Glas podzemlja 2020

GLAS PODZEMLJA, 2020 Glasilo Društva za raziskovanje jam Ljubljana Naslov izdajatelja: Luize Pesjakove 11, 1000 Ljubljana E-pošta: [email protected] Internetna stran: www.dzrjl.si Spletna izdaja: https://www.dzrjl.si/publikacije/glas-podzemlja/ Urednica: Špela Borko Uredniški odbor: Jure Bevc, Špela Borko, Uroš Kunaver, Nika Pišek Szillich, Behare Rexhepi, Nataša Sivec Avtorji besedil: Jure Bevc, Alojzij Blatnik, Špela Borko, Teo Delić, Matic Di Batista, Metod Di Batista, Jaka Flis, Franci Gabrovšek, Matevž Hreščak, Marjan Juvan, Darja Kolar, Domagoj Korais, Katarina Kosič Ficco, Jure Košutnik, Uroš Kunaver, Franc Marušič, Matija Perne, Nika Pišek Szillich, Matjaž Pogačnik, Mitja Prelovšek, Ester Premate, Primož Presetnik, Behare Rexhepi, Daniel Rojšek, David Škufca, France Šušteršič, Bor Vidic, Maja Zagmajster Avtorji fotografij, risb in načrtov: Jure Bevc, Matej Blatnik, Špela Borko, Tommy Cleckner, Teo Delić, Matic Di Batista, Metod Di Batista, Dana Dular, Mike Ficco, Sara Fleetwood, Jaka Flis, Matevž Hreščak, Primož Jakopin, Jožko Jurečič, Janez Kanoni, Darja Kolar, Domagoj Korais, Katarina Kosič Ficco, Ičo Košir, Uroš Kunaver, Franc Marušič, Cyril Mayaud, Janez Modrijan, Phillip Moneyhun, Matija Perne, Nika Pišek Szillich, Ester Premate, Daniel Rojšek, A. Romeo (ESA), Philip Schuchardt, Bor Vidic, Mare Vogrič, Joc Žibret Lektura: Jure Bevc, Špela Borko, Nataša Sivec, Behare Rexhepi Računalniška obdelava fotografij, načrtov, naslovnice: Uroš Kunaver Oblikovanje in prelom: Špela Borko Fotografija na naslovnici: Copacabana, Renejevo brezno. Foto: Uroš Kunaver Tisk: Trajanus d.o.o. Naklada: 110 izvodov Ljubljana, februar 2020 ISSN 1581-8942 (tiskana izdaja) ISSN 2536-4308 (spletna izdaja)

■ GLAS PODZEMLJA, 2020 Dana Dular: Jamarji raziskujejo. 2

KAZALO GLAS PODZEMLJA, 2020 ■ OBLETNICE 42 Mehika ERATA 4 28 številk, 50 let, 150 avtorjev Jure Bevc France nas je opozoril, da se je v Glasu podzemlja 2019 s podnapisom sredin- Špela Borko 46 Ko astronavti zgrešijo smer ske slike na strani 5 poigral tiskarski Franci Gabrovšek škrat. Pravilen zapis bi moral biti: 6 Predsedniški razgledi Pri planinskem domu Petra Skalarja na Matic Di Batista, Jure Košutnik, Matjaž TABORI Kaninu, avgust 1965. Od leve: Primož Pogačnik, Mitja Prelovšek, Špela Borko 48 Prvomajski tabor na planini Krivic, Lado Velikanje, Metod Di Batista (zadaj), Joško Pirnat, Renato Verbov- 12 Povzetek raziskav zadnjih 20 let - Zaprikaj šek (foto: Janez Modrijan) prvi del (2010-2020) Alojzij Blatnik in Primož Presetnik UVODNIK Člani imamo nadvse radi obletnice raz- Matic Di Batista 50 Poletni tabor Kanin 2019 noraznih dogodkov. Ustanovitve, izle- Člani tov, odkritij, objav in še bi se našlo. 14 Doživeli smo jubilejno veteransko Imamo celo obletnico obletnice: 40. 53 Odprava Kučka Korita 2019 Veteransko, ki je prvič nastala kot 10. ekskurzijo Katarina Kosič Ficco, Ester Premate, Maja obletnica Najdene jame. Strateško smo Zagmajster jih porazdelili med leti, da lahko vsakih France Šušteršič par let praznujemo okroglo, tega ali KOMENTARJI K onega pač, važno, da se družimo, se RAZISKAVE DELOVANJU DRUŠTVA poveselimo in se spomnimo, kako fajn 16 Odkritje leta: Planina poljana 58 Nagrada Viljema Puticka 2018 je biti Matičar. Obletnicam smo dodali še nizanje raziskovalnih presežkov: Matic Di Batista Teo Delić divje globine, novi kilometri, zajeten šopek novih jam in še kaj bi se našlo. 20 Raziskave v Romeu v letu 2019 59 Čistilna akcija Golobje in Jeriševe Globoko smo zabredli v ero sistemov in Jure Bevc našli deviško območje, ki obeta vse jame našteto. A ni nam bilo le z rožicami 21 S-19 (Kanin) postlano, tudi opekli smo se in iz bole- Daniel Rojšek, Danč Matevž Hreščak čine kaj novega naučili. Načrti, fotogra- fije, gajstne ferajnovke, pesmi ... vse to 24 Pregled raziskav v sistemu 60 Jamarske akcije DZRJL skozi čas držite v rokah. Glas podzemlja 2020 se David Škufca je rodil (tako kot večina plodov društva) Renejevo brezno - P4 v neracionalnem, neuravnovešenem, z IZOBRAŽEVANJE maligani podprtem navalu trme, čustev, Špela Borko 61 Kako in zakaj umerjati DistoX? vztrajnosti in Članstva. Zanj sem žrtvo- vala akcijo v Evklidovo piščal. Verjame- 25 Vprašanja ob povezavi Matija Perne te?! Na srečo so isti tiči nepričakovano Jaka Flis vkup prileteli in skupaj smo klikali, brali, 66 2019 - leto nesreč popravljali, izgubljali verzije in obilno 26 P4 – ženska ekspedicija Špela Borko zalivali etiko in estetiko vse do nivoja Nika Pišek Szillich lepotca, ki ga držite v rokah. Ima napa- 66 Sledi Kanina ke, tako kot mi vsi, a je z vso dušo naš. 27 Kanexice osvajajo P4 Darja Kolar Uživajte v njem, kot bom jaz v Evklidu! Darja Kolar Članice in Člani, želim nam, da se vidi- 67 A momentary lapse of reason mo in poveselimo skupaj na ferajnovem 27 Raznolikost znotraj vrste Domagoj Korais rojstnem dnevu, Veteranski in Putiko- Behare Rexhepi vanju. Pojdite čim večkrat v jame, tam 68 Odtis pozabljenega meandra je lepo. In ne pozabite, vsak četrtek ob 29 LJ-13 (Kanin) Špela Borko 20h na Luize Pesjakove 11. Nika Pišek Szillich 69 Bližnje srečanje s padajočim 3 29 Udornica ob Vrtiglavici Bor Vidic kamnom v Prašnem dolu 30 Veterani na čLanskem vrhu v letu Jure Bevc 2019 70 Skala v Hudem Vršiču Matic Di Batista Metod Di Batista, Marjan Juvan in ostali veterani RAZVEDRILO 71 Pesem o jami Cheve 32 Zakaj Radošca France Šušteršič Jure Bevc 34 Poročilo iz Petnjaka 2019 71 Boj na polžiralniku Matevž Hreščak Franc Marušič - Lanko 35 Nekaj preporodnih vtisov oz. Zakaj 72 Jamar Mimozica mi je fajn iti v jamo tudi z Ajdovci 72 Vse naše jamice Franc Marušič - Lanko Mimozica 36 Foto odprave v globoke ferajnove DODATEK jame Načrt Sistem Renejevo brezno - P4 Uroš Kunaver 40 Biološka potepanja v 2019 Ester Premate Beseda »ogabno« se po Člansko stopnjuje drugače, kot pravi slovnica. Ima namreč 5 stopenj: 1. ogabno; 2. bolj ogabno; 3. najbolj ogabno; 4. še dosti bolj ogabno; 5. ogabno, kot če bi to rekel Rene. Višjih stopenj ni, ker bi take ogabe nihče ne prenesel. (F. Š.)

■ GLAS PODZEMLJA, 2020 OBLETNICE Špela Borko 28 ŠTEVILK, 50 LET, 150 AVTORJEV V prvem Glasu podzemlja, leta 1969, je obletnici Nagrade Vilijema Puticka in Glas podzemlja torej živi. Kakšen je Pavel Kunaver zapisal: »Iz skrivnostne- 105. obletnici DZRJL. Vsebino je prispe- dandanes njegov namen, koga nago- ga podzemeljskega sveta so se oglasili valo 147 avtorjev. Avtorji, skriti pod varja in kaj mu želi sporočiti? Vsak ure- mladi raziskovalci, da bi povedali svoje- psevdonimi, so šteti v kvoto, niso pa dnik je drugače odgovoril na ta metafi- mu ljudstvu, kako zanimiv, obsežen, lep šteti prispevki brez avtorstva, ki so se zična vprašanja. Stična točka pa je vse- in še zdaleka ne raziskan svet se naha- pojavljali predvsem v prvih številkah. skozi bilo Članstvo. Članski duh je bojda ja pod sončnim površjem … Glas pod- Izključenih je tudi 37 avtorjev, ki so pri- starejši od društva samega. Danes se zemlja je torej namenjen najširšemu spevali besedila o prijavljenih in nagra- sploh ne sprašujemo več, zakaj se Član krogu ljubiteljev narave, posebno pa jenih jamah v jubilejni številki ob 10-ti piše z veliko. Najstarejši Člani se zaba- zdravi, krepki mladini. Glas podzemlja je obletnici Putickove nagrade. vajo na čLanskem vrhu, kjer so si celo pripovednik o raziskovanju kraškega zgradili čLansko vas! Da, društvo je podzemeljskega sveta.« V 50 letih se je Glasilo je do leta 1985 kar redno izhaja- lepa stvar. Združuje nas, nam daje ob- marsikaj spremenilo. Jame so zrasle, lo, nato pa je sledilo 12-letno zatišje. čutek pripadnosti in povezanosti. In vrvi so zamenjale lestvice, topel plamen Kar težko si predstavljam tedanje teža- kako lepše sporočiti sto in več Članom karbidk se je skril pred močnimi led luč- ve pri izdaji glasila - dandanes imamo društva, da društvo živi, kot skozi druš- mi. A četudi je vse drugače, je hkrati še pač na ferajnu člane, ki še niso videli tveno glasilo? zmerom enako. Sanjamo kaninske glo- pisalnega stroja v živo. Ročno kopiranje bine. Temo na drugi strani ožine. Tam 100 izvodov je prav tako nepredstavlji- Marko Simič je v številki 1997 zapisal, dol telo trpi in se srce veseli. In nemirni vo, v dobi instant vsebin, oddaljenih en da želi, »da Glas podzemlja odseva Putickov duh nas vedno znova žene klik. A članki so vseeno nastajali in na- življenje in delo v društvu v vseh teh nazaj. Zato ni čudno, da Glas podzemlja slednji premor je bil krajši, 5 let. Ker je letih. Izkušnje namreč kažejo, da čas kljub razlikam med svetom tedaj in sve- društvo v tem času plulo skozi vihar, ki neusmiljeno zbriše sledove vsega, kar tom danes še vedno živi in pripoveduje je rezultiral v izstopu iz JZS, jim lahko le ni zabeleženo. Prav Glas podzemlja pa zgodbe mladih raziskovalcev. čestitam, da Glas podzemlja še vedno nam je do sedaj marsikaj ohranil. Pose- živi. Od 2002 naprej štiriletna praznina bej pomembno je, da se ohrani tudi duh Naj najprej v številkah povzamem zad- zeva le pred 100-letnico. Tudi tu jim časa …«. Z njim se ne bi mogla bolj njih 50 let. Od leta 1969 je izšlo 28 šte- verjetno lahko odpustimo, stoletniki pač strinjati. V času poplave hitro spisanih vilk Glasu podzemlja, s skupno kar 509 veljajo za počasnejše in okornejše obli- zapisov na socialnih omrežjih je nevar- prispevki. Tri številke so bile jubilejne: ke življenja. A luknje v izdajanju so ve- nost izgube spomina še vedno tu, še 2010 – ob 100. obletnici ustanovitve dno krajše in srčno upam, da bomo večja! V ogromnem kupu plevja tudi društva, 2013 – ob 50. obletnici preboja obdržali ritem. dobra poročila hitro potonejo v pozabo. v Radeščkovi pasaži in 2015 – ob 10. Tabela 1: Število prispevkov in avtorjev po izdanih številkah. V letu 2015 ni vključenih 37 avtorjev posamičnih opisov jam. 4

