa sem zadaj dnu v južnem kraku prišli globoko v ko dovolj razširili, da sem se zbasal do razopremljal. Na vrhu brezna Big šahtič kaninski masiv. ovinka, za katerim je jama samo še ožja. naju je zapustil Lanko, ki je pogumno Končno je prišel poletni tabor in 28. julij 2. avgusta smo Lanko, Diba in jaz šli v vzel največjo prasico in še eno manjšo 2021. Ko smo imeli vso opremo na gori meander v stranskem breznu (vzporedno prasico ter je iz –160 nesel vsaj 240 in je bilo dobro vreme, se nas je pet brezno Big šahtiča) na –250, kjer smo na metrov štrika! Z Matevžem sva nato šla odpravilo v plitvejše dno jame na –350 z koncu meandra razširili vstop v brezno, še v okno v breznu Šahtič in naprej od namenom najti pot skozi podor. Ko smo ki se je po desetih metrih globine ustavilo okna prišla v brezno, ki se je povezalo v vstopili v podorni rov, ki se je na vsakem na poševnem dnu, totalno zapolnjenim z že znane dele v dvoranco nad stranskim koraku krušil, smo spoznali, da se poten- šodrom. Nato smo neuspešno iskali breznom. Po merjenju sva šla ven, vmes cialno nadaljevanje, najdeno eno leto nadaljevanje v kaminu na drugi strani pa sva razopremila do vrha brezna Šahtič. prej, sploh nikjer ne nadaljuje. Matic je dna in ker smo spet imeli preveč časa, Na zadnji akciji v LJ-29 so bili Matevž, nato še splezal proti kaminu nad brez- smo na višjem delu poševnega dna Tim in Garmin. Z velikim upanjem so nom v podoru, ki ni šel nikamor, brezno kopali šoder in blato iz neke majhne opremili še zadnje potencialno nadalje- pa smo raziskali nekaj dni pozneje. luknje. Skopali smo toliko, da sem se vanje, brezno na –80. Naprej so prišli do Odločili smo se, da v tem podoru ne bo zbasal do nevidnega prostora in videl, da brezna, ki se poveže v že znano največjo mogoče narediti nič. Izstopili smo ven iz se samo že bolj zoži, sklenili smo umik in dvorano te jame, nato pa so do vhoda podora na dno brezna in zagledali razpo- razopremili meander ter stransko brezno. razopremili. ko pet metrov stran, ki bi morda lahko šla Dva dneva pozneje so na daljšo akcijo z Iz zelo velikih obetov smo na koncu naprej. Ker smo imeli dovolj časa, smo jo okoli 300 metri vrvi šli Diba, Dave, Špela zmerili le 93 metrov poligona, ostalo pa začeli širiti. Po širjenju na poti ven se mi in Matevž. Najprej so se odpravili v se- je še vsaj 50 metrov neizmerjenega prav nikamor ni mudilo in sem zelo poča- verni krak na globlje dno, kjer sta Dave podora. Skupno je jama dolga 1190 in si žimaril, nato sem na –100 metrih in Matic splezala do kamina, ki se nada- globoka 415 metrov. Prepih v jami deluje zaslišal Jureta, da prihaja nevihta. Čez ljuje brezupno v podor, Špela in Matevž kot, da kroži, na dnu južnega kraka vleče nekaj sekund sem zaslišal odmevanje pa sta medtem kopala v šoder. Nato so v podor in šoder, na dnu severnega grmenja skozi skale ter silovito pospešil. razopremili vse do križišča obeh krakov kraka pa piha ven iz podora. Zgodba Na vrhu vhodnega brezna na –20 je že največje LJ jame se je torej zaključila, ta jame, Špela in Matevž sta šla ven, čas pa se je začel drugi del zgodbe v Diba in Dave pa v južni krak na dno Breznu spečega Dinozavra, kjer smo še enkrat v podor. V podoru sta opre- lahko porabili ves štrik in uživali v pravih mila brezno, ki se po desetih metrih globinah Kanina. Morda pa bo tehnologi- globine ni nadaljevalo, odšla nazaj ja omogočila preboj v LJ-29, tako kot se ven, brez da bi zmerila podor ter med je to zgodilo v Dinozavru.│ potjo ven razopremila do križišča krakov jame. Levo: Inovativne tehnike plezanja. Desno: Kljub temu, da se je jama zaprla, je avtor članka vesel kot radio. Foto: Špela Borko, Jure Bevc 30

GLAS PODZEMLJA, 2022 ■ Tomaž Krajnc ___ VSAKE ZGODBE JE ENKRAT KONEC ___ (PREGLED RAZISKAV V BREZNU TREH SRC) V oktobru 2021 se je zbrala ekipa Mati- manjša nesreča, ko sva s sojamarjem sek. Ugotovila je, da ima naslednji mean- čarjev, ki so razopremili Brezno treh src zaradi meritev žimarila po istem štriku, ki der, ki smo ga zaradi dobre akustike od globine 550 metrov do površja. Izvlek ni imel vmesnega pritrdišča. Pri tem mi je kasneje poimenovali Sluhovod, dolžino zadnjega kosa vrvi iz jame je primeren jamar ob obremenitvi vrvi s spodnje stra- slabih deset metrov, konča se z manjšo trenutek, da lahko potegnemo črto pod ni spodnesel vertikalo, tako sem pristal v razširitvijo, kateri sledi neprehodna oži- raziskavami v Breznu treh src. ostrih skalah. Bolela je predvsem noga, z na. Prvotna dimenzija Sluhovoda je omo- Vse skupaj se je začelo v letu 2009, ko dna jame sem se še nekako uspel izvle- gočala prehod le, če si se z ožino zlil v so se jamarji v sestavi Štrukelj, Šuštar, či, na površju pa sem komaj še hodil. Ob horizontalni položaj. Na tej akciji so s Vengar odločili na Snežniku najti globoko odstranitvi škornja sem opazil, da imam sabo imeli tudi orodja za širjenje, a se jamo, ki jo bodo posvetili 100-letnici v nartu vtisnjen nekaj milimetrov velik zaradi nizke morale niso zares lotili dela. društva v prihajajočem letu 2010. V prvi košček skale. Stvar smo uspeli sanirati Nazaj grede so v stopnjo za lažji prehod fazi od avgusta do oktobra 2009 so v na terenu, bolečina pa mi ni dopuščala preko Padalnice zabili še eno klamfo. desetih akcijah rekogniscirali teren na hoje še nekaj dni. O raziskovalnih akcijah v B3S v letu južnih pobočjih Snežnika. Pri tem so 2. 10. 2010 je sledila še zadnja akcija v 2012 ni podatkov. V tem letu je članstvo registrirali okoli 12 novih jam; Žabonov letu 2010. Tedaj smo opremili in izmerili začelo gravitirati na Pokljuko. Raziskova- kevderc, Recesijsko brezno, Brezno po- prvo od treh zloglasnih preprek na dnu nje na Snežniku v letu 2012 je bilo bolj zabljenega kompasa itd. jame. Zaradi zvonastega prehoda iz me- borno, se je pa šlo v jamo kaj požimarit 17. 10. 2009 je Ikarus našel vhod v Brez- andra v nekajmetrsko brezno smo stvar za kondicijo. no treh src. Vhod v jamo se nahaja na poimenovali Padalnica, na dnu katere se Naslednji evidentirani raziskovalni akciji nadmorski višini 1260 metrov, dobrih 400 odpira nekaj metrov široka kamrica. Z segata v september 2013. Na prvi vikend metrov od slovensko-hrvaške meje, na izmero jame do konca Padalnice smo akciji, ki je bila ena bolje obiskanih, se je jamarsko dobro znanem območju ju- zabetonirali dolžino jame za naslednje z več ekipami začelo napadati ožino za govzhodno od vrha Cifre. 31. 10. 2009 je desetletje, dolžina je znašala 715, globi- Slohovodom. Ožino smo poširili za slabih bila na tretji raziskovalni akciji jama iz- na pa 606 metrov. pet metrov in ji zaradi slabih delovnih merjena do globine 175 metrov. S tem je V letu 2011 je glavnina raziskav na razmer nadeli ime Lobotomija. Iz te akci- bilo raziskav v letu 2009 konec. Snežniku bila posvečena sosednjemu je imamo celo podatek o porabljenih Prva akcija v letu 2010 (19. 6.) je bila breznu Sijočih zvezd. Tako se je glede akumulatorjih, bilo naj bi jih deset. Druga posvečena širjenju ožine na globini 181 na zbrane podatke v letu 2011 na dnu vikend akcija je sledila konec septembra, metrov. Od junija do avgusta 2010 je Brezno treh src izvedla le ena akcija. taktika je bil podobna, v več valovih na- sledilo še šest raziskovalnih akcij. Konec Namen akcije je bilo rekognisciranje me- padati ožino. Na tej akciji je ožina popu- avgusta je bila dosežena globina 571 andra, ki se odpira na dnu kamre za Pa- stila, sledila je šestmetrska stopnja. Na metrov, kjer se nahaja pasaža z imenom dalnico. Pametni možje so v napad po- dnu je prehod v naslednjo štiri metre Cepetalnica. slali Cento, ki je med vsemi zbranimi na globoko stopnjo preprečevala kratka tej akciji imela najmanjši reakcijski pre- ožina, ki pa je tudi odšla na tej akciji. Od Brezno treh src do globine 330 metrov sestavljajo tri zaporedna brezna, od ka- terih ima najgloblje globino 130 metrov, povezuje pa jih kratek meander. Nato do globine 571 metrov sledijo kratka brezna povprečne globine 20 metrov. Cepetalnico sta 22. 8. 2010 za silo razši- rila Ikarus in Jerko. Za Cepetalnico jama močno spremeni svoj karakter, namesto vadoznih brezen se pojavljajo blatna do pet metrov globoka freatična brezna z ozkimi epifreatičnimi kanali. Po razširitvi Cepetalnice so v letu 2010 Prvopristopniki v Brezno treh src. Foto: Arhiv DZRJL sledile še štiri raziskovalne akcije. Tako se je na predzadnji akciji v letu 2010 izmerilo jamo do konca ozkega meandra pod Cepetalnico, dosežena je bila globi- na 601 meter. Na tej akciji se je pripetila 31