GLAS PODZEMLJA, 2020 ■ V Glasu podzemlja si torej želim ohra- če ga je kdaj zaneslo na stranpota, niti trenutek raziskovalčeve radosti, Glas podzemlja nikoli ni pozabil, da je neizmerno navdušenje nad neznanim. glavni namen DZRJL raziskovanje jam. Popis vijugavih poti, vseh ožin, slapov To naj bo vodilo tudi prihodnjih 50 let. in brezen, vseh najlepših odkritij. Ujeti besnenje nad nepravičnostmi in nebu- Naj na tem mestu z besedami Pavla lozami jamarskega sveta. Spodbuditi Kunavra iz davnega leta 1969 GLASU novopečene jamarje k izražanju, mogo- PODZEMLJA na pot želim prisrčno če v sebi najdejo nepričakovano. Želim SREČNO! │ tudi, da skozi naše besede čim širši krog ljudi vstopi v čudoviti podzemeljski svet. Hibrid osebnih izpovedi, kronolo- gij raziskovanj, opisov jam, doživljajskih spisov, družbene kritike, začinjenih s prečudnim članskih humorjem se je do sedaj izkazal kot uspešen recept. Tudi 5

■ GLAS PODZEMLJA, 2020 Matic Di Batista, Jure Košutnik, Matjaž Pogačnik, Mitja Prelovšek, Špela Borko PREDSEDNIŠKI RAZGLEDI Dragi (bivši in sedanji) predsedniki DZRJL, kot ste mogoče videli, imamo prihodnje leto dve obletnici, DZRJL in Glasu podzemlja. Ali bi bili pripravljeni za Glas pod- zemlja spisati vsak po pol strani prispevka (ali več, ali manj, po navdihu)? Verjetno ima vsak malce drugačen pogled na društvo, kje je bilo, ko ste bili vpeti vanj, kje je zdaj in kam bi po vašem mnenju moralo iti. Verjetno imate raznolike po- glede in to je v redu, želim si, da se vidi, da smo društvo ljudje in skupek bolj ali manj uspešnih kompromisov. Sočasno z idejo o povzetku raziskav zadnjih 20 let me je prešinila, takrat se je zdela briljantna, zamisel o kolažu spomi- nov in razmišljanj spiritualnih vodij tega obdobja, predsednikov. Seveda sem že takoj naletela na prepreke, a prosto po misli škofjeloškega prijatelja »je ovira ni pa zid« sem vseeno pririnila skozi podore nesodelovanja. Nisem se ubadala z detajlnim načrtovanjem prispevka, raje sem celo leto obstreljevala nabiralnike predsednikov z gnjavatorskimi e-sporočili. Uspeh je bil 66,67 %. Prispevki so tako raznoliki, kot je bilo ohlapno moje navodilo. Od romantičnih sanjarij do detajlnega popisa dogajanja s kopico podatkov in celo tabelico (sorodna duša!), za katero pa ni bilo prostora. A raz- nolikost je predpogoj evolucije, zato so objavljeni takšni, kot so. Ker so predsedniške novičke tradicionalno na začetku, si bodo prispevki sledili v času nazaj. Če se vam zdi pristop neintuitiven, si poskusite predstavljati, da vstopate v Ljub- ljano. Od novodobnih stolpnic na nekdanjih zeljnih poljih, mimo nebotičnika, vse do hiše na Ribjem trgu 2, zgrajene 1528. Lahko pa tudi prelistate na konec in berete proti začetku. Ker Nika ne ve kdo je Rafko, sem na kratko povzela 33,3 % predsednikovanja, za katere nisem dobila prispevkov. Verjetno je povzetek divje napačen in sploh ne odraža duha tistega časa, a Nika tudi tega ne ve. Čeprav smo društvo za raziskovanje, naj bi bil popisu raziskav namenjeno naslednje poglavje. A ker so predsedniške novičke v večji meri ravno hvalospev raziskavam, tudi tu nisem mogla držati konsistence. Zato vzemite čtivo pred seboj kot najboljši odraz med ferajnovci priljubljene fraze - organizirane anarhije. 2019 – danes Matic Di Batista raziskave. Nekaj malega nam je v prvih »poljansko« območje začelo kot zgled, mesecih nagajalo vreme, nekaj smo ostala pa so sledila. Po precej mučnem Prvo leto novega predsednika imeli težav z raziskavami v novih jamah, prebijanju skozi desetletja zbranih po- Leto 2019 smo po napornem novolet- najbolj pa nas je razveselilo novo obmo- datkov kaninskih jam smo uspeli pripra- nem raziskovanju kaninskih jam začeli čje okoli Poljane, ki je bilo prvič obiska- viti verzijo, ki je že zelo zgledno urejena utrujeno, a hitro našli energijo za nove no že marca. in neprimerljivo bolj uporabna od pred- hodnih. Člani smo se izobraževali v Predsednik v naravnem okolju. Foto: Joc Žibret Kar se raziskovalnega duha tiče, me- uporabi novodobnih jamomerskih na- nim, da je le ta močnejši kot kdajkoli. prav in našli kar nekaj napak, ki so jih Poleg že prej omenjenega novega ob- avtorji pustili za seboj. Veliko je bilo močja smo bili člani pridni na starih de- organiziranih tudi delavnic risanja jam loviščih Pokljuke, tudi na Tosc smo šli, ter uporabe temu namenjenih progra- preverili še en vrtiček v okolici Krna ter mov. nadaljevali z raziskavami na matičnem Krasu. Prvomajski tabor je bil bolj kot ne Ferajnovi birokrati so pridno premetavali uspešen, prav tako kaninski. O uspe- papirje in rezultat so končno nova pravi- šnosti teh taborov ter tudi manjših vi- la društva, obnovitev statusa delovanja kend taborov več v drugih člankih. Mar- v javnem interesu, da o rednih poslih ne sikje nam je v lanskem letu zagodlo izgubljam besed. vreme in s tem morda odvzelo kak dan raziskovanja v podzemlju. Pa smo bili Pričeli smo s prenovo oziroma osvežitvi- vseeno uspešni in leto kronali z mega- jo društvene knjige Ne hodi v jame brez ekspedicijo v P4 in Renejevo brezno, glave, ki bodočim jamarkam in jamarjem kjer smo še pred novim letom imeli v pomaga, da so začetni koraki v pod- jami kar 18 jamark in jamarjev naenkrat. zemlje čim bolj varni in tekoči. Člani pa nismo le raziskovali, smo tudi Ferajn je bil odlično zastopan na več dokumentirali in skrbeli za urejanje veli- javnih prireditvah, namenjenih predsta- ke količine podatkov, ki smo jih pridelali vitvi jam ter predstavitvi društev. Svoje na terenu. Postavili smo nekaj smernic dosežke smo predstavljali na slovenskih za ureditev baz podatkov o območjih, in tujih tleh. Poleg vsega pa dosegli tudi na katerih delujemo. Tako je novo širšo množico z rednim pojavljanjem v medijih. 6

GLAS PODZEMLJA, 2020 ■ Tudi letos smo poskrbeli za čistejše Final destination, Trubarjev dah. Foto: Matic Di Batista podzemlje. Čistilna akcija je po mnogo truda skoraj odpadla, pa smo potem čilu beremo, da ima ferajn edino oprem- slabši možen čas, saj sem si prav v tem hitro našli zamenjavo in napadli dve ljeno 1000-metrco v Sloveniji in da ima- obdobju ustvaril veliko družino in pre- jami. Eno smo predčasno zapustili zara- mo (pre)več opremljenih jam, ki jih ni vzel odgovorno funkcijo vodje oddelka v di najdenih neeksplodiranih ubojnih mogoče raziskovati hkrati. Začelo se je službi. Da o pisanju doktorata o ledenih sredstev, drugo pa zaradi prevelike koli- obdobje intenzivnega dela pod Viševni- jamah na tem mestu niti ne izgubljam čine odpadkov. Ideje, kako bi z delom kom in v najperspektivnejših jamah na besed. Zamislite si, da bi obenem vodil nadaljevali, se že zbirajo. Kaninu. ferajn v nekih kriznih letih, ni šans. Tako pa je vse teklo gladko, predvsem po Članski duh se je krepil ob praktično Če pomislim, je bil prevzem oblasti v zaslugi številnih organizatorjev društve- vsaki priložnosti. Poleg že uveljavljenih letu 2014 idealen čas za to. Ferajn je po nih akcij in članov izvršnega odbora. piknik akcij smo se družili tudi po in na manjši krizi zaradi naporov ob 100- taborih ter akcijah, ki smo jih uspešno letnici znova zadihal, mladci so dozoreli Z največjim veseljem sem vsa leta mo- zaključili na toplem, ob hrani in pijači. in prišel je Matt. Prav on je ferajn spom- jega predsedovanja spremljal veterane, nil na jame v visokogorju in bil, ker je ki so z konvencionalnimi in nekonvenci- V prihodnjem letu si želim še večjo za- hotel čim bolj izkoristiti svoj kratki čas v onalnimi metodami obnovili iskanje Lip- gnanost članov, samoiniciativnost pri Sloveniji, izreden motivator. Sam sem pertove jame in se praktično preselili izvajanju tako raziskovalnih projektov sodeloval v prvih metrih prodora v Evkli- pred Najdeno jamo. Vrata za vhod v kot tudi pri izvajanju projektov, po- dovo piščal. Spomnim se, kako sem Najdeno so po mojem posredovanju membnih za promocijo društva, izobra- bentil, ker je ta dolgin delal zame pre- ostala v Planini, pod vhodom pa sta se ževanje in nasploh dobro voljo članov. dolge korake v snegu, ko smo šli prebo- pojavili informacijska tabla z načrtom in Že ob izvolitvi v funkcijo sem si zaželel, ju vhodnega podora naproti. Pa Mattov vpisna knjiga. Zavidam jim vse srede, da bi se članstvo še bolj angažiralo v junaški potop v sifon Renejevega brez- preživete v Uratu in Radošci in rad re- dejavnostih, ki bi koristile društvu. Nekaj na, ki je neverjetno povezal vse genera- čem, da ni pomemben cilj ampak pot, ki se je spremenilo v tej smeri in lepo je cije Članov, ki so mu pomagali v jami ali do njega vodi. Upam, da bom v njihovih videti nove obraze, ki se trudijo s projek- prišli le pomagat tovorit robo s Kanin- letih jaz prav tako nor, kot so oni danes. ti in jih zavzeto izpeljujejo. Še vedno pa skih podov. Srečo sem imel tudi, ker se menim, da marsikdo skriva sposobnosti mi ni bilo potrebno ukvarjati s pomanj- Nisem zamerljiv človek, se pa tudi ne in energijo, da se loti projekta, ki bo kanjem sredstev za delo društva. Bla- želim nobenemu zameriti. Škampa spo- morda uspešen, morda pa tudi ne – gajna je bila polna, zgledno vodena, minjam na Pahorja, tudi prav, vendar s glavno je, da se poskusi. Občni zbor pa nam je vsako leto dovolil pomembno razliko, da nimam Instagram narediti proračunski primanjkljaj. Denar profila. Spomnim se prvih stikov s ta- Še vedno se moramo zavedati, da je smo prejemali za oddane zapisnike in v kratnim predsednikom JZS. Pogovarjala glavno poslanstvo našega društva razi- letu 2015 podpisali pogodbo z IZRK o sva se o organizaciji vseslovenskega skovanje in dokumentiranje raziskane- posredovanju podatkov in gradiv o pod- srečanja jamarjev v Bovcu jeseni 2014, ga. Zato upam, da bodo člani sami po- zemnih jamah, s čimer smo bili pri od- ob 50-letnici začetka raziskav jam na skrbeli, da se ovekoveči vsa odkritja, ki daji gradiva izenačeni z JZS. Kaninu, katerega pobudnik je bil Jurij so že sedaj vredna občudovanja, nada- Kunaver. Neformalno sva načela več ljevali z istim žarom, ter bili še uspešnej- Z drugega zornega kota je bil prevzem vrsto let nerešenih medsebojnih vpra- ši. predsedovanja iz osebnega vidika naj- šanj, bilo je prijetno, pa je vedno ostalo Lani sem, ob začetku svojega prvega mandata, članstvu obljubil nagrado za 50 oddanih jam pred Putikovanjem. Letos se zna zgoditi podobno, le jam upam, da bo še enkrat toliko. Novih projektov in dosežkov se že veselim in upam, da še naprej zbujamo ponos v tistih, ki vsako leto podaljšajo članstvo. 2014 – 2019 Jure Košutnik Morda je komu nepredstavljivo, da je jeseni 2019 minilo točno 15 let od moje- ga prihoda na ferajn in da sem bil vmes kar pet let predsednik društva. Predse- dovanje sem kot dolgoletni tajnik druš- tva prevzel od Čota v marcu 2014. Fe- rajn je bil takrat v odlični kondiciji. V zadnjem Čotovem predsedniškem poro- 7

■ GLAS PODZEMLJA, 2020 le pri pivu ali dveh. Nehal sem se truditi zahajali večinoma iz strokovnih in turi- prečne. Število sočasno opremljenih s formalnimi stiki z vodstvom JZS, sploh stičnih vzgibov. Čeprav so za član- globokih jam se je močno povečalo, ko sem videl, da je bilo raziskovalno stvom, ki se je poslavljalo od aktivne zato so lahko raziskave potekale vzpo- sodelovanje posameznikov iz različnih jamarije, ostali izjemni dosežki zlasti v redno v več jamah brez vsakokratnega klubov z našimi člani dobro in funkcio- visokogorju, jih kot član nove generacije zamudnega opremljanja in razopremlja- nalno. Tudi na formalni, pogodbeni ravni nisem izrazito občutil, sem jih pa cenil. nja. Slednje me je sprva neutemeljeno smo se znali povezati, npr. z Novome- Raziskave so bile usmerjene pretežno v skrbelo, saj sem se naposlušal slabih ščani, s katerimi smo skupaj čistili jame iskanje novih vhodov, motivacija za izkušenj iz Brezna pod velbom, tarnanja v okviru projekta Life+ Kočevsko. raziskave v večjih jamah je bila šibka. nad pomanjkanjem opreme, hkrati pa je Aktivne raziskave in širjenja na razveje- dolžina raziskovalne vneme daleč pre- Nikoli nisem bil globinski jamar, še naj- nem dnu Renetovega brezna so izvajali segla moja pričakovanja. Za raziskavo bolj aktiven sem bil v neformalni skupini, mašinisti in ker so že ti delali čudeže ob globljih jam je pripravljenost članstva ki si je pravila turistična sekcija in je tedanji tehniki raziskav in širjenja, je bila sočasno močno narasla, kolegialnost je napadala klasične, vsem znane jame, udeležba mladega članstva omejena na na izjemno visoki ravni. Številčnost, predvsem na Primorskem. Tolažil sem redke posameznike. S čiščenjem jam in motiviranost in aktivnost pretežnega se s prepričanjem, da je Putickov duh ozaveščanjem javnosti smo ohranjali dela članstva deluje izredno pomirjujoče najmočnejši v zaklonišču na Luize Pes- močno naravovarstveno vlogo društva, in zagotavlja tako številčno kot tudi ka- jakove 11. tudi s pridobitvijo statusa društva v jav- kovostno kontinuiteto. Čeprav sloni nem interesu. Potekala je digitalizacija organizacija raziskav skoraj vedno na 2011 – 2014 Mitja Prelovšek katastra in arhiva društva, nadgrajeval posameznikih, se okoli njih fluidno nabi- se je e-kataster jam. Stoletnica DZRJL, ra in prosto prehaja širše članstvo, ki Z letom 2003 sem po enem letu član- ki je medgeneracijsko povezovala, a včasih prevzame tudi glavno pobudo. stva, na pobudo tedanjega predsednika, hkrati pobirala energijo zlasti aktivnej- Zelo podpiram plezanje kaminov, saj ni sprejel ponujeno vlogo tajnika, vlogo šim članom, je bila z nastopom mojega znanstvenega razloga, da se rovi ne bi društvenega predsednika pa sem predsednikovanja mimo. Društvo je bilo vejili in medsebojno povezovali. Doku- opravljal med leti 2011 in 2014. Obdob- v obdobju, ko so se opravljale večinoma mentiranje novih raziskav je postalo je tajnikovanja je močno zaznamovalo le operativne zadeve. samoumevno. posttravmatično dogajanje po izhodu iz JZS, kamor je bila usmerjena večina Menda ni naključje, da se je v teh okoli- Kam bi v prihodnje moralo društvo? pozornosti in energije vodstva društva. ščinah, ob močni pobudi mladih članov Predvsem se mi zdi bistveno ohranjati Ni bilo seje IO, da o tem ne bi diskutirali, in kilometrih novih vrvi s spremljajočo obstoječo inercijo in zdrave temelje so- kmalu se je na dnevnem redu pojavilo opremo, začelo obdobje društva z višjo cialne vpetosti, ki so temelji vsakršnega tudi delno nezadovoljstvo nad sprejetim raziskovalno prestavo, ki ga je zazna- društva – da se člani ob neizraziti hie- ZVPJ (Zakon o varstvu podzemnih jam). moval izjemen raziskovalni interes, akti- rarhiji počutijo sprejete, da igrajo svojo Vzporedno je kot temeljni dokument vacija velikega dela članstva, vzpodbu- vlogo pozitivno v društvu, se ob tem društva nastajala listina DZRJL, a po janje in napredek tehnike širjenja, pleza- zabavajo in tako čutijo željo po vlaganju mojem na bistveno preveč cementiranih nja in dokumentiranja jam. V društvo je prostega časa v jamarijo. Ob tem posta- in za jamarje omejujočih izhodiščih. zavel prepih, od manjših jam so se razi- jajo dobri rezultati samoumevni. Obča- Aktivni člani smo prihajali iz pretežno skave usmerile v večje in tehnično za- sno ni odveč mehko korigirati sicer an- univerzitetnih vrst, zato smo v jame htevnejše, kar dela rezultate nadpov- arhično definirane smeri in presoditi varnosti raziskovanja, saj so posledice napak v čedalje bolj oddaljenem pod- zemlju lahko za posameznika in društvo zelo hude. Čeprav je dokumentiranje za kataster jam na zavidljivi ravni, bi oseb- no bolj vzpodbujal tudi objavljanje pre- glednih člankov v Glasu podzemlja. Predvsem pa je potrebno še naprej uži- vati v prepihu, tako ali drugače – tam so novosti, spremembe, nadaljevanja v navidezno težko prehodnih situacijah in tam je rdeča nit nadpovprečne jamarije. Brezno na dnu jame, ki nas pripelje do prvega sifona in najgloblje točke Evklidove piščali. 2007 – 2011 Primož Presetnik Foto: Matic Di Batista (zapisala Špela Borko) 8 Primož ni našel časa in volje za pisanje doživljajskega spisa. Skozi prizmo raci- onale in varčevanja s papirjem je poja- snil, da je vse zapisal v Glasu podzem-