■ GLAS PODZEMLJA, 2022 Zgoraj: Ena od obdelanih pasaž v Breznu treh src. Foto: Arhiv DZRJL Desno: Eden od poširjenih meandrov blizu raziskanega konca jame. Foto: Arhiv DZRJL tam naprej vodi ozek blaten meander, na trske plasti mokrega blata, luža, nad Leto 2020 je zaznamovala korona, ki ni dnu spran, višje pa z židkim blatom. Na katero se plaziš tik pred deloviščem, in omogočala oblikovanja večje skupine tej akciji je Anže meandru jemal nedol- temna skala vzbujajo občutke, ki jih do- jamarjev, ki so potrebni za delo v tako žnost, a je po nekaj metrih tlačenja oce- biš ob gledanju fotografij strelskih jarkov, zahtevni jami na takšni globini. Tako se nil, da zadeva ne misli jenjati in da bo dopolnjene z oglušujočim grmenjem tre- je naslednjo akcijo izvedlo šele jeseni potrebno praskati naprej. Skratka, nekaj tjega člana. Akustika rovov je fascinant- 2021, ko se je jamo razopremili do po- napol prehodnega in ogabno blatnega, na, baje so stene vibrirale kar nekaj sto- vršja. Vhodni štrik je bil od starosti že čemur ni videti konca. Omenjeni deli so penj nad deloviščem. Ovinek v Govnu je prav lepo zelen. Ocenjujem, da smo v že nedvomno v aktivni poplavni coni, v na tej akciji padel, za njem pa se nahaja jami pregledali večino potencialno per- blatu pa še toliko bolj. Edino, kar nas je še več preozkega meandra. Na tej akciji spektivnih nadaljevanj, morebiti je v tedaj gnalo naprej, je bila dosežena glo- smo prvič merili dele jame pod globino breznu Supernova ostalo spregledano bina in močan prepih. 606 metrov. kakšno okno, ki bo moralo počakati na- V letu 2014 večjih raziskovalnih akcij na Prva akcija v letu 2018 je klavrno propa- slednje generacije jamarjev. dnu jame ni bilo, se pa je v višjih delih dla zaradi pozabljenega adapterja za jame preopremilo par stopenj. Sočasno z mašino. Zanimivo, kako nam uspe po Za češnjico na torti se je v začetku leta akcijami v B3S se je v letu 2014 razopre- toliko izvedenih akcijah še vedno pozabi- 2022 izdelal tudi posodobljen načrt Brez- milo Brezno sijočih zvezd (dolžina 377 ti ključno opremo. Vseeno se je šlo na na treh src in B zapisnik. Nova dolžina metrov, globina 270 metrov). dno v črevesje Snežnika, kjer smo se Brezna treh src znaša 763 metrov, konč- V letu 2015 se je zaradi preprek na dnu zarili v blatno, mokro in ozko nadaljeva- na globina jame znaša 621 metrov, kar spremenil koncept praskanja, sklenili nje. Naprej se je slutilo nekaj širšega. ustreza koti 640 m n. v. Brezno treh src smo, da je treba razširiti dostopne poti Druga akcija na dno Snežnika v letu je s svojo globino najgloblje brezno na do dna jame. V jamo se je zvleklo benci- 2018 je bila nekoliko bolj uspešna, tretji Snežniku, obenem pa tudi v južni Slove- narco, najprej je padla Cepetalnica, na- član je delal ali ne, odvisno od tega, kako niji. Najbližje od B3S globlje brezno se slednja v planu je bila Padalnica, a kaj ko lepo si se z njim prej pogovarjal. Na tej nahaja v Trnovskem gozdu. je jermen na bencinarci po 50 luknjah akciji smo se uspeli prekopati do nečesa, ostal brez zobnikov. Na naslednji akciji kar so poimenovali blatni čep. Ta naj bi Škoda, ker v jami nismo vodili statistike se je spet razmišljalo zeleno in se usme- zamašil meander, a obenem ponujal porabljenih ur, pokurjenih Ah in ostale rilo nazaj na elektriko, takrat se je naredi- možnost nadaljevanja skozi luknjo, ka- robe, številke bi bile zagotovo impresiv- lo odstavno nišo v Sluhovodu. Za dokon- mor zgine tudi prepih, ki ga v nobenem ne. Ocenjena dolžina poširjenih mean- čanje del v Sluhovodu je bila potrebna še primeru ne manjka. drov in ožin na globini nekaj čez 600 ena akcija v letu 2016. Na začetku raziskovalne akcije v letu metrov je zagotovo daljša od 30 metrov. 10. 9. 2017 se je začelo v večjem obse- 2019 je prišlo do manjše poškodbe ra- Ni slabo, a ob enem smo vsi veseli, da ni gu izvajati širitve v Filter meandru na dnu me, prva ekipa v jami je zato po hitrem treba na novo tlako v tanko črevo snežni- B3S, ki smo jih ljubkovalno poimenovali postopku odšla ven. Delo sta nase pre- škega blata. tudi Govno. Skratka, dan zmage. Z razši- vzeli drugi dve ekipi, po kar nekaj metrih ritvijo meandra, imenovanega Sluhovod, širjenja je bila dosežena točka, kjer smo Literatura je jama postala prehodna tudi za ljudi lahko videli, da se meander nadaljuje v večjih gabaritov. Druga akcija v 2017 je precej podobno obupnem slogu in na Korespondenčna lista DZRJL potekala konec septembra. Plan dela je koncu ostro zavije. Kljub precej močne- bil širjenje sten in blata na dnu Govna do mu prepihu smo na tem mestu preko A. Štrukelj: Raziskovanje: Brezno treh src na ovinka. Akterji akcije so razmere na dnu jame naredili križ. Jamo se je v letu 2019 Snežniku ali nekatera srca se nikoli ne postarajo. opisali nekako takole. Do deset centime- tako razopremilo do Cepetalnice na glo- Glas podzemlja, 2011, DZRJL. bini 571 metrov. 32 Tomaž Krajnc, Mitja Prelovšek: Jesen na Snežni- ku je lepa. Glas podzemlja, 2014, DZRJL.│

GLAS PODZEMLJA, 2022 ■ Brezno treh src. Merili: Člani. Avtorji: Gregor Pintar, Aleksander Štrukelj, Janez Vengar, Tomaž Krajnc. 2021 33

■ GLAS PODZEMLJA, 2022 Nika Pišek Szillich ———— SKEDNENA JAMA MALO DRUGAČE ———— Nedolgo nazaj sem se kot gimnazijka vpisala na jamarsko šolo, in kljub konča- ni srednji in vpisu na faks sem pri mno- gih zapisana kot Gimnazijka. A vseeno je od jamarske šole minilo dovolj časa, da je prišel čas za mojo diplomo in edino prav se mi je zdelo, da je na temo jam. Moj mentor dr. Marko Vrabec mi je pre- dlagal Skedneno jamo, ker so v njej bile predhodno narejene geodetske meritve in se mu je zdela prava izbira zame. Zdaj pa od začetka … Če kdo takoj ne Slika 1 prepozna Skednene jame, gre za dobrih tristo metrov dolgo vodoravno jamo ozi- roma »skozenjc« s tretjim vhodom v obli- ki brezna. Nahaja se na severnem robu Planinskega polja, v bližini Članske vasi. V diplomi sem uporabljala 3D model Slika 2 jame, ki ga je naredil moj somentor dr. Klemen Kregar iz oblaka točk, zajete- ga s terestričnim laserskim skeniranjem (Leica BLK360). Model mi je omogočal gledanje različnih geoloških struktur s centimetrsko natančnostjo. Ta model je prikazan na sliki 2 iz različnih zornih ko- tov. Slika 1 prikazuje klasičen načrt ja- me, za vse, ki si boste z njim lažje pred- stavljali, kaj prikazuje model. Za obdela- vo podatkov sem uporabila program Pa- radigm SKUA-GOCAD. V jami sem iska- la strukturne elemente, kot so razpoke, lezike in prelomi. Prav tako sem locirala tudi kamine in začetne horizonte. Kot slednje sem upoštevale stranske rove in kamrice, ki so nastali ob lezikah. Te strukture sem najprej digitalizirala, da sem jih lahko kasneje uporabila. Na sliki 3 je prikazan postopek digitaliza- Slika 3 cije lezike. Najprej sem jo z manjšimi poligoni označila na modelu. Čez te poli- gone sem nato raztegnila ploskev, ki se jim čim bolj približa, v zadnjem koraku pa sem izbrala točke, čez katere mora plo- skev potekati, in s tem dobila interpolira- no površino, ki se kar najbolje ujema z dejanskim stanjem. Na sliki 4 so digitalizirane izrazitejše raz- tudi terenski fotografiji. Predvidevam, da lahko dobim z domačega kavča, a je za poke dveh sistemov razpok. Zelene plos- te razpoke pašejo v razpoklinsko cono pravilno interpretacijo še vedno potrebno kve na sliki 4 predstavljajo prevladujoč preloma, ki poteka jugovzhodno od jame. tudi terensko delo. »Igranje« s 3D mode- sistem razpok v jami, ki sem jim sledila Eden izmed ciljev je bil tudi primerjava lom neke preproste jame je bilo sicer čez celo jamo in so v smeri NNE-SSW. rezultatov terenskega dela z rezultati z zabavno, a verjamem, da bo pri razisko- Te razpoke prav tako potekajo čez kami- modela. Tako sem ugotovila, da splošno vanju globokih jam ta tehnologija še ma- ne, kar sem dodatno preverila tudi na predstavo o geološki zgradbi neke jame lo počakala.│ terenu. Z rdečima številkama pa sta označeni lokaciji, kjer so sta bili posneti 34

GLAS PODZEMLJA, 2022 ■ Slika 4 Slika 6 Slika 5 Slika 7 Slika 8 Slika 1. Načrt Skednene jame. Avtor: Ivan Gams. 1963 Slika 2. 3D ploskovni model model z različnih zornih kotov. Pogled a) s severa, b) z juga, c) z zahoda, d) z vzhoda, e) tloris. Slika 3. 13 a) digitalizirani poligoni, 13 b) ravna ploskev, ki se najbolj približa vsem poligonom, c) interpolirana ploskev, ki se ujema z izbranimi točkami na poligonih. Slika 4. Na modelu so označeni trije sistemi razpok, z rdečima ploskvama pa je omejena razpoklinska cona preloma. Z zvezdama sta označeni lokaciji fotografij. Slika 5. Avtorica članka v Skedneni jami. Foto: Marko Vrabec Slika 6. Severni del jame z dvema sistemoma razpok in označenima lokacijama fotografij. Slika 7. Na sliki so digitalizirane lezike, ki sem jim sledila čez celo jamo in za katere sem pri nadaljnjih analizah predpostavila, da so vzporedne, kar se tudi ujema z meritvami vpadov na terenu. Slika 8. Točka 4.2 na sliki 5 predstavlja začetni horizont, ki je v tem primeru nekaj metrov dolg stranski rov. Foto: Marko Vrabec 35