GLAS PODZEMLJA, 2020 ■ lja 2011. Vseeno pa povzemimo ključne 2003 – 2007 Matjaž Pogačnik Supernova, Brezno treh src. Foto: Uroš Kunaver dogodke tistega časa. Pred cca. pol leta nas je Špela Omeniti velja digitalizacijo dokumentov prijazno pozvala, da vsak iz in polnjenje e-katastra ter povezavo z svojega gledišča pripravimo Geopedijo. Sloj jam na Geopediji je vse nekakšen pogled nazaj/pogled do eKatastra 4.0 (2018) služil raznolikim naprej. Naloge sem se lotil z uporabnikom, od jamarjev, raziskoval- veseljem – mogoče pa tako vsaj cev, do javnih uslužbencev. Birokratski malo prevesim spopad s krizo stroj je pridno mlel in se zavzemal za identitete, ker zadnjih par let ne transparentnost podeljevanja denarja za hodim več aktivno po jamah in oddane zapisnike s strani IZRK. Putic- se kljub foteljaškemu spremlja- kova nagrada je bila podeljena vsako nju scene nekako ne čutim več leto, prav tako je bila vsako leto organi- najbolj poklicanega za jamarske zirana jamarska šola. tematike. Očistili smo štiri jame in sodelovali pri izdaji zloženke Živo jamsko bogastvo. Predsedovanje sem prevzel leta Podali ali podprli smo številne pobude 2003 od Rafka Urankarja – Cile- za varovanje jam in krasa. Večkrat smo ta. Ob prevzemu funkcije me je na Ministrstvo za okolje in prostor posla- presenetilo provokativno vpra- li naša stališča o različnih zakonskih šanje enega od Članov: »a bo to osnutkih. Na Geopedijo smo uvrstili sloj naslednje leto stalna služba za o onesnaženih jamah. dobro plačo?« Nikoli nisem raz- mišljal v tej smeri, zato je bil moj Največji niz dogodkov se je zgodil ob debeli pogled verjetno edini proslavi 100-letnice društva: prenovlje- pravilni odgovor – in me zelo na je bila celostna podoba društva, iz- veseli, da še danes temu ni ta- dan prospekt, izpeljana proslava in dve razstavi. Ob tem je društvo prejelo Zlati ko. red za zasluge - najvišje odličje, ki ga lahko prejme civilna organizacija. Posta- Kakorkoli, moje predsedovanje ostali smo brez katastra in knjižnice, vil se je društveni arhiv in dopolnila Pra- se je začelo kmalu po izstopu iz JZS. O JZS je na policijo podala kazensko vila društva, dopolnila se je e-knjiga tem, ali je bila osamosvojitev dobra od- ovadbo zaradi zapisnikov, finančno sta- članov. ločitev ali ne, se mi ne zdi smiselno nje društva je bilo na pozitivni ničli, šte- pisati – čas je pokazal, da so se uresni- vilo zabeleženih ekskurzij pa ne ravno Pri financiranju smo bili uspešni na več čile praktično vse pozitivne predpostav- veliko. Ker se društvo ni ukvarjalo samo razpisih. Omeniti velja projekt Jame v ke oziroma predvsem to, da smo se v z osnovno dejavnostjo, je tisti čas za- Mestni občini Ljubljana. Poleg tega so celoti uspeli oddaljiti od načina razmiš- hteval nekakšen krizno upravljanje – nam pomagali še mnogi donatorji in ljanja takratnega vodstva JZS, ki je v zato smo v letu 2004 vzpostavili IO, v sponzorji, zato je bilo uspešno oz. pozi- jamah videlo predvsem možnost zasluž- katerem je bilo v špici v delo vpletenih tivno tudi poslovanje društva. Primož v ka. Društvo je tako začelo bolj polno 16 Članov, ki so imeli 9 do 10 sestankov prispevku še zapiše: »sem se v svojih izpolnjevati svoje poslanstvo (raziskov- letno. Posledično so bile seje dostikrat mandatih hotel posvetiti predvsem ure- anje in varovanje jam) na način, ki mu je glasne in dolge, rezultat pa ni izostal. janju birokratskih zadev društva, kar mi glede na prostovoljno neplačano dejav- Ključne odprte zadeve z JZS smo v je s pomočjo mnogih v precejšnji meri nost najbolj ustrezal (leta 2005 je Gre- nekaj letih razčistili. Nobena od navede- uspelo.« Kdor ga pozna, bi mu ta stavek gor Pintar – Stari temu rekel organizira- nih ni šla brez težav in zapletov, iz stra- verjetno z lahkoto pripisal. Iz zapisa na anarhija, izraz je odlično opisal način ni IZRK in JZS je bilo kršenih več zako- začutimo tudi malček (meni) poznanega delovanja in se obdržal). Zakaj sploh nov, zato smo za ureditev potrebovali gneva, ko računaš na sočlane, pa se ti omenjam izstop iz JZS? Pravzaprav je tudi zunanjo pravno pomoč. Kazenska ne držijo obljub in rokov. A verjetno je to bilo s poizstopnimi aktivnostmi društvo ovadba je bila po več sestankih s krimi- naravni proces delovanja prostovoljnih obremenjeno še več let po izstopu. Če nalisti zavrnjena, za zapisnike o jamah organizacij in tako kot člani rabijo pre- smo bolj natančni, se je s temi aktiv- smo od IZRK pričeli prejemati sredstva, snetnike za napredek, tako presnetniki nostmi ogromno ukvarjal izvršni odbor, v Naših jamah (kjer so objavili več lažni- rabijo(mo) včasih vzeti na izi, naj nam ki se je maksimalno potrudil, da član- vih člankov o DZRJL) so objavili našo pri tem pomaga matematika ali divjanje stva te zadeve niso obremenjevale in da plat zgodbe o izstopu – da naštejem po breznih. Ker je Primož eden najpo- so ključne aktivnosti društva potekale gostejših obiskovalcev sestankov, skle- samo večje. pam, da nas ima vseeno še vedno rad. nemoteno. Viri: Glas podzemlja 2011, www.dzrjl.si Za razumevanje dogajanja v tistem ča- Po prvem letu mojega predsednikovanja su je seveda potrebno poznati oziroma smo na IO imeli sejo o prihodnosti druš- razumeti duh tistega časa. Nekaj ključ- tva, Quo Vadis DZRJL, na kateri smo nih članov je izgubilo funkcije v JZS, sistematsko obdelali: identiteto društva, 9

■ GLAS PODZEMLJA, 2020 Rudnik Sitarjevec. Foto: Uroš Kunaver arja 2004. V zakonu je ostala za nas neprijetna dikcija, da preverjanje uspo- raziskovanje, članstvo in pridobivanje naj izpostavim Renejevo brezno ter sobljenosti za samostojno jamarsko novih članov, finance, opremo, kataster, Jamo na meji, je bilo tudi nekaj posku- delovanje izvaja na podlagi javnega knjižnico, glasila, informacijsko podporo, sov drugačnega raziskovanja npr. v pooblastila Jamarska zveza Slovenije. S predavanja, čistilne akcije, odnose ozi- rudniku Sitarjevec. tem imamo na nek način še dandanes roma relacije z zunanjim svetom problem. Februarja 2004 smo prejeli (društvi, JZS, ministrstvom ...). Na pod- Za komunikacijo med zunanjo in notra- status društva, ki deluje v javnem intere- lagi diskusije, predlogov in idej smo njo ekipo je poskrbel Ivo Sedmak, ki je v su na področju ohranjanja narave. Ideja naredili okviren načrt aktivnosti, ki smo sodelovanju s francosko fakulteto izde- Evropskega Muzeja Krasa je bila nače- ga v nekaj letih v veliki meri uspeli izpol- lal jamski radio, ki se je izkazal tudi kot loma vsem všeč, smo se pa zaradi za niti. Za vsako od teh točk bi se dalo uporabno orodje za iskanje povezav jame neugodne umestitve v prostor (na veliko napisati, pa bom raje bolj fakto- med dvema jamama. robu Planinskega polja – Nad Stenami, grafsko naštel: do koder bi šla cesta) lokaciji uspešno V okviru fokusa na raziskovanje smo z uprli, tudi s spletno peticijo. Veliko Čla- Ustanovljena je bila Skupina za vizijo in Društvom ljubiteljev Križne jame do- nov se je aktivno ukvarjalo z biologijo strategijo, ki je dala podlago oziroma končno razčistili relacije, se odpovedali oz. speleobiologijo. dvignila zavedanje o našem osnovnem prednostni pravici za skrbništvo Križne poslanstvu, kar se je pokazalo pred- jame ter članom DLKJ dali na vpogled Na TV Slovenija je bil prikazan film na- vsem na praznovanjih 95- in 100-letnice arhivsko gradivo o Križni jami. šega člana Deana Pestatorja, Vrtiglavi- društva. Finančno stanje smo nekoliko ca, da fotografskih razstav in filma Jama izboljšali s članarinami, precej s pomo- Nekakšno piko na i našemu raziskoval- belega mačka Primoža Jakopina - Kloka čjo davčnih olajšav za donacije društvu, nemu fokusu smo dali z uvedbo Nagra- ne pozabim omeniti. največ pa s sredstvi IZRK za zapisnike. de Viljema Puticka za najboljši jamarski Obenem smo sredstva dobivali tudi raziskovalni dosežek, leta 2005. Prvo Marjan Baričič je uredil knjižnico in kata- preko EU razpisov za promocijo dejav- nagrado je dobilo DZRJL za raziskave v logiziral gradivo, tako da je naša knjižni- nosti, donacij opreme in financiranja Renejevem breznu, za naslednje nagra- ca postala polno operativna in se pričela ministrstev. de pa smo se kot organizator nagrade polniti z novim materialom. Članstvo se samoizločili. je vedno zavedalo pomembnosti digitali- Raziskovalno dejavnost smo bistveno zacije in informatizacije, danes ključnih povečali: tako ekskurzije na rodni grudi Izvajali smo vsaj eno jamarsko šolo buzzwordov v vsakem podjetju, ki želi (redne aktivnosti in vsaj dva tabora let- letno, druženje je poleg akcij potekalo imeti uspešno prihodnost – no, v DZRJL no), kot v tujini (Orlovača – Bosna, Tuni- tudi na Veteranski in na Putikovanju. Na smo to živeli že pred dobrimi 15 leti. zija, Slovaška...). Obenem smo povečali pobudo Jožeta Pirnata – Jozla so bile Vizionarsko je Joško Pirnat – Jozl po- doslednost pri izpolnjevanju zapisnikov - sprožene akcije Pot spominov in tova- stavil Kanin v 3D, mnogo pred nastan- k temu je pripomogla tudi nova vpisna rištva v DZRJL klasike, od Pološke, kom Google Earth. Začetno delo na knjiga. Zaradi tega nam je celo začelo Srnice, Male Boke do Labodnice, ki pa digitalizaciji katastra sta v veliki meri zmanjkovati opreme za raziskovanje, so sčasoma zamrle. opravila Rafko Urankar – Cile in Kri- zato smo razopremili nekaj že raziska- stofer Pečar – Bajsi. Vzporedno je pote- nih jam, npr. P4 (za katero danes vemo, Za naravo smo poleg rednih aktivnosti kala digitalizacija arhiva. Brezplačno da ni bila do konca raziskana) in Ponor skrbeli na čistilnih akcijah, sodelovali smo pridobili digitalne kartografske pod- polne lune. Poleg raziskav, pri čemer smo pri pripravi Zakona o varstvu pod- lage Geodetske uprave RS. Danes je zemnih jam, ki je v veljavo stopil febru- dostop do digitalnih kartografskih pod- lag različnih kvalitet nekaj običajnega, takrat je bil pa dostop omejen, podlage pa so stale celo premoženje in si naku- pa društvo ni moglo privoščiti. Brezplač- na pridobitev seveda ni šla zlahka, odlo- čilna je bila odločba Urada informacij- skega pooblaščenca, leta 2006. Odlična udeležba ob 95 letnici oziroma proslava sama (kjer se je zelo angažira- la Branka Hlad) nas je dodatno utrdila v prepričanju, da aktivnosti izvajamo pra- vilno. Ob zaključku leta smo v okviru praznovanja 95-letnice vsem sloven- skim jamarjem brezplačno in pod enaki- mi pogoji ponudili v uporabo elektronski kataster jam DZRJL, katerega izvorno različico je postavil David Senica. Leta 10

GLAS PODZEMLJA, 2020 ■ 2007 je podjetje Sinergise na spletu stavkih, predvsem pa ob takih Članih, 2002 je povod za izstop in dogajanje v pognalo projekt Geopedia, kar smo iz- ne skrbi. tistem času izvrstno povzel Marko Si- koristili tudi mi in povezali e-kataster in mič. Zgodba se je začela že mnogo spletno stran geopedia.si in tako prvi 1997 – 2003 Rafko Urankar prej, ob spremembi načina odločanja v komurkoli omogočili ogled položajev zvezi, kjer je politiko en glas na 10 čla- jam v spletnem brskalniku na različnih (zapisala Špela Borko) nov zamenjala politika eno društvo en kartografskih podlagah. Podatke o ja- glas. Tudi danes, ko naše društvo šteje mah na Geopedii smo vsako leto dopol- Rafko, ali mnogim edino poznan kot 144 članov, povprečno slovensko druš- njevali. Nekaj let kasneje smo postavili Cile, je prvi in najbolj prijazno zavrnil tvo pa verjetno vsaj desetkrat manj, tudi sloj s podatki o znanih onesnaženih moje vabilo k pisanju. Ker se zadnje lahko slutimo zaplet. Jabolko spora je jamah. čase duo BaCil še po dopisnem sezna- malo kasneje postal kataster jam, ki ga mu le redko oglaša, lahko košarico le je postavilo in vzdrževalo naše društvo. Z vsemi ukrepi, aktivnostmi ter pred- sprejmemo, jo odpremo in ob priliki spi- Sledile so politične bitke z mnogo pre- vsem srčnim delom vseh Članov smo jemo vsebino. Na srečo so zopet tu stari tresi. Dandanes, ko si večina aktivnih osnovne kazalce delovanja društva Glasovi podzemlja, da nam odstrejo članov želi le raziskovati jame in razi- uspeli bistveno izboljšati. Število ekskur- pogled na to burno društveno obdobje. skovanja vestno beležiti, ko smo pono- zij smo iz 67 v letu 2003 uspeli povečati Seveda ni šlo brez proslave, ki jih ima sni, da nas združuje ljubezen do jam in na 170 v letu 2006, število zapisnikov iz naše društvo izgleda nadvse rado. Leta ne do dobička od jam, je še toliko težje 91 na 167 in sredstva iz 133.000 SIT na 2000 smo tako praznovali 90-letnico. razumeti alternativne poglede na jamar- 1.470.000 SIT. V naštevanju sem zaradi Poleg proslave je nastala tudi razstava. stvo. Zato je pomembno, da poznamo dolžine prispevka žal poimensko izpustil Isto leto se je ferajn preselil v zaklonišče lastno zgodovino in cenimo vrednote, ki marsikoga, ki je v tistem obdobju aktiv- na Majaronovi, ki so ga zvesti članski so društvo popeljale do današnjega no prispeval k uspehom društva – za tesarji dobro opremili. Leta 2001 je izšel zdravega obstoja. Vendar – čeprav sem kar se opravičujem. vsem jamarjem poznani priročnik Ne si drznila v retrospektivo vtakniti ta sub- hodi v jame brez glave, ki so ga avtorji jektivni komentar – pojdimo naprej. Pa naprej? Danes, ko gledam na prete- pripravljali skoraj dve leti. Še danes je, klo dogajanje tako iz časovne, kot zara- čeprav mestoma zastarel, ključna litera- Leta 2002 so se začele aktivnosti za di lastne neaktivnosti iz prostorske dis- tura šolarjev. V Glasu podzemlja lahko pridobitev statusa društva, ki deluje v tance, se mi zdi ključno: društvo se še beremo o testiranju vrvi iz Brezna pod javnem interesu na področju ohranjanja naprej zelo uspešno ukvarja z razisko- velbom. Izvedli smo dve zahtevni čišče- narave. Leta 2002 je Matej Dular v svet vanjem jam in varovanjem narave. nji jam: Brimšco, kjer smo smeti iz 50 m poslal Speleolite, jamomerski program, Društvo je finančno neodvisno in ima globokega brezna izvlačili z avtodviga- ki ga še danes uporablja večina sloven- dovolj sredstev za svoje delovanje. Čla- lom, in jamo polno mrhovine. Gregor ske jamarske srenje, kar je najboljši ni delujejo neprofesionalno, za lastno Prevc in ekipa so v 2000 postavili spe- dokaz o njegovi kvaliteti. Prehod v novo veselje, brez plačila. Kljub temu, da sem leo.net, prvo jamarsko domeno v Slove- tisočletje sta zaznamovali predvsem pred nastopom predsedovanja zagovar- niji, in vzpostavili dopisne sezname, osamosvojitev in vstop v digitalno ero jal, da bi društvo moralo prevzemati tudi e-novice. jamarije. │ plačljive projekte, je ob prvem pojavu večjih sredstev na društvu prišlo do Obdobje je zaznamoval izstop društva Viri: Glas podzemlja 2002, 2004; www.dzrjl.si konflikta in danes lahko rečem, da je iz JZS, v letu 2001. V Glasu podzemlja prostovoljna neplačana dejavnost edina pravilna smer za dolgotrajni obstoj druš- Pralnica, Renejevo brezno. Foto: Uroš Kunaver tva. Tako smo vsi pri stvari s srcem, iz interesa oziroma ljubezni do jam, še vedno sta glavni iniciativa in duh Član- stva. Da bi aktivnosti stabilno tekle na- prej, ni dovolj delo enega človeka ali ene ozke skupine – potrebna je skup- nost Članov s podobnimi interesi. Iz prej naštetega je razvidno predvsem to, da je jamarsko raziskovanje bistveno več od samega obiskovanja jam - ključno je, da društvo ostaja odprto do vseh pojav- nih oblik prispevanja Članov k razisko- vanju jam, da smo ferajn mi vsi, da je ferajn duh, je občutek pripadnosti – zato se še po toliko letih počutim, da sem Član in sem ob spremljanju današnjih dosežkov ponosen na »moje« društvo. Za prihodnost društva me ob takih na- 11

■ GLAS PODZEMLJA, 2020 Matic Di Batista POVZETEK RAZISKAV ZADNJIH 20 LET - PRVI DEL (2010 - 2020) Na društveni spletni strani pod zavihkom Raziskave, poglavje Od preloma tisočletja naprej že nekaj let piše »Kdo bo kaj napisal?«. Uredništvo je pričujoči prispevek zasnovalo z namenom povzeti pestro raziskovalno aktivnost zadnjih 20 let. Ker je težje pridobiti prispevke le za splet, smo poskušali raziskovalcem zvabiti besede na papir pod krinko objave v Glasu podzemlja. Le delno nam je uspelo: Matic je zapisal nekaj o raziskavah med 2010 in 2020. Za ostalo bo skromen povzetek moral zadostovati, več pa morebiti objavimo v prihodnosti. Pregled tabele katastra jam je pokazal, da je IZRK v obdobju od 2001 do 2019 v imenu DZRJL zabeležil okoli 670 novih jam (ker imamo na ferajnu vsaj tri člane, ki bi po- dvomili o ustrezni metodi analize, filtriranju zadetkov, določitvi začetka tisočletja in izbiri barve naslova, smo številke raje zaokrožili). Ker radi črtamo jame z naj seznamov, so kar tri izmed njih, ki so daljše od enega kilometra, danes del Sistema Pokljuškega grebena. Če združimo še P4 in Renejevo brezno nam od tadolgih iz zadnjih 20 let preostaneta le še Evklidova piščal (ki bo šla, po trendih sodeč, kmalu v SPG) in pa Rovka (skoraj na poti do Male Boke...). Najina ja- ma in Brezno treh src sta naslednji dve, vredni omembe. Žal na uradnem seznamu ni Konasnice, ki bi si s svojo poseb- nostjo zagotovo zaslužila boljšo dokumentacijo. O skoraj vseh naštetih jamah si lahko več preberete v Glasovih pod- zemlja (predvsem v jubilejnem GP-ju iz leta 2015). Ker nimamo zakoličenega vrtička, vtikamo nos v luknje kar vsepov- prek širom Slovenije. Matic je zato pripravil povzetek »po območjih«. Pregledna karta pa kaže, da naš raziskovalni duh nima meja. V zadnjem desetletju raziskovanja smo Zato jamarji hitreje vidimo skrito nada- Renejevo brezno (kat. š. 7090) na Društvu veliko skakali s področja na ljevanje in lažje splezamo do njega, področje. Pravzaprav smo povsod pusti- kadar se odpira nad nami. Vsekakor pa Konec leta 2011 smo na društvu organi- li močan pečat. Zgodilo se je celo, da smo našli način, da gremo v podzemlje zirali prvo resnejšo akcijo v Renejevo smo imeli odprtih preveč delovišč, da bi za več dni, tam dobro spimo, dobro brezno po dolgem času. Namen je bil, jih lahko intenzivno raziskovali. Poleg jemo in se nam ne mudi ven v zmešani da se pregleda odtočni sifon in sicer s vnetega raziskovanja smo veliko delali svet. potapljaško opremo. Čast potapljača pa na dokumentiranju. Hitrost napredka na je pripadla Mattu Covingtonu. Takrat področju tehnologij, ki jih uporabljamo Desetletje raziskav se morda najlaže nas je bilo nekaj tudi takih, ki smo bili za dokumentiranje, je včasih skoraj pre- opiše, če predstavim seznam območij, prvič v tej jami in na takšni globini na- hitra, da bi ji lahko sledili. Na srečo se kjer je društvo največ delovalo. Verjetno sploh. Verjetno je ravno to spodbudilo vedno najde kaka članica, kak član, ki bi težko popisal prav vsa, zato upam, da raziskave globokih jam v prihodnjih le- zadevo preuči in znanje deli med član- uspem zajeti nekaj tistih, ki so dala naj- tih. stvo, ki izkaže interes. Posledično so več jam. Začel pa bom z jamo, ki nas je, tudi rezultati izmerjenih in narisanih jam takratne zelence, popeljala v svet viso- Pokljuka temu primerni. kogorja in nekako otvorila novo obdobje raziskovanja. Istega leta smo začeli s projektom Evkli- Drugo področje napredka je oprema. dove piščali (10396). Ta se je relativno Elektroni v jami niso več tak problem. kmalu odprla in nam dala vedeti, da planota pod Viševnikom obeta še več. Registrirane jame od leta 2000 naprej. Premer točke [pt] =log(dolžina jame)*1.5 . Točke se Trenutni rezultat je skoraj 10 km dolg v večji meri prekrivajo. Sistem Pokljuškega grebena (Trubarjev dah (10904), Platonovo šepetanje 12 (10905), Romeo (11902)) ter še vedno nepovezana Evklidova piščal. Poleg naštetih pa še več kot 40 jam, ki smo jih registrirali v zadnjih 9 letih. Zanimanje za Pokljuko se je s tem povečalo in po- sledično smo začeli raziskovati širšo okolico – omeniti velja Brezno na Toscu (3900), izgubljeno, pa zopet najdeno jamo brez dna. Lanževica – Komna Visokogorski kras nas je vedno bolj privlačil in nam dal zaupanje, da bodo nove jame praktično kamorkoli gremo. Nekaj ekskurzij je dalo nove vhode okoli Lanževice in zahodno od Komne, v zad- njem letu pa še okoli Velike Babe. Ob- močje, ki mu velja kdaj nakloniti več