■ GLAS PODZEMLJA, 2022 _____ Ester Premate _____ RAZISKOVANJE PODZEMNEGA ŽIVALSTVA POREČJA TREBIŠNJICE Septembra 2019 smo v Skupini za spele- ma južni del Bosne in Hercegovine in gradnji korita in hidroelektrarn so zasuli obiologijo na Oddelku za biologijo v so- Hrvaške ter severni del Črne Gore in ga več kot 500 ponorov na kraških poljih. delovanju s Centrom za krš i speleologijo velikokrat označujemo kot »vročo točko« Kako uničujoče so bile posledice teh iz Sarajeva pričeli z izvajanjem projekta podzemne vrstne pestrosti. Že do sedaj posegov na podzemne vodne habitate, si SubBIOCODE, oziroma na dolgo je bilo na kraških poljih in hribovjih, ki lahko le predstavljamo. Vendar se pri »Developing new tools for rapid asses- spadajo v porečje Trebišnjice, zabeleže- posegih iz prejšnjega stoletja težave ne sment of subterranean biodiversity in nih veliko podzemnih vrst, a še vedno ob končajo. Apetiti investitorjev segajo še Bosnia and Herzegovina«, ki ga financira praktično vsakem obisku in raziskovanju višje: do gradnje novega niza treh elek- mednarodna fundacija CEPF (Critical jam tam odkrivamo nove in nove vrste. trarn v zaledju Trebišnjice, pri čemer so z Ecosystem Partnership Fund). V sklopu Poleg tega je podzemlje porečja Trebiš- gradnjo prve, HE Dabar, ravno dobro projekta poteka veliko različnih aktivno- njice dom nekaterim v svetovnem merilu pričeli ob našem prvem obisku območja. sti, ki so večinoma usmerjene v pridobi- edinstvenim podzemnim živalim, na pri- Pesimističen in zaskrbljujoč uvod, bi lah- vanje novih podatkov o razširjenosti pod- mer človeški ribici, jamski školjki kongeri- ko rekli. Vendar je prav, da se zavedamo zemnih živali na območju porečja Trebiš- ji in jamskemu cevkarju marifugiji. Do namena naših terenov in navsezadnje njice in v varovanje teh vrst in njihovih zdaj ste najbrž že dobili vtis, da gre za vzgibov za financiranje projektov, kot je habitatov. Čeprav časovno relativno kra- pomembno območje, ki je še daleč od SubBIOCODE. Vsekakor imajo takšni tek del projekta, je bilo terensko delo v temeljito raziskanega in se ga kot takega tereni in celotni projekti tudi mnogo pozi- Bosni in Hercegovini v lanskem letu zelo ohranja in učinkovito varuje. Žal pa temu tivnih plati, na katere se osredotočamo v pomembno in osnova za nadaljnje aktiv- ni čisto tako. Vse več človeških posegov nadaljevanju prispevka. Raziskovanje nosti. O naši prvi ekspediciji na projektno v okolje negativno vpliva na podzemlje, še skritih kotičkov naših čudovitih Dinaridov območje ste lahko poslušali že na lan- posebej na podzemne vodne habitate. je seveda zanimivo, lepo, zabavno in skem aprilskem društvenem predavanju, Grožnje, ki jim je podvrženo podzemlje nemalokrat nagrajujoče, a terene v Her- tokrat pa smo terenske dogodivščine še porečja Trebišnjice, zajemajo intenzivno cegovini vseeno vseskozi spremlja tisti ubesedili. kmetijstvo, neprimerno ravnanje z od- črviček skrbi v ozadju. Uvod ali zakaj ravno podzemlje pore- padki in nevarnimi snovmi in hude pose- Zimski del: začetek prvega med- čja Trebišnjice? ge v rečne režime, vključno z gradnjo koronskega terena na Balkanu Brez krajšega uvoda o ozadju projekta in hidroelektrarn. Obenem je tudi zaveda- Terenskega dela, ki je bilo prvotno na razlogih, zakaj je raziskovanje podzem- nje med ljudmi o življenju pod njihovimi sporedu sredi marca 2020, smo se zelo nega živalstva na tem območju tako po- nogami zelo slabo. Trebišnjica se je iz veselili. Vsaj nekateri smo to območje membno, ne gre. Porečje Trebišnjice je več kot 90 kilometrov dolge reke ponikal- poznali bolj kot ne s terenskih izletov v po številu podzemnih vrst del izjemno nice spremenila v 60 kilometrov dolgo Črno Goro, ko smo se tu zgolj ustavljali, pestrega območja Dinaridov. Le-to zaje- betonsko korito in niz akumulacij. Ob spet drugi so bili že bolj domači vsaj s podzemljem Popovega polja. Naše pozi- tivno vznemirjenje pred terenom je preki- nila epidemija. Tri dni pred načrtovanim odhodom smo namreč morali teren od- povedati in niti slučajno nismo mislili, da bomo lahko na pot šli šele čez dobro leto. Minilo je torej kar nekaj mesecev iznajdljivega dela na projektu, ki je sicer nujno zahteval vzorčenje tamkajšnjih jam, predno smo si rekli: zdaj je pa res skrajni čas, da gremo! Slika 1: Zemljevid projektnega območja z označenimi obiskanimi lokalitetami: simbol jame pred- Postavimo datume, zberemo informacije stavlja obiskane jame, modri krogi pa vzorčene izvire. o prehodih meje. Lažje reči, kot pridobiti. PCR test tu, za vstop v BiH, pa za nazaj 36 … No, bomo že. V načrtu imamo najprej Vjetrenico in jame na Popovem polju, potem pa premik severneje, na območja, ki jih še ne poznamo. Nekaj dni pred odhodom nas »razveseli« Nikša, direktor JP Vjetrenica, s fotko vesoljnega potopa Popovega polja. Naš kolektivni miselni tok je šel nekako takole: jah, je le marec,

GLAS PODZEMLJA, 2022 ■ Slika 2: Ogledovanje načrta Vjetrenice z Nikšo in za nas takrat težko pričakovana kava v lokalu. Slika 3: Zimska pravljica na Nevesinjskom polju. visoke vode so pričakovane. Ampak ča- celodnevni vožnji malo pretegnit. V Vje- zadnjega dneva smo na teren hodili v kaj malo, mi gremo dol prednostno vzor- trenico smo torej šli že kar isti večer. dveh skupinah. Ker je podatkov o pod- čit vodno favno?! Ok, spokajte neoprene. Tako smo teren pričeli z eno večerno- zemnem živalstvu Popovega polja že Maske in dihalke tudi. Že, ampak tega nočno akcijo, saj Vjetrenica ni majhna. A precej, smo sklenili, da se raje usmerimo nimamo vsi. Čoln mogoče? Nimamo na našo srečo (ker je bilo že sredi noči) proti severu, nam razmeroma nepozna- prostora. Nič, dol moramo, vse smo že oziroma žalost (ker bi si želeli videti več) nem področju. Ekipo Kombi smo pretež- zmenjeni, valda ne bomo zdaj spet pre- smo lahko pregledali le krajši del, napre- no sestavljali Špela, Teo, Hans, Beki in stavljali terena zaradi malo vode in slabe dovanje pa nam je po pričakovanjih one- jaz v različnih kombinacijah, ekipo Škoda vremenske napovedi. Ko bi le vedeli … mogočil visok vodostaj. Eni bolj mokri pa pretežno Maja, Beki, Hans ter Anja Z avtom in kombijem smo se odpravili na kot drugi smo ven pokukali ravno okrog Pekolj in Anja Kos (obe članici JKŽ) v že tolikokrat prevoženo pot do Trebinja, polnoči, spili zasluženo pivo in popadali različnih kombinacijah. Za nekaj dni se ki pa se je tokrat vseeno zdela drugačna. po tleh muzeja v Zavali, kjer smo prespa- jim je pridružil še Jasminko Mulaomero- Bili smo namreč še v lockdownu, pa še li. Naslednji dan smo nadaljevali s tereni vić iz Centra za krš i speleologiju. štartali smo tako zgodaj, da smo se po na Popovem polju in se premaknili proti Zimski del: Dolgi dostopi, sneg in voda Sloveniji vozili še v času policijske ure. Trebinju, ki je bilo naše izhodišče še cel V naslednjih dneh smo se ob dvigu na Na mejah nikogar, na avtocestah niko- teden. Vodne razmere v Vjetrenici so bile hribe severno od Trebinja, nad Dabar- gar, na počivališčih nikogar. V kombiju zgolj nežen namig, kako bodo izgledali skim poljem, zapeljali v pravo zimsko nas je bilo šest in policajem smo, name- naslednji dnevi. S Špelo sva namreč že pravljico. Kar naenkrat je bilo na že tako sto običajnih šestih osebnih, izročili še ob obisku naslednje jame nase vlačili slabih cestah nekaj centimetrov snega. lep kupček papirjev – izvide PCR testira- neoprene in se mestoma potunkali do Kombi je herojsko prestal spopadanje z nja in naše potne naloge. Na prvem poči- vratu. Ekipa v drugi jami je sicer izkusila luknjastim, zasneženim makadamom, vališču za mejo smo se dobili z Majo, malo manj mokrote, a so spet zaradi vo- voznica in potniki tudi, a seveda le do Teom in Danajo in z jutranjo kavo to go dostaja lahko pregledali le en del jame. neke mere. Za prvo jamo smo si izbrali nazdravili prvi mali zmagi, prvemu uspe- Od našega prihoda v Trebinje pa vse do Vranjačo, jamo na Nevesinjskom polju, šnemu prehodu meje. Še ena, po navadi bolj »zabavna« od te, nas je še čakala. Na srečo je Špela kot voznica kombija bosanskega policaja dovolj očarala, da nam z vprašanjem »a di vam je kar- net?« (carinski dokument, ki ga je nače- loma treba izpolniti za začasen uvoz določenega blaga v državo, op. p.) niti ni hotel resno težit. Je le hudič, če na meji cel dan nimaš nikogar, izkoristiš pač vsako možnost za malo klepetanja. Naša prva postojanka je bila Vjetrenica. Slika 4: Vhod v jamo Obod je … nekje 20 metrov pod gladino ob zgornjem robu jezera. Jama, ki se po številu podzemnih živali uvršča med najpestrejše jame na svetu, 37 sicer deloma tudi turistično urejena. Z že prej omenjenim Nikšo smo se dobili v Ravnem, na samem severu Popovega polja, in spili kavo. To zadnje bi bil pov- sem nepomemben podatek, če ne bi nas osem kavo v lokalu pilo prvič po skoraj pol leta! Sklenili smo, da se moramo po

■ GLAS PODZEMLJA, 2022 Slika 5: Zadnji del dostopa do jame Vrelska. Ker nismo imeli ne koordinat, ne fotografije vhoda, ne podatkov o dostopu, smo o jami vprašali kolega Jasminka. Ta se nam je nasmejal, da manjka pol hriba, vhod se vidi na par kilometrov. Ko smo prišli do tja, smo videli, kaj je mislil. Šli smo čez zgornji vhod (na sliki), ki zahteva par minut plezanja. Slika 6: Skupinski selfi med zadnjim terenskim dnevom v marcu, pred jamo Vranjača na Nevesinjskom polju. V smeri urinega kazalca, začenši s sivo čelado: Teo, Hans, Maja, Anja P., Beki, Ester, Anja K. in Špela. in se ji glede na obstoječe karte skušali kjer smo želeli obiskati jamo, smo kombi- sifoni in dneve reševali z vzorčenji izvi- karseda približati z juga. Zdelo se nam ju pomagali z verigami. Pridobili smo rov. Na terenu se jim je za en dan pridru- je, da smo prišli še kar blizu, več bi s točno dva klanca in še vedno ostali z žil tudi jamar Nikola iz Trebinjskega ja- kombijem težko. Med posedanjem in dolgim dostopom. Ne sicer s šest kilome- marskega društva Zelena brda in jih pe- kolebanjem med tem ali smo že priprav- tri zračne, a vseeno. Celo videli smo naš ljal na nekaj njemu poznanih in zanimivih ljeni se spopasti z mrazom ali bi se še cilj! Megalomanski vhod v jamo Vrelska lokacij. Kljub terenskim težavam smo bili malo greli in čvekali, smo ulovili signal sredi sten planote smo gledali skoraj vso z vidika projekta uspešni, in če ne druge- GPS. Šest kilometrov zračne razdalje uro in pol hoje do njega. Vtis čudovitega ga, imeli raziskovalni teren za naslednjo do vhoda. Šest kilometrov, pa raje vsaj vhoda z malo manj čudovito situacijo ekspedicijo ter navezovali stike z lokalci, 20 % več gaženja po snegu. Polni zano- padanja kamenja in ledenih sveč je spet ki bodo glede na naše izkušnje zagotovo sa (to sploh ni sarkastično), da gremo nekoliko pokvarila voda. V zgornjem prišli prav tudi v prihodnje. raziskovat novo območje, smo se oblekli vhodu smo namreč takoj naleteli na si- Za zadnji dan smo se odločili, da po in obuli ter sprejeli zelo racionalno odlo- fon. Nekateri smo se v njem skopali, PCR testiranju v Mostarju skupaj še en- čitev (to pa je sarkastično), da zagrizemo drugi so polovili živali, tretji so nezauplji- krat napademo Vranjačo, tokrat s v sneg in obiščemo jamo. Po poldrugem vo zrli proti letečim svečam in počakali severne strani, iz smeri Nevesinja. Ta kilometru smo vrgli puško v koruzo. No, spodaj. dostop se je izkazal za precej boljšega bolj ruzake v sneg. Na manjšem polju, Snega in vode smo imeli že čez glavo in kot v prvem poskusu, saj smo jamo do- kjer smo to storili, smo na robu zaslutili res smo si v prihodnjih dneh želeli jam. segli v približno 20 minutah. Boljšega ponor. Sprejeli smo še drugo Saj lutati po terenu zna biti čisto lepo, a zaključka marčevskih terenov bi si težko »racionalno« odločitev dneva upošteva- ne več dni zapored. Odločili smo se, da želeli. Vranjača je bila namreč zanimiva joč količino vode, se oblekli in šli pogle- gremo na lov za soncem in suhimi jama- in prostorna jama, predvsem pa ni bila dat. S Teotom sva se po prvi stopnji(ci) mi na območje Grebcev, vasi v hribih potopljena. Sledila je še zadnja nočitev v obrnila. Ta je bila namreč v danih razme- med Dubrovnikom in Trebinjem. Res nas Trebinju, jutranje kave in krompiruše v rah ne le sigasta kopa, temveč deroči je pričakala povsem drugačna situacija: naši najljubši trebinjski kavarni in pekarni slap, ki se je končal z jezerom. toplo vreme, brez oblačka, jame pa pre- in vožnja domov. Po tednu življenja brez Obrnili smo se in sklenili, da gremo po- cej suhe. Posledično smo imeli dobro kakšnih zares opaznih protikoronskih gledat razmere v jamah Sušica in Obod, priložnost za vzorčenje kopenske favne. ukrepov smo se ob prestopu bosansko- ki sta bili dve od ciljnih jam za vzorčenje Jame na Grebcih so namreč še posebej hrvaške meje žal spet vrnili nazaj v epi- tekom projekta. Pomahali smo snegu in znane po pestrosti podzemnih vrst hro- demično realnost. se z ne previsokimi pričakovanji odpeljali ščev. Dan kasneje smo zopet probali Jesenski del: Ponovni poskus vzorče- do roba Dabarskega polja. Pri Sušici srečo v jamah med Bilećo in Gackim v nja marčevskih jam in raziskovanje smo že oblečeni v neoprene, z maskami bližini Korit in bili pri tem uspešni – obi- Nevesinjskega polja in dihalkami na glavi, lahko le splašili vse skali smo tri jame, vključno z najglobljo Po zimski odpravi je bilo jasno, da si golobe na vhodu, pri Obodu pa smo lah- jamo tega terena, Jamo u Tijaninom do- tekom projekta na območje želimo še ko občudovali sinje modro jezero, kjer bi lu. Končno smo lahko odkljukali vsaj vsaj enkrat. Za spremembo v toplejšem nekje na njegovem dnu, kakšnih 20 me- nekaj jam z našega spiska želja, čeprav delu leta in predvsem ob nižjem vodosta- trov nižje, moral biti vhod v jamo. Smo prav dosti podzemnega življenja v njih ju. Septembra smo se začeli vračati z pa naredili nekaj instagramabilnih fotk z nismo našli. dopustov in načrtovati teren v oktobru. jezerom v ozadju, če ne drugega. Tudi druga ekipa je imela podobne teža- Nam (Teu, Beki, Anji K., Anji P., Hansu Tudi nadaljevanje terena ni minilo brez ve našim. Iskali so misteriozne jame, se in meni) se je tokrat pridružil še Branko snega. Na poti proti planoti Dramešina, na vhodih v znane jame obračali pred Jalžić, hrvaški speleobiolog in jamar. 38

GLAS PODZEMLJA, 2022 ■ Situacija s korono je bila tokrat znosnej- še ujeli zadnji vlak za jesensko vzorčenje čen podatek – da je do nadaljevanja ša, a so nam jo v ekipi zagodle okužbe. vodnih jam. Beki se je vmes nalezla jame kake 3–4 metre visok betoniran zid, Tako sta tik pred zdajci, večer pred odho- Brankovega odziva na manj prijetne situ- za katerega bi v idealnih razmerah izkori- dom, obe Anji morali odpovedati udeležbo. acije ali dogodke in rek »kak je, tak je« stil lestev. Mi je seveda nismo imeli, ste- Jesenski del smo spet začeli na Popo- nas je tako ob ožemanju mokrih stvari in ne do vrha zidu pa drseče in neuporab- vem polju in z obiskom Plitice, kjer smo razočaranju ob manj uspešnem vzorče- ne. Malo smo poskušali z metanjem vrvi lahko nadaljevali dlje od zimskega nju vztrajno spremljal cel teden. na slepo čez zid, a na koncu drugače kot »sifona«. Zvečer smo se v Zavali družili Naslednji dan smo namenili izletu skupaj z ravbarsko in Teovo močjo ni šlo. V z madžarskimi biologi in potapljači, ki so z Madžari v precej nezanimivo jamo. Obodu smo našli še zadnje, tretje miste- bili takrat prav tako na ekspediciji, in Vzdušje smo popravili s ponovnim obi- riozno bitje tega terena: tokrat ne hrošča, Brianom Lewarnom, gospodom, ki pre- skom Vrelske. Tokrat smo se z avti pri- pač pa raka iz rodu jamskih ježkov cejšen del svojega časa namenja razi- peljali do vasi pod Dramešino in, tako kot (Monolistra matjasici). skovanju človeške ribice v regiji v okviru za Vjetrenico, s seboj vzeli čoln. Spet Po jamah na Dabarskem polju nas je svojega projekta »The Proteus Project«. smo občudovali vhod, par jezer prema- čakalo še Nevesinjsko. Odločili smo se, Za Vjetrenico smo si tokrat vzeli celoten gali s čolni in po res lepih sigastih kopah da zaradi klavrne vremenske napovedi naslednji dan, spakirali še čoln in zaradi v jami zagrizeno iskali živali. Nič. Po naslednje noči preživimo na toplem in ugodnega vodostaja raziskali precej večji mehki mivki smo se več kot 50 višinskih tako je Nevesinje postalo naše izhodi- del jame kot zadnjič. Zelo uspešni smo metrov spustili do dveh sifonov in ju pre- šče. Z vidika projekta so bili ti terenski bili tudi pri lovu jamskih živali. Teu je gledali. Nič. Šli do zadnje blatne dvora- dnevi pomembni, saj kaj dosti podatkov s uspelo najti majhne hrošče iz rodu Nauti- ne, tudi tu nič. Malo poklapani smo se tega območja še nismo imeli. Obiskali ciella, ki živijo na jamskem higropetriku, vrnili v dolino. Po parih dneh nadvse smo dva ponora, Biograd in Rikačo, in ju vrste iz Vjetrenice pa že dolgo ni nihče uspešnega vzorčenja smo pri tej ostali zapustili nenavdušeni. Pri Biogradu smo nabral. Poleg hroščkov so nas razveseli- bolj kot ne praznih rok. Dol smo prišli v se ušteli s potrebno opremo, ki je nismo le še druge najdbe živali, ki jih marca mraku, si ob kapljanju z neba postavili imeli dovolj, Rikača se je pa kmalu zapr- nismo opazili. tendo, pod njo skuhali, napisali dnevnike, la z zabasanim blatom v meandru. Zadnji Nadaljevali smo proti jugu, do Graba, pogledali fotke in ponoči s tende odlivali dan na območju Nevesinja smo posvetili kjer smo šli v Vodeno jamo v Braveniku. vodo. Čeprav se ne sliši nič kaj udobno, bolj »suhim« jamam. Obiskali smo sko- Tudi tu je bil cilj najti Nauticielle. Drugo je bil zame to eden izmed lepših teren- rajda turistično, poznano jamo Novaku- vrsto, a s podobnim slovesom, kot ga je skih dni tekom projekta. šo, pa Oprašnico in spet Šnjetico, ki jo je imela Vjetreniška – očitno izredno izmuz- Nadaljevali smo na Dabarsko polje in po druga ekipa vzorčila že pozimi. V Nova- ljiva. Nekje sredi jame je med plezanjem pol dneva prestavljanja s kave na pivo in kuši smo nabrali nekaj vrst jamskih hro- po sigasti stopnji Branko zaklical »Imam s piva na kavo zaradi nalivov sklenili, da ščev, enako v Šnjetici, iz Oprašnice pa je!« in tako je bila tudi ta misija uspešna. to ni ravno produktivno početje, in raje smo se vrnili mešanih občutkov. Podob- Jamo smo ven grede tudi ponovno izme- izbrskali svoje pelerine. Razdelili smo se no kot Vrelska je bila jama zanimiva, rili, a žal še nismo imeli časa za nov na- na dve ekipi, Beki in Hans sta šla proti zagotovo vredna obiska, z biološkega črt. Prespali smo na planoti, dva dni ču- Ljelješnici, preostali trije pa v Obod, vidika pa povsem revna. dovitega sonca pa sta se tekom noči opremljeni s štriki in neopreni. Hkrati Jesenski teren smo zaključili z prevesila v vetrovno in deževno vreme, smo upali, da nas avta ne pustita na »diplomatskimi« obveznostmi v Banja ki nas je spremljalo do konca terena. cedilu in obstaneta v že dodobra namo- Luki. Na poti po lokalnih cestah do San- Čeprav smo spali pod streho, sta se čenih blatnih cestah čez polje. Z enim še skega mosta, kjer smo želeli nabrati še Hans in Branko zbujala v lužah in iskala pravočasnim umikom s ceste nam je nekaj vzorcev za druge tekoče projekte, primernejše kose betona. Držali smo uspelo. Madžari so nam glede Oboda sva z Beki poskrbeli za prvi selfi s sne- pesti, da smo kljub poslabšanju vremena dali nekaj napotkov, pozabili pa na klju- gom v zimski sezoni 2021–2022. Med Slika 7: Čudovit jesenski razgled na Popovo polje. Slika 8: Jutranje tihožitje po deževni noči – Teo umiva zobe, na grmu pa se sušijo ponesreči zmočene stvari. 39