GLAS PODZEMLJA, 2020 ■ časa. no delajo na vhodu v eno, ki zna kmalu poletnih taborih se je skoraj vedno našlo pripeljati v še nekaj večjega. kako jamo, ki je izstopala iz povprečja. Kamniško-Savinjske Alpe Poleg te pa še veliko drugih, ki so po- Uspehi na Debelem snegu in spomini Bohinjsko-Tolminske gore pestrile že tako prijetno druženje na na pozabljene jame pod Grintovcem so V Bohinjsko-Tolminskih gorah smo sem gori, ki marsikoga vsako leto vleče na- nam dali zagon za raziskovanje v Kam- in tja pregledali kakšno luknjo. Zares se zaj. V vmesnem času, med tabori, smo niško-Savinjskih Alpah. Raziskali smo je začelo pa šele preteklo leto. Več o kaninske obiske posvetili tistim najglob- nekaj jam, ki so dosegle zavidljivo dolži- odkritjih med planino Poljana in Planino ljim. P4 (1529) in Renejevo brezno sta no (Najina jama (10634), Naša jama Suha si lahko preberete v nadaljevanju. po dveh desetletjih le prišli ena do dru- (11503)). Prav tako še vedno čakajo na ge in sedaj tvorita sistem, ki smo si ga naš povratek takšne s prepihi, ki jih ni Kanin že od vsega začetka tako močno želeli. malo. Kanin je bil spremljevalec, kot že v pre- Tu se sanje seveda ne končajo in le teklosti, tudi to desetletje. Kot sem že volja bo pokazala, kdaj bomo vanj pove- Jelovica in okoli Soriške planine na začetku omenil, je morda ravno akci- zali še katero izmed velikih. │ Ves čas se je nadaljevalo z delom na ja 11. 11. 2011 pripomogla k temu, da Jelovici in okoli Soriške planine. Tudi se je na ferajnu spet okrepila sla po Odmev temine, P4. Foto: Uroš Kunaver tam so jame rasle kot gobe po dežju in raziskovanju visokogorskih jam. Na sem in tja smo naleteli tudi na kako večje odkritje (Cok (1242), Matjaževa jama (9104), Babica gre na jug (9858), Ocvirk (10406) ...). Konasnica (1241) pa še vedno čaka na pogumne jamarje, ki bi sledili prepihu v drobovje Jelovice. Kočevski konci Na Kočevskem smo organizirali tri tabo- re. Na vseh smo imeli srečo z novimi vhodi in spet našli kar nekaj dolgih in globokih jam, ki so povečale zbirko v katastru (Kozliček (11901), Brezno pod malimi belimi stenami (12388), Algorit- mika (12389),...) . Poleg tega se je na- šlo tudi nadaljevanje v obljudeni Prepa- dni jami (2566), ki je jamo podaljšalo za lep procent. Matarsko podolje Matarsko podolje je bila druga destina- cija prvomajskih taborov. Tudi tam smo dodali pikice na zemljevid v že tako zasičenem prostoru in našli celo kakšno daljšo (Tikina jama (8837)). Kras Na Krasu so neumorno delovale že ustaljene ekipe. Vsako leto je prihajal velik, če ne največji, delež novih jam iz tistega konca. Nove jame se sicer ve- dno težje odkrije. Še vedno pa pricurlja sem in tja informacija o kaki novi luknji, ki se nemudoma razišče. Druga alterna- tiva pa je obujanje starih grehov. Eden takih je sigurno Petnjak (952), ki pred- stavlja velik projekt, kjer se že voha velike rove. čLanski vrh Na čLanskem vrhu je bilo v zadnjih 10 letih vroče kot že dolgo ne. Najdena jama (259) ima po vseh teh letih spet nov vhod. Poleg tega veterani neumor- 13

■ GLAS PODZEMLJA, 2020 France Šušteršič DOŽIVELI SMO JUBILEJNO VETERANSKO EKSKURZIJO V nepretrganem nizu veteranskih eks- ledje, so se za nekaj mesecev prenape- kim naporom posameznikov se mlajši kurzij v Najdeno jamo je bila letošnja le. Ko pa je bilo vse mimo, so se člani člani nekako niso mogli organizirati, da (2019) že štirideseta. Zadnje čase so že razpršili po drugih dejavnostih, ki so bile bi obdržali tempo. Vprašanja, kako tako utečene, da se nam zdi, kot da so bližje njihovim življenjskim stilom in inte- ohraniti nivo in motivacijo, so postala že od vedno. Vsako leto se zadnjo soboto resom. Leto po zaključku kongresa je kar del vsakdanjika. Pri tistih, ki s(m)o v maju pred Najdeno jamo in seveda društvo objektivno zapustilo (formalno se sploh ukvarjali s pešajočim delova- tudi v njej zberejo tako rekoč vse gene- sicer v glavnem ne) skoraj vse aktivno njem društva, je samo od sebe zavlada- racije Članov. Veteranske ekskurzije so članstvo. Društvo je naenkrat ostalo lo nekakšno verjetje, da se je samo postale del rednih društvenih manifesta- brez primerne starostne strukture; nihče treba vrniti k viru, pa bo se bodo zlata cij in gotovo bi želeli, da tako tudi osta- pa na to ni niti pomislil. leta vrnila in vse bo spet v redu. ne. V zadnjih letih so se petdesetletnice, tako ali drugače povezane z Najdeno Ostali smo samo še-na-pol zelenci, ki Ideja, da bi se »stari člani« spet dobili v jamo, vrstile v že kar utrujajočem zapo- nas je bolj kot doktrina zanimalo kon- Najdeni jami, je bila na dlani. Udejanjil redju. Da pa jih je bilo sploh mogoče kretno raziskovanje; težišče je seveda jo je Matjaž Puc, ki je pod »pretvezo« praznovati, so v opazni meri doprinesle ostalo v Najdeni jami. V naslednjih letih desetletnice jeseni 1973 organiziral prvo tudi veteranske ekskurzije, ki se niso smo – ne samo v njej, pretežno pa ven- veteransko ekskurzijo. Da bi bila primer- spočele čisto same od sebe. Da to razu- dar – odkrivali ne le neznano podzem- na čim več članom – tudi iz generacij, ki memo, moramo poseči krepko nazaj. lje, temveč tudi sodobnejše poglede na so objektivno že odšle – je potekala v svoje podtalno rovarjenje. Znašli smo se dveh skupinah. Bolj gajstne je Matjaž Druga svetovna vojna je društvo priza- bolje, kot bi bilo pričakovati, in sledila je povedel skozi glavne rove Najdene ja- dela pač toliko, kolikor vsaka vojna za- dotlej najuspešnejša izmed društvenih me, z bolj zahojenimi pa sem podpisani vre sorodne aktivnosti. Ko se je konča- zlatih dob. Najdena jama je kot zibelka France obredel zanimive lokacije po la, si je društvo kar hitro opomoglo in pozitivnega dogajanja postala nekakšen Lanskem vrhu. Končali smo pred Najde- vse je kazalo, da večjih kriz nekaj časa simbol obnovljene društvene moči in no jamo, kjer smo pomagali jamski sku- ne bo. Pa so se zadeve hitro zasukale. rezultatov, ki so iz tega sledili. pini pri razopremljanju, potem pa smo Že spori stari – mladi, odhod Železničar- se razšli. Še pred par leti bi se akcija jev, vsebinski razhod med profesionalno Povprečen jamar vse od sebe lahko končala v Najlepši hiši, ki po odhodu speleologijo in športnim jamarstvom ter daje pet ali šest let, potem pa ne gre Samotorčanovih (prejšnji lastniki) žal ni bolj ali manj »od zgoraj« vsiljen nasta- več. Energija, od katere je društvo še več bila to kot nekoč. Uspeh akcije je bil nek današnje JZS bi zadostovali za pred par leti kar pokalo, se je na začet- precej dvorezen – »stari« smo bili vese- hude pretrese. Udarec prav v korenino ku 70-ih let preteklega stoletja nekako li, da smo spet skupaj, »mladih« pa itak pa je društvo dobilo malo pozneje, s IV. razgubila. Generacija, ki se je kalila v ni bilo blizu. Za petnajstletnico (Najdene mednarodnim speleološkim kongresom. Najdeni jami in »posegla po zvezdah«, jame, 1978) je Matjaž ponovno organizi- Generacije terensko že manj aktivnih se je neustavljivo razhajala. Brez prepi- ral nekaj podobnega. Program je obse- starejših jamarjev, ki bi v naslednjih letih rov in zamer – le v življenju so postale gal samo jamski del, udeležencev pa je mlajšim dajale neko organizacijsko za- pomembnejše druge stvari. Kljub veli- Levo: pred vhodom v Najdeno jamo, 2002. Desno: šampanjec, 2003. Arhiv Metoda Di Batiste. 14