■ GLAS PODZEMLJA, 2022 se dobili še s pred- tvorbo v informativna zaporedja štirih črk. stavnikoma Inštituta No, naslednji, še bolj pomemben in pre- za varstvo kulturne, cej dolgotrajnejši del kot obdelava vzor- zgodovinske in na- cev je ureditev zbirke podatkov, komuni- ravne dediščine Re- ciranje naših ugotovitev v obliki raznih publike Srbske in objav in prenos znanja v regijo – le s tem jima predstavili naše bomo nekoč, upajmo, dosegli zadovoljivo projekte. raven zavedanja o pomembnosti pod- Zaključek zemnega življenja in njegovega varova- Za zaključek bi nas nja. V sklopu projekta je nastala tudi lahko pohvalila s javna zbirka podatkov iz projektnega številkami o tem, območja, ki je dostopna na https:// koliko lokalitet smo db.subbiocode.net/home. Vsi, ki bi si obiskali, koliko živali želeli prebrati še kaj več (ali pa pogledati smo našli in podob- še kakšno fotko), pa lahko to najdete na no. A ne bom, ker se spletni strani https://subbiocode.net/.│ mi zdi, da je bolj pomembno zavedanje, vožnjo smo občudovali neverjetne količi- da se po terenih delo šele zares začne. ne zelja, ki je bilo povsod na prodaj ob Že med tereni smo dolgo v noč vzorce cesti, ali pa so ga ljudje ravno pobirali (v sortirali, etiketirali, fotkali žive živali, pisa- nalivu, se razume). Razpoloženje je bilo li dnevnik, objave na Facebooku in tako že čisto zimsko. Po zadnjem obisku jame naprej. Ob vrnitvi v Ljubljano je mnogo sta se nam pridružili Anja P. in Maja, z vzorcev doživelo ekstrakcijo DNA in pre- Beki sva se vrnili v Slovenijo, ostali pa so Na vrhu strani: Slika 9: Čoln, naš najboljši prijatelj. Vhod v ponor Biograd na Nevesinjskom polju je pravzaprav zaporedje parih jezerc, kjer rabiš čoln že, da prideš do »pravega« začetka jame. Zgoraj: Nekaj najbolj tipičnih predstavnikov podzemnih vodnih živali porečja Trebišnjice. V smeri urinega kazalca, začenši levo zgoraj: Congeria kusceri (jamska školjka) in Marifugia cavatica (jamski cevkar), Monolistra hercegovinensis (jamski ježek), Troglocaris sp. (jamska kozica) in Niphargus balcanicus (slepa postranica). Foto: Teo Delić. Avtorica zemljevida in fotografij 2-9: Ester Premate 40

_____ Katarina Kosič Ficco GLAS PODZEMLJA, 2022 ■ PALEONTOLOŠKO ODKRITJE V _____ APALAŠKEM GOROVJU VIRGINIE Odkritje noma zgrešili zato, ker smo posvečali prvo srečanje z jamskim svetom. Burja je Sledim Sari Fleetwood skozi tesen, ozek, pozornost parim manjšim kapnikom. »Na izredno tehnična jama in preteklo je celo blaten in moker prehod, ko zakliče: srečo nihče ni stopil nanjo« si mislim in leto mučnih vikendov, kjer se je Alex »Nekdo nam je napisal sporočilo: ‚Bodite nadaljujem svojo pot proti izhodu. seznanjal z umetnostjo vrvne tehnike ter previdni, okostje v prehodu’« prebere. Leta 2016 sva z Mikom na enem naših pravilnega premikanja po jamah, preden V jami poimenovani Burja smo prebili 18 pohodov našla jamo, ki sva jo zaradi sva se z Mikom odločila, da ima zadost- blatnih in mokrih ur tlačenja skozi ozke neizmernega prepiha poimenovala Burja. no znanje in se projekt lahko začne. A rove. Dve ekipi sta se odločili, da jamo Tretji obisk jame je ovekovečil odkritje življenje je imelo drugačne načrte. zapustita pred nama. Prva sta bila okostja in začetek naših prizadevanj za Jama Burja Tommy Clekner in Joe Myre, takoj za razplet zgodbe o neidentificirani mački. Preden nadaljujemo s Petrino zgodbo se njima pa še Andrea in Mike Futrell. S Ljubkovalno smo jo poimenovali Petra, v moramo bolje spoznati z jamo Burja. Saro sva jim sledili kmalu za tem, med čast kolegici Petri Domajnko ter imenu, Jama se nahaja v zgornjih delih zakra- tem, ko sta Philip Schuchardt in Mike ki pomeni kamen. Že ob prvem pogledu snelih kamnin na Cliff Mountain, v ap- Ficco zaključevala z meritvami. je bilo očitno, da gre za neprecenljivo nencih karbonske dobe. Natančneje v »Verjetno so opazili okostje netopirja ali odkritje, katerega je potrebno deliti s tako imenovanem Greenbrier apnencu, kaj podobnega in želijo, da smo previ- svetom. ki je del misisipiških apnecev. Dostop do dni,« rečem, rahlo nastrojena, saj se Ob naslednjem obisku jame smo okostje jame je precej strm ter vodi preko obsež- ravno ukvarjam s spolzkim in ozkim zaščitili s kamenjem ter trakom za ozna- nih peščenjakovih nanosov, sestavljenih vzponom in nisem nikakor naklonjena k čevanje, ki je kmalu preperel. Poleg tega iz skal in kamnov različnih oblik in veliko- ohranjanju par netopirjevih koščic. Nada- smo Petro temeljito pofotografirali (Slika sti, ki so skriti pod gostim rastlinjem. Ti ljujeva s plazečo odisejado in pojavlja se 3), nato pa je Joe Myre na podlagi foto- nanosi precej otežujejo dostop do jame. vedno več sporočil, vsak z večjim klica- grafij oblikoval 3D model okostja. Wil Jama je trenutno nekoliko več kot kilo- jem na koncu. Začnem razmišljati, da Orndorff me je kmalu po našem odkritju meter dolga ter pičlih 90 metrov globoka. mora le biti nekaj večjega kot netopir, ko seznanil s paleontologom Alexom Ha- Kljub temu požre kar 300 metrov vrvi, saj Sara nenadoma zavzdihne: »Oh, to je pa stingsom. Mlad, nadobuden in motiviran se konstantno spušča ter dviguje ter nam veliko!« To pritegne mojo pozornost in paleontolog se je takoj zagrel za odkritje tako preprečuje preboj v spodnje dele pazljivo ji sledim skozi luknjo v stropu, ki ter se želel nemudoma zapoditi v jamo. apnencev, ki imajo večji potencial za se odpre v tleh manjše dvorane, v kateri Želja po izkopavanju se je še povečala, razvoj jame. Po večini je jama neizmerno smo ob vhodu v jamo, na desni steni, ko si je ogledal 3D model okostja. Nav- občudovali nekaj majhnih kapnikov. dušenje je bilo zadostno, da je bil pri- Končno pogledam skozi luknjo in ugoto- pravljen iti skozi izredno intenziven tečaj vim, zakaj toliko opozoril. Tik pred mojim jamarske tehnike. Prvo srečanje z nosom mirno leži, zamrznjeno v času, Alexom je namreč tudi pomenilo njegovo veliko mačje okostje. Popolnoma nedo- taknjeno, tako dobro ohranjeno, da lahko vidiš vsak del telesa, vključno s tacami, katere je muca zvila, tik preden se je podala v večni spanec. Prizor je tako veličasten in lep, da mi zastane dih. Kmalu začnem obnavljati naše korake ob vhodu v jamo in kar ne morem verjeti, da smo šli mimo te lepote in smo jo popol- Levo: Slika 1. Izkopana Petra. Sredina: Slika 2. Tom Malabad z večino transportk na svo- jem pasu. Desno: Slika 3. Prvi poskus dokumentiranja okostja. 41

■ GLAS PODZEMLJA, 2022 Levo: Slika 4. Kje je Petra? Okostje je lepo vidno iz perspektive fotografi- nje, a skoraj neopazno iz perspektive Alexa Hastingsa, ki vstopa v dvora- no. Desno: Slika 5. Alex Hasting in Zenah Orndorff pri izkopavanju. blatna ter karakterizirana z zelo ozkimi cijo v Virginiji. Končno smo imeli vse kar so kosti dejansko zelo čvrste, prehodi in kratkimi brezni, ki vodijo v smo potrebovali za zaključek projekta, predvsem zaradi intenzivne kal- precej obsežne dvorane, ter vzponi, ki Alex in Joe sta že imela letalsko karto in cifikacije površine v okolici okos- nas ponovno dvignejo v ozke in zoprne pričakovanje je bilo neizmerno. Vendar tja. To je olajšalo izkopavanje in prehode. Okostje se je nahajalo približno očitno še ni bil čas za Petro, da zopet kmalu sva se z Zeno Orndorff 300 metrov v jami in na pičlih 30 metrih vidi površje, saj se je začela Korona, opogumili in mu priskočili na globine. Kljub temu je dostop do okostja zaradi katere smo morali izkopavanje kar pomoč. Izkopavanje smo izvajali z zo- bil precej tehničen in zahteval dobro po- dvakrat prestaviti. bozdravstvenimi instrumenti in z manjšo znavanje vrvne tehnike ter upravljanja z Izkopavanje lomilko (Slika 5). blatno opremo ter mokrimi, blatnimi vrv- Oktobra 2021 se je projekt končno začel. Prvi dan smo uspeli okostje popolnoma mi. Raziskovanje jame se nadaljuje in upa- Kljub temu, da smo pred tem okostje izkopati iz blata, z izjemo 20 centimetr- nje o preboju v globine podzemlja ostaja. velikokrat obiskali, si ga nismo drznili skega poapnenjenega roba, ki je bil po- Priprave in prvi poskus dotakniti, saj nismo znali oceniti, kako polnoma prilepljen na okostje (Slika 1). Po zaključenem treningu ali bolje rečeno kompaktne so ohranjene kosti. Zato je Kalcifikacija je olajšala izkopavanje, ven- mučenju Alexa Hastingsa smo začeli s Alex pripravil več opcij za pakiranje; ma- dar otežila pakiranje kosti, saj smo zdaj pridobivanjem dovoljenj za ekstrakcijo vec v kolikor bi kosti bile krhke, toaletni imeli celotno okostje popolnoma izkopa- okostja. Jama se namreč nahaja na papir in papirnate brisače ter mehurčke no, ni pa ga bilo mogoče razdeliti na dele ozemlju Narodnega gozda (U.S. National in razne embalažne pene za zaščito ko- brez namernega lomljenja. Po zavrnitvi Forest Service). Poleg tega so vsa pale- sti pri prenašanju ter škatle različnih veli- ideje, da bi lahko poklicali jamarsko reše- ontološka izkopavanja v Virginiji podreje- kosti. V jamo smo znosili 18 transportk valno ter jim sporočili, da morajo rešiti na nadzoru oddelka za ohranjanje narav- napolnjenih z izredno lahkim, a zelo ob- truplo iz jame, smo določili Joa za glav- ne dediščine in rekreacijo v Virginiji sežnim tovorom (Slika 2). nega lomilca kosti. Kmalu smo ugotovili, (Virginia Department of Conservation V jamo smo vstopili v petek in v parih da trenutne škatle za pakiranje ne bodo and Recreation). Tik pred pridobitvijo urah dosegli okostje. Alexovo navduše- dovolj velike, večje škatle pa bodo preve- dovoljenja nama je Alex sporočil, da se nje je bilo neizmerno, saj tudi kot izkušen like za transportke. Tako smo, kljub skrb- seli v Minnesoto. Novica je bila precej- paleontolog nima veliko priložnosti izko- nim načrtom, morali poiskati alternativo. šen udarec, saj Alex ni imel zadostnega pavanja popolnoma ohranjenega okos- Odločili smo se, da bosta Mike Ficco in jamarskega znanja, da bi ga lahko odpe- tja. Ob vhodu v Petrino dvorano je okos- Tom Malabad naslednji dan kupila ležal- ljali v jamo brez stalnega treninga. Min- tje zelo težko opaziti zaradi plasti blata, ne podloge, ki bodo dovolj debele, da nesota sicer ima jame, vendar so te pri- ki ga prekriva. To nam je ponovno lepo zaščitijo okostje. Po zapakiranem zobu in marno horizontalne, tako da jamarji ni- dokazal snemalec, Dave Socky, ki je ob par manjših koščicah smo se odločili, da majo zadostnega znanja vrvne tehnike. poskusu prehoda na drugi konec dvora- zaključimo za tisti dan in se odpravili na Sreča nam je bila naklonjena, saj smo ne stopil direktno čez lobanjo brez, da bi površje. Iz jame smo prišli okoli enih zju- kmalu izvedeli, da se je Alex preselil par jo sploh opazil, in kljub kamniti ogradi traj, do koče, ki smo jo najeli, pa okoli treh. kilometrov stran od Joa Myra, ki zelo okoli okostja. Z Alexom sva za sekundo V soboto smo se zbudili precej zdelani, a dobro obvlada vrvno tehniko in poleg prenehala dihati in si oddahnila, ko pre- pripravljeni na naslednji podvig. V jami tega pozna jamo. Tako smo nadaljevali s stop ni povzročil nobene škode. Komaj, smo bili okoli enajstih in začeli s pakira- pridobitvijo dovoljenj ter finančne podpo- ko se je Dave namestil tako, da je bil tik njem. Ekipa se je hitro oblikovala v sku- re, katero smo prejeli s strani Cave Con- nad luknjo, skozi katero sva s Saro prvič pine. Lauren Satterfield, Dave Socky in servacy of the Virginias in oddelka za zagledali okostje, je začel vzklikati in jaz smo pakirali lobanjo ter preostale ohranjanje naravne dediščine in rekrea- vzklike stopnjevati z zavedanjem, kaj je dele v toaletni papir, ki je služil kot blažil- skoraj uničil. Ta dogodek je lepo pokazal nik udarcev, nato smo jih ovili v mehur- 42 kako neopazno je okostje bilo iz določe- čke za pakiranje in jih predali Tomu in ne perspektive (Slika 4). Miku, ki sta takrat že prispela na lokacijo Po prestanem šoku smo začeli s pripra- in sta kosti zavijala v ležalke ter jih paki- vami delovnih površin – te je bilo potreb- rala v transportke. no zaščititi pred blatom – nato pa začeli Alex je usmerjal Joa ter mu narekoval, z izkopavanjem. Alex je hitro ugotovil, da kje naj okostje razlomi. Po parih udarcih je okostje bilo razdeljeno na manjše de- le, katere je Alex popisal ter nam jih pre- dal. Med procesiranjem smo odkrili do- datne koščice, prilepljene na glavne de- le, in najbolj zanimivo odkritje: popolno- ma kalcificirano notranjost kosti in tako

GLAS PODZEMLJA, 2022 ■ popolnoma ohranjene trabekule v kosti jem. Alex, Joe, Lauren, Mike in Andrea Zaključek (Slika 7). Te so Alexu nakazale, da je Futrell, Mike Ficco in jaz smo se odpravili Velika večina gre skozi življenje brez okostje vsaj 10 000 let staro. Preostali do jame ter pobrali preostalo opremo. Na zavedanja, kako nepomembni in majhni člani ekipe, Wil in Zenah Orndorff ter poti nazaj sem predlagala ogled zname- smo v sklopu zemlje in celotnega veso- Mike in Andrea Futrell, so opremili brez- nitosti parka, v katerem smo nočili, tako lja. Odkritje okostja, ki je vsaj 10 000 let na s škripci in vlečnimi sistemi, ki so imenovanega Natural Tunnel. Gre za staro, ti spremeni dojemanje tega sveta kasneje neizmerno olajšali prenos kosti večji jamski prehod, katerega so uporabi- in življenja. Pogled na bitje, tisoče let iz jame. li za povezavo železnice. Ekipa je bila za varno ohranjeno v blatnem objemu, te Po parih urah smo odkrili, da lahko z in Alex je odkril, da imamo zastoj vozov- obda z nasprotujočimi občutki majhnosti nekoliko truda projekt v jami zaključimo nice za sedežnico, ki je vodila do tunela. in minljivosti, istočasno pa veličine in še isti dan. Tako smo s polno paro paki- Čeprav smo se počutili nekoliko smešno neskončnosti. Še lepše pa je, da se rali ter spravljali odvečni material in pri- sedeti na sedežnici, ki nas je peljala le zgodba nadaljuje. Samo čas in raziskave pravljali transportke za prenos iz jame. nekaj sto metrov stran, so nam naša nam bodo pokazale, ali gre dejansko za Futrellova sta začela s prenosom trans- stegna bila neizmerno hvaležna. Turistič- ameriškega geparda ter koliko je okostje portk, vendar smo ob zaključku vseeno nemu izletu je sledilo celodnevno praz- dejansko staro. Sčasoma bomo uspeli imeli še 13 transportk. Še zadnji pogled novanje uspešno zaključene akcije. sestaviti vsaj del zgodovine in ugotoviti na preteklo in zdaj prazno ležišče Petre V ponedeljek smo Mike, Alex in jaz nada- zgodbo, ki se skriva za Petrinim večnim in odpravili smo se proti izhodu. Škripci ljevali pot do Martinsvilla, kjer smo okos- spancem.│ so omogočili hiter in varen prenos trans- tje predali kuratorjem naravo- port skozi brezna, medtem ko smo skozi slovnega muzeja Virginije. Avtorica fotografij: Katarina Kosič Ficco ozke prehode vzpostavili človeško verigo Intenzivna kalcifikacija okos- ter si transportke podajali. Izhodno brez- tja otežuje procesiranje kosti, no je tokrat velikemu številu članov pov- tako da zaenkrat natančna zročalo velike težave, saj je vrv bila nei- identifikacija ostaja skrivnost. zmerno blatna, poleg tega smo vsi imeli Po opazovanjih Alexa gre po podvojene količine blata na naši opremi vsej verjetnosti za ameriške- in prižemah, ki nikakor niso prijemale. ga geparda, starega vsaj Kljub naporom smo vsi izstopil iz jame 10 000 let. Čeprav zadnja ob treh zjutraj. Vsak je pobral toliko opre- opazovanja nakazujejo, da bi me, kolikor je lahko nosil v hrib, preosta- znala Petra biti iz pozne lede- nek pa smo pustili ob vhodu za ekipo, ki ne dobe, torej več kot 15 000 se je po preostalo opremo vrnila drugi let stara. Okostje bo po pro- dan. Nazaj v koči smo po hitrem obroku cesiranju in raziskavah, ki vsi izmučeni popadali v postelje in se vključujejo tudi datiranje zo- podali v svet sanj. ba, razstavljeno v Naravo- Nedeljsko jutro nas je pozdravilo z dež- slovnem muzeju v Virginiji. Zgoraj: Slika 6. Delovišče številka 1, blazinjenje s toaletnim papirjem. Desno: Slika 7. Zaradi poapnenjenja popolnoma ohranjene trabekule v kosti. Pogled, ki spremeni dojemanje sedanjosti in časa. Levo: Slika 8. Celotna ekipa. Od leve proti desni: Zenah Orndorff, Dave Socky, Tom Malabad, Mike Futrell, Joe Myre, Andrea Futrell, Alex Hastings. Na sredini Katarina Kosič Ficco in Wil Orndorff, v ospredju Lauren Satterfield in Mike Ficco. 43

■ GLAS PODZEMLJA, 2022 TABORI, ODPRAVE Špela Borko ———— PRVOMAJSKI (NE)TABOR 2.0 ———— V precej dezorganizirani konstelaciji smo Opremili smo stopnjo, neuspešno iskali drugi strani rov nadaljuje, nato pa zaklju- kljub koroni, ukrepom, dežju in podobnim zadnjo merilno točko, si prepustili iskanje čili raziskave. Nazaj grede smo odkritje tegobam izpolnili minimalno normo prvo- za prihodnost in se podali v brezno. izmerili in na skici označili kakšnih šest majca. V petek po službi in šoli smo proti Deset metrov nižje nas je pričakal neraziskanih stranskih odcepov. Navezo- Bohinju odbrzeli Pero, Matevž, Diba, Vid podorčič. Ob veliki luski smo zdrsnili pod valne točke še zmeraj nismo našli, po- in Špela. V Bitnjah smo zlezli smer ali podor in nadaljevali par metrov po pravek meritev čaka prvotna avtorja dve in se ob mraku zapodili proti Poljani. kao-fosilnem-rovu do kamina. Vid je točke. Ko smo na površju sestavili meri- Matevž je tokrat smuči nosil na hrbtu neuspešno poskusil preplezati kamin in tve, smo ugotovili, da gre rov proti seve- skoraj slabo uro, ampak se mu je obre- skoraj smo vrgli puško v oves. Potem pa rozahodu, le par metrov stran in malce stovalo (in tudi ostalim). V soboto smo v nam je oko pritegnila deset centimetrov pod rovi, ki sta jih v Grvnu raziskovala rano zoro zagazili Rajži naproti. Vmes široka odprtina pri tleh, bogato zakarfio- Dejv in Diba. Sledilo je zanimivo vpraša- smo na sosednjem kuclju opazili sovraž- lana, iz katere je precej pihalo. Ker smo nje: ali je rov kaj manj perspektiven, zdaj, ni bataljon — v bojne barve okrancljane ekipo sestavljali častilci mikrobatistov, ko vemo, da gre proti Grvnu? Sklenili smučarje — a smo jih z divjimi kriki in zanesenjaški trdoglavci in bodoči profesi- smo, da so perspektive še vedno najviš- blatno opremo pregnali v beg. Ko je ura onalni rovokopači, smo zagrizli v grušč, je, sploh v luči mnogoterih odcepov in odbila poldne in se je sneg končno začel pomešan z ogromnimi skalami. Vsake cilja desetih kilometrov. konkretno taliti, smo vstopili v jamo. toliko je sledil vzklik, ko je začelo pihati iz Brez dogovarjanja nam je uspel skorajda Pohiteli smo po rahlo namočenih breznih nove špranje in nihče ni niti pomislil, da sočasen prihod na sedlo. Ekipa Pero in in bili v eni uri že na sedlu na jugovzho- bi lahko bilo materiala za več kot kakšen Diba sta bila, za razliko od »fosilne dnem delu Rajže. Po zapletu z določanji kubik. En meter nižje se je špranja spre- ekipe« namočena do gat in čez. Razi- merilne predpone in delitvijo dveh kladiv menila v ožino, ožina pa se je odprla v skala sta vse slapove pod Poljano, a žal med dve ekipi smo se le toliko zresnili, črn nič. Skobacali smo se skozi in zdirjali so se vsi zaprli v špranjah. Prečila sta do da smo zmogli oblikovati mojstrski načrt. po precej klišejskem rovu. 130 metrov okna s prepihom in ugotovila, da gre Pero in Diba napadeta okno v breznu s rova v tako ravni črti, da nas je druga prepih v kamin. Vseeno sta raziskala prepihom, Vid, Matevž in jaz pa se poda- ekipa obtožila ponarejanja meritev. Na brezno pod oknom in vse odcepke. mo v Škufi & Dibi freatiko. Čakala nas je koncu je sledil precej utesnjen labirint Poglobila sta Rajžo na 343 metrov (če to bojda precej neobetavna stopnjica, a podrtega in zasiganega skalovja. Po članstvu sploh še kaj šteje, odkar je odprtih nadaljevanj pač ne puščamo. mnogih mukah smo potrdili, da se na Levo: Močna!!! Zgoraj: Jure v dihalniku. Foto: Špela Borko Sosednja stran: sivina na vrhu in razgledi malo nižje. Foto: Matic Di Batista 44