GLAS PODZEMLJA, 2020 ■ bilo za dobrega pol ducata vete- Druženje, 2008. Arhiv Metoda Di Batiste filmček, ki se vrti ob zvočni kulisi ranov trdega jedra. Limbo Putika. nov Najdene jame. Proti koncu 90-ih let Leta 1980, ob sedemdeseti je število udeležencev veteranske eks- Menim, da je veteranska ekskur- obletnici društva, je idejo povzel kurzije pričelo naraščati in vse bolj so se zija, ki danes seveda ni samo tedanji predsednik Rado Smer- priklapljale mlajše generacije. Parkrat je veteranska, postala ena osred- du. Tokrat smo se bolje pripravi- v jamo šlo skoraj 50 ljudi. Da bi kdo njih osi društvene enotnosti. Po li. Da bi bili čim bližje društvene- pomotoma ne ostal v jami, smo uvedli eni strani je to posledica zdrave mu rojstnemu dnevu, smo akcijo tudi vpisno knjigo. O večerni splošni starostne piramide, ki se je v pol planirali na zadnjo soboto v ma- zabavi, v kateri se lahko najde vsakdo, stoletja spet vzpostavila v druš- ju. Spet smo imeli podzemsko in ki ima vsaj malo Članskega gena, ne tvu. Prepričan pa sem, da velja površinsko skupino. Prvo sem bom niti govoril; kdaj pa kdaj se zbere tudi povratni učinek. Veteranske vodil jaz in skupaj nas je bilo za skoraj sto Članov in prijateljev. Protokol ekskurzije pripomorejo, da se slab ducat. Nekaj »starih« in se danes zdi že večen. Ob dvajsetletnici piramida ohranja in dograjuje. S malo več »mladih«. Kar dobro smo se je Metod (Di Batista) posnel prijeten tem je cilj dosežen – da ne govorimo pobirali. Do kakšnega globljega stika, ki tudi o vsem lepem, kar prinaša Člansko bi nas povezal, pa ni prišlo. druženje na čLanskem vrhu. Površinsko skupino je vodil Tomaž Pla- Člansko! │ nina. Pripravili smo tudi tipkan vodič, saj smo vabilo objavili tudi v Jamarskih Tudi lani smo se obvezno ustavili ob Hansovem kapniku. Arhiv Metoda Di Batiste novicah v Delu. Upali smo, da bo eks- kurzija pritegnila kakega novega člana; predvsem takega, ki bi morda znal po- prijeti pri organizaciji. Nekaj opazoval- cev je res prišlo, a jih zadeva dalje od izleta na naš lepi kras ni zanimala. Svo- je je povedala tretja skupina, ki se je izoblikovala sama od sebe. Obsedela je pred Najlepšo hišo in predvsem razisko- vala vsebino pivskih steklenic. Za večer smo planirali člansko srečanje s čim več udeleženci; ker smo se bali dežja, kar pod obokom vhoda v Mačkovico. Ob pravem času se je pojavil Putik (oz. njegov impersonator Matjaž Puc) in spregovoril nekaj spodbudnih besed. Če gledam od daleč, svojega neposredne- ga cilja akcija ni dosegla. Kriza v druš- tvu se je nadaljevala še nekaj let. Ni pa izostal daljnoročni učinek. Nasled- nje leto smo akcijo ponovili. Bilo nas je za dober ducat. Najlepša hiša je bila zaprta in po akciji smo malo počlanili v Logatcu pri Korenčanu. A odtlej se nit ni več pretrgala in veteranske ekskurzije se brez prekinitve vrstijo vse do danes. Do konca 80-h let sicer ni zares steklo in je vse skupaj kazalo bolj žalostno. Je pa tedaj nastala maršruta, ki ji danes pravimo klasika, kajpak s šampanjcem pri Hansovem K. Včasih je več kot naših članov bilo gostov iz Speleo-kampa, ki niso hoteli izpustiti možnosti, da si jamo pošteno ogledajo in o njej izvejo še kaj več. Odkritja v nadaljevanju Modrcovega rova so rodila novo generacijo vetera- 15

■ GLAS PODZEMLJA, 2020 RAZISKAVE Matic Di Batista ODKRITJE LETA: PLANINA POLJANA Planina Poljana se nahaja v Bohinjsko- dva vhoda in bila že takoj za vhodnim Do povratka iz Mehike se je na Poljani Tolminskih gorah, ravno nekje nad vas- breznom precej razvejana. Na poti na- zgodila še ena Trdoglavska akcija, kjer jo Polje – torej med Črno prstjo in zaj smo popikali smešno veliko število sta fanta nadaljevala z delom na pobo- Voglom. Okoli planine, pa vse tja do vhodov, ki smo jih preverili in izmerili čju pod planino. planine Suha (ki leži še nekoliko zaho- naslednjič. dneje, pod Rodico), se razteza več iz- Konec maja je sneg že skoraj pobralo, ravnav in večjih depresij. Neposredna Drugi izlet na planino se je zgodil en prav tako se je vreme nekoliko stabilizi- okolica je precej neobljudena, saj gre teden pred odhodom v Mehiko. S Špelo ralo in smo začeli z obleganjem. Konč- glavna markirana pot prek Rodice ter po in Juretom smo se udeležili mednaro- no je prišel čas, da se spustimo v miste- samem grebenu iz Črne prsti do Vogla. dne ekspedicije v jamo Cheve. Ker je riozno brezno nad planino, ki smo ga bilo vreme lepo za zunanjo akcijo, sva s našli pozimi. Drugi cilj je bil pregledati 2019 smo imeli na ferajnu debato, da Špelo preživela zadnji vikend v Sloveniji dihalnike proti grozdu LiDAR točk, a tu moramo najti kak nov vrtiček, ki bo po- na planini. Tam je namreč precej dobro je nastal problem. Za razliko od zime, stregel z novimi vhodi in ne bo zahteval ohranjen stan, ključ pa sva dobila s po- ko sva skakljala od prediha do prediha preveč dela. Ker nam je v preteklosti že močjo moje mame in Janka Arha, ki je ter napredovala brez problema, se je pomagala analiza LiDAR oblaka točk, bil na planini zadnja leta poleti pastir. situacija ko je pobralo sneg precej spre- smo se tudi tokrat najprej zatekli k tej Edina slaba stvar tega vikenda je bila, menila. Povsod ruševje! In to takšno, da rešitvi. Scan cele SZ Slovenije je poka- da sem pred tem precej zbolel. Tako je ti hitro vzame voljo do premikanja. De- zal zanimive rezultate na več območjih. v večino jam skočila Špela. Izbira terena bele veje, visoke do dveh metrov. Vsee- Meni je bilo najbolj všeč območje iz sploh ni bila težka. Odločila sva se, da no smo pregledali vse točke, najdene prejšnjega odstavka, saj mi je Bohinj pri preveriva grozd točk, ki jih je našla avto- pozimi, in pustili vsaj dve jami z nadalje- srcu, gostota točk je obetala in tudi sam matika in ki smo jih ciljali že prvič, a na vanjem. Le nekaj modifikacije bo po- dostop ni prezahteven. Pa smo šli. Že v koncu izpustili, saj nam je zmanjkalo trebne. drugi polovici marca, ko normalni ljudje časa. No, tudi tokrat sva bila neuspe- zahajajo v tisti konec po nepozabne šna, saj sva že pred tem našla toliko Tisti vikend smo se na pivu prvič vpra- trenutke na turnih smučeh in dolge spu- vhodov, da sva se prej obrnila. Drugi šali, če lahko z območjem naredimo kaj, ste z Rodice. No, mi smo gazili po goz- dan sta se na pol poti z doline pridružila kar bi mu dalo neko skupno rdečo nit. dni cesti, vse do obljubljenega dostopa še Lojze in Nika. Na poti dol smo preve- Ideja je padla, da jame poimenujemo po za Planino Poljana, na koncu ceste. Poti rili dihalnike iz prejšnje akcije. Akcija je lokalnih narečnih besedah. Ideja se je seveda ni bilo, zato smo šli kar navkre- bila uspešna, saj so bile vse jame kar večinoma prijela, razen par izjem. Ja- ber. Tudi planino smo prvič zgrešili in se globoke za čurke, prav tako smo našli ma, ki je obetala, pa je postala Grvn, znašli na kuclju nad njo, a že tam našli zelo obetajoč dihalnik, ki je buril našo kjer smo obviseli na sredi cca. 50 m prvo jamo. Bila je predihana, imela je domišljijo v Mehiki. globokega in prostornega brezna. Stan (sirarca), ki nam je olajšal marsikatero akcijo. Foto: Matic Di Batista Vikend akcije so se gostile. Zaradi mož- nosti uporabe stanu je privlačnost tere- na še narasla. Tudi kontakt z domačini je bil vedno boljši. Povezali smo se z Mirkom Smukavcem, ki je uredil enega od dveh stanov na planini in sedaj dela na drugem. Pred leti je namreč našel jamo, v katero je kamen padel precej globoko. S Špelo in Ajo smo celo popol- dne skakali za Mirkom med nepreho- dnim ruševjem, stenami in izbrisanimi lovskimi stezicami. Njegove jame na koncu nismo našli. Smo pa našli eno drugo, skoraj 100 m globoko brezno, premera 10 m, na SZ pobočju Gradov- ca, ki je dobilo ime Čudo kranjske zem- 16

GLAS PODZEMLJA, 2020 ■ lje. V jami se še nismo spustili do dna, Zanimivost jam na tem območju je Že takoj za vhodom pridemo v serijo bre- saj nam je zmanjkalo nekaj metrov štri- količina freatičnih rovov relativno zen poštenih dimenzij. Foto: Uroš Kunaver ka. blizu površja. Prav zaradi gostote prepletene freatike ima Grvn danes terenu pred tem se tudi tam skriva še Tisti vikend sta Garmin in Jure našla 2426 m dolžine in 402 m globine. veliko neraziskanih jamskih metrov. Z več vhodov v jame južno nad planino. dobro zastavljenim sistemom za beleže- Ena od njih je dobila ime Prašni dol, v Grvn pa ni bila edina jama, ki je dala nje rezultatov in sistematičnim pregledo- tej jami smo imeli kasneje, na junijski dobre rezultate. Že prej omenjeni vanjem bomo hitro našli še kako jamo, akciji, ko smo izkoristili podaljšan vi- Prašni dol je dolg 424 m. Poleg Ču- ki nas bo potegnila globoko in se morda kend, tudi manjšo nesrečo. Jure je na- da kranjske zemlje je še ena jama, združila s kakšno drugo. Teren zagoto- mreč ob izstopu iz jame prejel skalo na Ledeni dol, ki je presegla globino vo obeta. Ni veliko terenov, kjer bi na čelado, ki se je sprožila Blažu, ki je ži- 100 m v enotnem vhodnem breznu. manj kot 20 akcijah nabrali več kot 30 maril pred njim. Sreča v nesreči, da se Ta ima še večje dimenzije kot prva. jam. je vse skupaj zgodilo precej blizu vhoda, In tudi to smo našli na pobočju, da- tako da je Jure uspel iz jame priplezati leč od poti, samo zaradi pomoči sam, odnesel jo je s pretresom in nekaj obdelave LiDAR podatkov. šivi. Jame na tistem koncu so za razliko od marsikaterih drugih, ki smo jih razi- Zaradi kompleksnosti jame in težav- skovali, precej kompaktne. Vendar se nosti merjenja in vzdrževanja meri- vseeno zgodi, da predvsem v vhodnih tev smo se odločili, da v jami Grvn delih tudi (na pogled) trdna skala razpa- začnemo z novim, bolj urejenim da. Zato je previdnost na mestu. Pred- pristopom. Točke, ki jih ekipa upora- vsem v velikih vertikalah, ki so za to bi na določeni akciji, imajo posebno območje značilne. poimenovanje. Vsaka točka se zač- ne s črko, ki predstavlja leto razi- V jami Grvn smo medtem pridno nabirali skav (začnemo z Z in nadaljujemo metre. Izkupiček novih metrov na akcijo do A), nato sledi zaporedna številka je bil pogosto večji od 100 m. Glavno merilne ekipe – XY. Primer: peta ekipa, odkritje pa nas je čakalo kakih 300 m ki je lani merila v jami, je v svojem delu pod vhodom, kjer smo naleteli na pro- uporabila predpono točkam Z05. storne vodoravne galerije. Smer je JV- SZ. Na Južni strani se rov dviguje in vije Planina Poljana in okolica je letos vsa- v smeri Planine Poljana, v drugo smer kega jamarja, ki je vložil vsaj malo ener- pa se spušča. Na začetku je že izgleda- gije v raziskave, nagradila s kvalitetnim lo, da se bo tam zaprl, nato je pa David in zadoščujočim raziskovanjem. Še ve- Debeljak – Dave splezal manjšo stop- dno nam ni uspelo preveriti velikih vho- njo, med tem ko sva s Špelo ravno na- dov zahodno od planine Poljana, že čela sendvič, in zadaj odkril ogromno skoraj nad Planino Suha. Sodeč po dvorano/rov, premera tudi več kot 20 m – imenovan Šetnja. Rov je na koncu dal Galerija Šetnja. Ta in galerija Špancir postrežeta z zavidljivimi dimenzijami. Foto: slutiti, da se konča, a smo odkrili prehod Uroš Kunaver v nove rove, sicer manjših dimenzij, ki pa pripeljejo v spet večje prostore ime- novane Špancir. Velikosti spodnjih de- lov dajo slutiti, da jama skriva še marsi- kaj. Pogosto nas je v nova nadaljevanja vodil močan prepih. Ta se sicer zaradi kompleksnosti obnaša precej čudno, a kjer je prepih, so tudi rovi. Grvn je ena redkih jam, kjer na vsaki akciji zapremo kak vprašaj in odpremo vsaj enega več. Sledenje odprtim nada- ljevanjem je kar zahtevno. In zgodilo se je že, da smo kako akcijo tudi nekoliko hitreje zaključili, ker je izgledalo, da ne bo nič, potem pa smo na naslednji, v ne tako zelo obetajočem vprašaju, našli nova nadaljevanja in izmerili desetine metrov. 17