GLAS PODZEMLJA, 2022 ■ povezana z Grvnom) in razopremila vse lo, da smo lahko pokukali na plan. Šli tresočim bosopetim Juretom sva se do sedla. Po še malo bolj namočenih smo Matevž, Pero, Tim, Jure, Diba in spustila v konto med Špikom in Suhor- breznih smo odplavali zvezdni noči na- jaz. Tokrat nad Suho, iskat nove jame, skim Kosmatcem, ostali pa so se dvignili proti. preden nam pobere belo zastirko prek proti Rodici. V nedeljo sta se nam pridružila Beki in ruševja. Ker je Jure pozabil vrv, smo na Par ur kasneje smo se našli okoli koče Jure, Vid pa nas je zapustil. Ker sta izhodišču odvrgli mašino in se vdali v na Glenu. Seštevek: 14 novih neizmerje- malenkost zamujala, so mladinca in striktno površinsko akcijo. Disto sem nih jam (zagotovo vsaj deset metrov precednik šli naprej, jaz pa sem stražila kljub temu vzela s sabo, saj imajo ti globine) in še deset dihalnikov, kjer stan. Šli so do Glena, kjer so izmerili štiri konci tudi kakšno vodoravnico ... Diba je nismo mogli potrditi, ali je spodaj zares nove jame. Z Juretom sva par ur kasneje po začetnem pešačenju ugotovil, da ima jama. Kapitalka se nahaja tik pod Okro- šla do Sistema dolov, kjer nisva izmerila smučke nastavljene na velikost Vidovih glico, tisti velik dihalnik na grebenu, v nobene nove jame. V ponedeljek nam je pancarjev. Ker sem s ključi od avta v kateremu je prav zares brezno. Da ne vreme prekrižalo načrte — zbudili smo strahu, da me bodo spet čakali, odhitela izgubljam besed o šopku brezen, ki jih je se v sneženo jutro. Vseeno smo napadli naprej, se je zaplet potenciral. Dodatno našel Matevž, edini preostali smučar. še en preozek dihalnik, naredili iz njega je pridalo dejstvo, da v avtu nimava Skoraj se je še on pridružil pešadiji, tik dovolj širok dihalnik in ga raziskali do ustreznega torx nastavka. Problem je pred zaključkom dneva mu je uspelo ožine s prepihom, za katero se jama rešil mimoidoči smučar s polnim kombi- odlomiti del zadnje vezi (pametnejši nadaljuje. Beki in Jure sta vmes izginila jem orodja. Končno smo se povzpeli popusti). S trakom na ježke je zadevo za za vogal in nazaj prinesla šopek novih proti Špiku, ko je par metrov pod vrhom silo popravil in vseeno uspešno oddrsal dihalnikov. Matevž je odsmučal opremo Diba ugotovil, da se mu je tudi sprednja do doline. Pri avtu je začel dež. Oglasili nazaj na stan, ostali pa smo zagazili v vez razrahljala do nepopravljivosti. Jure smo se še pri Mirku in pri Pristavcu. Prvi razmočeno žlabudro, ki se je po vikendu je vmes kontempliral o vsej pozabljeni nas je bil vesel, drugi nam je postregel s visokih temperatur ugrezala do kolen. obvezni opremi (dereze). Smučke so šle picami.│ Sledilo je nekaj deževnih dni in šele na ruzak, Matevž je popametoval nekaj o prvega maja se je vreme dovolj popravi- spremembi časov, češ da dezorganizaci- ja ne rezultira več v uspešni akciji in razdelili smo se v dve ekipi. Z rahlo 45

■ GLAS PODZEMLJA, 2022 Člani, uredila Jure Bevc in Špela Borko ———— KANINSKA POVODENJ 2021 ———— Četrtek, 22. 7. 2021, po ferajnu Črni ovci. Špela skladišče za eno tono robe. Respekt Diba in Špela voziva konstrukcijo dolžine Zvečer smo se jim pridružili Beki, Luka, ekipi Flis, Jure, Pero, Luka, Beki in Špe- tri metre, teže kao 300. Plus par 100. Na Nataša, Nika, Jure in (po uri za spanje) la, Aladin, Baciyukiji, s katero smo to Jesenicah se dobiva z BaCiYuki kombi- Flis. Obiskali smo Anžeta M. in mu nare- tono večkrat premetali. Pa še Anže jem – stari strici rabijo malico, kofe in dili posel. Marinko, ki si rihta biznis tu v Bovcu. scat. Aladin vozi Perota in ʻrahloʼ okaje- Sobota, 24. 7. 2021 Sedaj gremo lahko pa končno v jame. nega Anžeta. Dobimo se na A. Anže Enih 30 se nas je zbralo v Kaninskih Matic bruha v Kalu-Koritnici. BaCiYukijeve legendah z namenom vzorčenja vode za Ekipa na hribu lahko poroča, da je Anže smrekce so precej fine. Špela sledilni poskus. Jamarske legende/ odlično opravil delo. Ko je helikopter med Petek, 23. 7. 2021 karakterji, kot so Roberto, Mršek, Stopar, raztovarjanjem soda malce poskočil ob V petek zjutraj se začne drama. Diba Palčič, Jerica in en kup Italijanov, en kup sunku vetra je bilo kar dramatično. zamuja na sestanek, helič prehiteva, Matičarjev in še ene par ostalih. Organi- Po tem ko sva že n-tič premetali vse imamo 2x več robe kot najavljeno. Čelju- zacija je bila na vrhuncu. Ker Italijani škatle sva nato z Beki preživeli precej sti zevajo ob pogledu na konstrukcijo in niso imeli s seboj dovolj opreme, smo se divjo nevihto. Vmes sva reševali tendo, ob informaciji o DZRJL uri. Poskusni nekako razdelili na dve skupini. Ena smo ki je pokrivala robo, skoraj je postala polet, par ur čakanja in pilot odloči, da (Co. & Jure) iskali izvire okrog Boke balon in midve pilotki. Sledila je podpre- poskusimo s konstrukcijo. 300 kg + osem (Bočič, Žvika, Sušec), ostali pa so šli cedniška rezidenca, ki bi tudi dobila krila, dedcev se spremeni v eno tono in neu- montirat cevi z luknjami (Matic jim pravi ce je ne bi zalila voda. Zdaj kuhava juho, spešen pristanek. Diba vmes skače od držalci za oglje). Po kosilu so nekateri potem bova? sestanka na diplomacijo in nazaj. Po skočili na Kanin. Ps: ne gremo s hriba dokler ne naredimo petih urah vse nazaj v kombi in h Kunčiju Nedelja, 25. 7. 2021 več metrov kot lani! v Plužno. Začnejo zvoniti telefoni – dra- Odnesli smo še rundo robe na tabor, za Pps: iz kupa robe diši po sladkem. Mare- ma z zvezdnimi rinkami (kok smo mi kul) vsak slučaj če helikopter ne bi letel. Beki lice? Špela in nato shitstorm: poskus prepreke ʻčrne in Špela sva ostali na taboru. Torek, 27. 7. 2021 gradnjeʼ. Diba zasluži zvezdico za potr- Ponedeljek, 26. 7. 2021 Preživeli smo najhujšo nevihto, kar je pežljivost. BCY medtem skešira 60 evri- Slovenska vojska je danes uspela prepe- pomnimo na Kaninu. Bilo je strašno in čev na B-ju, da se zapelje na Kanin in srh vzbujajoče. Izgubili smo en šotor, peš do Baze. V Bazi pustijo kup čudnih ljati več ton opreme na kaninske sicer pa zaenkrat izgleda, da smo OK. kosov opreme. Zvečer sledi pivo/dva/tri v tabore. Kot zadnji je na vrsto prišel Mogoče pa pride nova runda. Jure tudi naš kup. Vse je gor, poleg tega Včeraj je Kanin pokazal pravi obraz. sta gor tudi Špela in Beki. Ostali v Zjutraj smo postavili tendo tik pred prvim dolini pijemo pivo in gledamo grde dežjem. Popoldanska deževna siesta, oblake. Vsa čast Slovenski vojski, da nato se je zjasnilo in martinčkanje je je čakala na vremensko okno, če- trajalo do večera. Ko je začelo malce prav je izgledalo precej brezupno. pihljati ... Preselili smo se pod tendo, Hvala Anžetu, da je spet pripomogel, nakar je, tik pred večerjo, iz nič prišel da smo spravili zadeve gor. Hvala Tudi Juretu in Eti Kunaver, da sta nas gostila in nam ponudila začasno Levo: Sanjska ekipa YuBaCil. Zgoraj: DZRJL helikopterska enota. Foto: Jaka Flis 46

Pranje na poti na tabor. Foto: Domagoj Korais GLAS PODZEMLJA, 2022 ■ Za dežjem ni bilo sonca. Bila pa je tenda. Foto: Jaka Flis vihar. Nismo imeli časa reči keks, ko in Ariana, jutri gremo v LJ-29 naprej širit Nedelja, 1. 8. 2021, testiranje nam je že metalo skale s tende in dviga- meander. Roglič je zmagal kronometer. V duhu s časom smo se odločili, da lo tendo visoko v zrak. Vseh šest se nas =) Pero bomo imeli testiranje tudi na Kaninu. Le je obesilo nanjo, a na trenutke smo bili Četrtek, 29. 7. 2021 da smo mi pod ekstremnimi pogoji stesti- kot mravlje v vrtincu vode. Matic in Jure Beki, Luka in Jure smo šli pod Babanca rali novo tendo. Po prvih treh nalivih smo sta stekla v naliv in z vmesnimi premori iskat jame. Izmerili smo dve, ena gre identificirali vse pomanjkljivosti in jih skušala obtežiti tendo. Le deloma uspe- naprej. Še ena je ziher deset metrov, odpravili. Sedaj kartamo, igramo šah, šno, saj ju je vmes metalo po tleh. Dve ampak je zaenkrat treba širit. spimo in drkamo. uri smo se borili z viharjem, ko je končno LJ-29: Diba, Pero, Špela. Po dveh dolgih Ščije … ponehalo do te mere, da smo lahko dneh širjenja meandra nismo prišli dlje Piha … spustili tendo. Precedniški šotor je razce- kot do nove ožine, za katero ni slutiti Zebe me … fralo na trakove, Lukatov šotor je skoraj razširitve. Opustili projekt. Lanko med strelami postavlja HE- sledil, a sta ga fanta zadnji trenutek Petek, 30. 7. 2021 LIDROM Matica Di Batiste. rešila. Tenda ima lukenj kot švicarski sir. Na tabor sta prišla Ikarus in Vida. Ostali Dvom je le še en – ali res ne rabimo Sledila je klavrna večerja z občasnim smo šli popoldne v Bc na babe (in pod strelovoda??? pršcem skozi luknje na tendi, nato sva se tuš). Na poti smo srečali Garmina in v Ponedeljek, 2. 8. 2021 brezdomca preselila v Matevžev satelit, nalivu so na tabor prišli BaCiYukiji z YuBaCil se odpravljajo v dolino. Vreme ki je skrit v dolinici čudežno preživel, družinami. V dolini so počasi prikapljali zaenkrat drži, je pa tako mrzlo, da zmr- čeravno malce pretepen. Danes pobira- še ostali. Ker je deževalo, smo tabor zuje tudi nutella. Ima pa letošnje vreme mo posodo iz škrapelj, sušimo imovino in zalivali bolj komorno, na A postaji. eno pozitivno plat: vode ne manjka. ližemo rane. Tenda se enega dežja ne Sobota, 31. 7. 2021 Komur je dolgčas, lahko pomiva posodo bo preživela. Špela Na tabor smo šli že nadvse zgodaj. Ker cel dan. Sreda, 28. 7. 2021 se je zgodilo, da je Diba pozabil očala na Ekipa TA-1-1: Flis, Klemen, Tinkara? Zjutraj smo vstali in opazovali posledice Slatniku, je šel nazaj v Bc, medtem ko so Ekipa TA-1-2: Domagoj, Darja, Tim viharja, popravili tendo in čistili to, kar je ostali štartali v epski naliv v hrib. Po (foto). Sanja se nam ne kaj so počeli. veter razdejanjil. D in Š sta v telefonski krajšem vedrenju je ekipa prišla do tabo- Glede na to da je Flis po prihodu iz jame govorilnici iskala novi dom. Ob ene 13h ra, tam so bila dela nove tende že v še štiri dni na škrapljah pral blatno opre- smo se Jure, Luka, Diba, Špela in Pero polnem teku. Bogovi so nam bili naklo- mo, se mi zdi, da jama ni privlačna. odpravili v jamo LJ-29. Meni se je pokva- njeni in kljub temu, da so vsi svedri klonili Ekipa Paradni grič aka. Matevži: Beki, ril desonder in na dnu smo šli v najgrši močni železni konstrukciji, so do večera Matevž, Luka, Matevž podor, ki je totalno nestabilen in ko je stali vsi stebri in na njih nova tenda. Ekipa Čurka 1: Špela, Uki, Jure Matic mislil, da bomo kopali, se je vse Izmučeni trio Yubacil je ponosno odprl Ekipa Čurka 1: Jure je raziskal točko S1 zaprlo. Ko sem bil v podoru, je bil prepih pivo po 12 urah šihta. Ostali smo se = LJ-56 in »jama mogoče« = LJ-57. tako močan, da sem zavohal Špelino strinjali, da izgleda nova konstrukcija Potem je moral jest. Jaz sem se spustila sranje v šahtu sekundo za tem, ko se je precej bolje kot prejšnja. Večer smo v eno škrapljo, ki ni vredna registracije. usrala. Potem sta dol prišla Luka in Jure. preživeli ob opravljanju, obujanju spomi- Ekipa Čurka 2 je prevzela S2 = LJ-58. Lotili smo se mini meandra, ki se bo nov, učenju arheologije in kovanju načr- Jaz pa sem oddelala S3 = LJ-59, to je odprl, uspešnih je bilo polovica tretjih tov za precej klavrn teden pred nami članov. Potem smo odžemarili ven in (vsaj glede na vremensko napoved). 47 zunaj naju je z Juretom pričakala nevi- hta, pred tem se je že začel delati slap vode v vhodnem šahtu, zunaj so treskale strele in bilo je NORO! V taboru so bili zelo prestrašeni. Gor sta prišla Klemen

■ GLAS PODZEMLJA, 2022 velika udornica s snegom, pod snegom Zunaj pa se ekipe počasi kotalijo proti Ekipa LJ-29: Matic, Špela, Dave, Ma- pa dvoranica. Nato smo šli Uki, Luka, zastavljenim ciljem. Upamo na uspeh. tevž. Šli smo, da bi našli nadaljevanje na Beki, Matevž Jr. in jaz na Luno. Beki je Ekipa 3 (stari grehi): Tjaša, Matevž, dnu. S Špelo sva zmrzovala, ostala dva našla LJ-60 – obetala je več kot je dala. Klemen, Luka, Flis: Šli smo v smeri sta plezala v kamin, ki se je zaključil s Ko sva jo izmerili, je prišel Dejv. Nato je Velba in Češke jame, kjer je imel Klemen podorom nad glavo. Iz tam je tudi pihalo. sledila megla in iskanje poti mimo skre- na lagerju par jam. Preden smo prišli do Razopremili smo in Dave in Diba sta šla tov. Špela njih, smo našli še eno. Globina enajst pogledat še okno na dnu drugega šahta, Ob 14:30 prišel nazaj na tabor. Straži ga metrov. Nadaljevali smo do koordinat. s Špelo pa sva zato vzela ves preostali Dave, ki sem ga sicer zbudil. Zaenkrat je Tam je bila jama, kjer smo namerili 30 štrik in ga nesla ven. Druga ekipa ni ekipa Čurka 1 našla dve novi jami (LJ-57 metrov globine. Zraven je bila še ena našla nič, jutri gremo razopremljat na- in LJ-56). Pridružila se nam je tudi ekipa jama, kjer je bilo treba širit. Po širjenju prej. Matevž Brez Pulsov (Paradni grič), ki je obupala smo ugotovili, da se jama zapre. Nameri- Sreda, 4. 8. 2021 nad širjenjem. Jure li smo trinajst metrov. Flis Ekipa Eva, Pero, Matevž, Lanko, Jure Ekipa Čurka 2: Krajnc. Ekipa 4: Opremljanje VG-2 nad Rene- smo šli namesto spat po kosilu iskat Ekipa LJ-29, Diba, Pero, Lanko (po jem, del ekipe išče Brezno spečega jame pod Babancem. Našli smo jih kar ogledu osvežene napovedi): na suho [?] dinozavra. Ekipa Diplo-macija (Beki, nekaj. Točka 248 je za registrirat. 245 za dno odcepa, ki se začne pri Pasti, smo Eva, Tinkara, Lanko, Pero, Uki, Jure) pogledat s štrikom (tik nad taborom). 251 šli malo poširit meander in it naprej. smo šli najprej do VG-2 (nad Renejem). za širit, kamen se odbija. Kapitalka dne- Širjenje je bilo uspeh. Lep meander je Pero, Tinkara in Jure smo šli not. Jama va je Jama pod balvanom. Kamen pada imel dve krajši stopnji, da dnu druge je je zelo lepa, 20 let nazaj so jo lepo opre- vsaj 30 metrov. Bomo šli pogledat s bil poden (1,5 × 4), zašodran s 5+ kubiki mili in na dnu se lepo zapre. Na -40 je štrikom ob priliki. materiala (drobljenec granulacije 1-5). ožina s prepihom (1 – 2 metka). Smo Dibi, Špela, Tinkara, območje Kraljišča. Tam smo še nekaj splezali po neki poru- razopremili. Medtem so Lanko, Beki, Eva Šli do cveta dihalnikov. Preganjali so nas šeni sceni in začeli kopat, kjer se je in Uki uspešno locirala Brezno spečega kozorogi. Nato je Tinkara pobegnila pred zdelo, da bi lahko pihalo. Po skopanem dinozavra. Hkrati so tudi našli krkaško dežjem, ki ga na koncu ni bilo. Midva sva kubiku ali dveh smo dviginili roke in šli sramoto (jama, ki so jo prekrili s tendo in šla do dihalnikov in našla par obetajočih ven. Spotoma smo razopremili jamo do zdaj vse razpada). Ponovno smo se točk. Špela Pasti. Opremo smo večinoma zvlekli zbrali pred vhodom v VG-2. In odpeketali Še vedno dežuje. Prišli so Vid, Aja, ven. proti JZS bivaku. Na poti smo videli Ester. Ponoči pride oranžni alarm. Torek, 3. 8. 2021 Božota, Jerico in Tinco, ki so ravno na Četrtek, 5. 8. 2021 Ekipa 1: Garmin in Tim: iskanje točk pri podoben način odpeketali od JZS bivaka 1:36: Lanko prdnil. Ocenili smo, da je s taboru proti Skalarju. So se zaradi nas obrnili, tem dejanjem prekašal vse ostale. Ekipa 2: Darja, Domagoj: opremljanje Božo je odprl oštarijo in smo spili pivo, Ekipa Ester, Eva, Tinkara, Beki, Jure jame ob Belem čelu in iskanje dva. In smo šli še do Novomeščanov. smo šli pogledat točko 245 s štrikom (ni Dan se je začel s petminutnim soncem. Tam je bil samo Remih, ki si je zvil gle- jama), točko 248 (LJ-66, 42 m/29 m), Baciji-Juki so aktivni že od samega ženj. Spili smo pivo, dva. Ravno smo se potem pa še do točke 255 (LJ-67 in LJ- začetka dneva – verjetno so gledali tudi odpravili, pa sta iz Podgurke pripujsala 68). Ko se je Ester vzpenjala iz LJ-68, košarkarsko tekmo ob treh (zmagali še Klemen in Zdravko. Rekli smo bese- nas je ujel dež in smo pobegnili nazaj smo!) do, dve, se zmenili za skupno akcijo in proti taboru. Vmes smo tudi komunicirali odpujsali. Ko smo prišli sem, smo ravno z ekipo Dave, Klemen, Vid, ki so delali še ujeli tri Poljake na diplomatskem jamo v steni Babanca. Občasno je tako obisku in so spili pivo, dva. Zdaj čakamo večerjo. Ekipa Kave. Foto: Domagoj Korais Obsesija 2021. Foto: Domagoj Korais 48