■ GLAS PODZEMLJA, 2020 Še ena iz Šetnje. Foto: Uroš Kunaver Dodatek Drevesna struktura direktorijev za hrambo podatkov:  Planina Poljana Ob odkritju novega območja, ki je takoj navrglo kopico novih jam, smo prepoz- • Četna nali odličen čas, da dorečemo način − Datoteka s surovimi meritvami urejanja in hranjenja meritev, ki ga − Datoteka .svx, ki jo uporablja Survex lahko kasneje apliciramo tudi na druga (obstoječa) območja raziskav. Po krat- • Grvn kem sestanku, ki smo se ga udeležili − 2019 Špela, Lanko, Matt in Jure, smo dore-  20190714_grvn_setnja kli, da bi za hranjenje celotnega projek- − Datoteke s surovimi meritvami ta meritev uporabili (oz. nadaljevali z − Datoteka .svx, ki jo uporablja survex uporabo – Kanin) program Survex.  20190714_grvn_severno Hkrati bi poskrbeli, da se jame in meri- − Datoteka s surovimi meritvami tve shranjuje v urejenem formatu. Za − Datoteka svx, ki jo uporablja survex shranjevanje bi uporabili čim bolj ureje- … no drevesno strukturo. Primer ureditve, − Datoteka svx, ki združi vse meritve iz podmap ki se že uporablja, je prikazan spodaj. − Datoteka svx, ki združi vse meritve iz podmap po letih Tak način omogoča, da v najnižjem nivoju shranimo .svx datoteko, ki jo •… uporabi Survex, hkrati pa tam shranimo • Datoteka svx, ki združi meritve podmap po jamah tudi surove podatke meritev, ki jih pri- nesemo iz jam (vključno s skicami). Na Špela (na levi) in njena prijateljica krava (na desni). Foto: Matic Di Batista tak način lahko kasneje hitro najdemo del jame, ki nas zanima. Drevesna struktura nam že v Survexu pove, kje na našem trdem disku se ta del jame nahaja in posledično takoj najdemo skice, meritve in vse kar nas zanima in imamo na voljo. Podobno lahko uredimo tudi druga območja. Če želimo, lahko nivo razdeli- tve meritev po letih izpustimo. Bolj kot meritve razbijemo, lepši rezultat dobi- mo in končnemu uporabniku s tem omogočimo lepšo vizualizacijo. │ 18

GLAS PODZEMLJA, 2020 ■ 19 Grvn, iztegnjeni profil in tloris. Avtor: Matic Di Batista. Merili: Matic Di Batista, Špela Borko, Nika Pišek, Uroš Kunaver, Tomaž Krajnc, Matevž Hreščak, Tjaša Vezovnik, Aja Zamolo, Jure Bevc, Darja Kolar, Vid Naglič, Klemen Kramar, David Debeljak, Jaka Flis, Teo Delić, Lojze Blatnik. 2020.

■ GLAS PODZEMLJA, 2020 Jure Bevc RAZISKAVE V ROMEU V LETU 2019 Po letu 2018, polnem aktivnosti v Ro- skupno spustili skoraj 100 metrov. – povezava številka 5. Merila sta, a so meu (13 akcij), je sledilo leto precejšnje- jima kozmične sile preprečile prenos ga zatišja. Prva akcija, 16. 2. 2019, je Naslednja akcija, v jami smo bili Nika, meritev na telefon. Zato sta na Disto sicer sledila zagonu prejšnjega leta. Vid, Garmin in jaz, je potekala 20. 7. pazila kot na punčico svojega očesa vse Klemen, Garmin in jaz smo povezali 2019. Nika in Garmin sta do konca iz- do ferajna, ko sem lahko meritve prene- Romea s Trubarjevim dahom še tretjič merila brezna od prejšnje akcije in jamo sel na svoj telefon. Skice sicer na ta in četrtič. Z dna Nevihtnika smo se po- poglobila na trenutnih 454 m. Vid je način ni možno dobiti, tovrsten način vzpeli na kakih 10 metrov višjo polico, naredil prečko s police v Nevihtniku in merjenja pa ima še eno slabo lastnost – na kateri je ostal na pol opremljen vhod se tako prvič soočil s tehničnim pleza- DistoX in TopoDroid imata namreč ne- v novo brezno. Spustili smo se 15 me- njem, jaz pa sem ga varoval. Hitro je koliko različna merila za to, kdaj so si trov nižje do nove police, kjer sva se dosegel okno, skozi katerega sva se meritve dovolj podobne, da jih smatrata nazadnje (15. 8. 2018) z Lojzetom usta- spustila na novo polico, ki se konča v za vizuro. Tako je ena vizura izginila in vila in navdušeno metala kamne v globi- breznu, kakih 10 metrov višje pa je še meritve niso imele smisla, a smo težavo no ter poslušala, kako so se odbijali tudi eno okno. Tu raziskav še nismo nada- kasneje uspešno odpravili. po več kot deset sekund – kot bo hitro ljevali, so pa bili ti deli, sploh prehod na jasno, morda ne najboljša ideja za sta- zadnjo polico, neprijetno mokri. 12. 1. 2020 sta bila v jami Garmin in nje društvene opreme. Matevž Jr. Pregledala sta še eno okno v 22. 9. sta se Maks in Garmin podala v Lojzetovem šahtu, ki pa se je zaprlo. Skratka, s police sem se na eni strani Lojzetov šaht, kjer smo za polico na Tako sta začela z razopremljanjem tega spustil v manjšo dvorano, kjer me je globini 320 metrov s pomočjo precizne- dela jame. V jami je trenutno kar precej pričakal na večji skali lepo odložen ka- ga metanja kamnov že prej zaslutili vrvi, ki čaka na izvlek – morebiti nas men. »Čudno« sem si mislil in šel po- brezno. Brezno ju je počakalo, tako sta odrešijo letošnji tečajniki. gledat za vogal, kjer sem prišel do štri- se iz Lojzetovega šahta povezala v Loj- ka. Lepo odložen kamen je bil pač zad- zetovo plezarijo iz Nevihtnika, kjer je Romeo je trenutno dolg 1550 in globok nja merilna točka v še enem slepem Lojze spoznaval uporabo Petzlovih 454 metrov. Na vseh skrajnih točkah je rovu Trubarja. Pulsov. Če vas zanima več, lahko pov- povezan v Trubarjev dah. prašate Lojzeta ali Garmina. Na drugi strani police se je brezno na- Na akcijah so v 2019 in začetku 2020 daljevalo še 20 m, kjer se je razcepilo v En teden kasneje, 29. 9., sta bila v Ro- sodelovali: Tomaž Krajnc – Garmin, Vid dva precej mokra kraka. Izkazalo se je, meu Vid in Flis. V dnu Nevihtnika je Naglič, Nika Pišek Szillich, Jaka Flis, da se oba nekoliko kasneje spet združi- ostal še en nepregledan, a precej kruš- Maks Veselko, Matevž Mariko in Jure ta – malo nad točko, kjer smo prišli do ljiv in nasploh neprivlačen vstop v brez- Bevc. │ Y, ki je bil narejen med plezanjem v no. Hrabro sta ga opremila in se 20 Trubarju. Od dna Nevihtnika smo se metrov nižje ponovno znašla v Trubarju Levo: Vid med plezanjem prečke nad dnom Nevihtnika. Desno: Vidova prijateljica. Foto: Jure Bevc 20

GLAS PODZEMLJA, 2020 ■ Daniel Rojšek, Danč S-19 (KANIN) Osnovni podatki razpadla. Nato so obljubili, da bodo Dobili smo se na kraju samem in določili Številka v jamskem katastru: 4033 vhodno odprtino zavarovali s dvestolitr- približno mesto za kopanje ter se dome- Gauss-Krügerjeve koordinate: skimi jeklenimi sodi in prek nasuli skalo- nili o načinu odkopavanja vhoda. Y: 5384 012, X: 5135 355, nad. višina: vje in grušč, ki so ga pridobili z razstre- 1665 m ljevanjem laštov na Škripih. 8. oktober 2015: Teja Čeru, Andrej Dre- globina in dolžina: 177 m venšek, Andrej Gosar in Gregor Pintar. Pred obnovo kaninske žičnice 2015. Z geološkim radarjem so določili na- Uvod leta se je porodila zamisel, da med po- tančno mesto za kopanje. pravljanjem »starih grehov« odprejo tudi Avgusta 1974. leta so na Škripih našli vhod v S-19. 20. oktober 2015: Marjan Baričič, Andrej vhod v brezno in mu dali delovno ime S- Drevenšek, Vasja Miklavčič (strojnik, 19. V sami vhodni odprtini je močno Ponovno odprtje vhoda zaposlen pri Darku Miklavčiču, s. p.), pihalo, kar je veliko obetalo. Stopnjasto Gregor Pintar, Slavko Svetlik brezno so tistega leta raziskali do globi- Za ponovno odprtje vhoda sta strojnika (Kaskader, d. o. o.) in podpisani. Vasja ne 177 m, kjer jih je ustavila preozka premetala okoli 5000 kubičnih metrov je v prvem dnevu strojnega odkopava- ožina. Tedaj so brezno izmerili; Jožko skalovja, grušča in druge preperine ter nja vhoda premetal okoli tisoč kubičnih Jurečič - Koko je napisal zapisnik in dvakrat sestavila skalno zložbo. Delala metrov skalovja, grušča in druge prepe- narisal načrt. Močan prepih je obetal sta 50 strojnih ur, od tega kar 40 Vasja rine. Našel je le dva jeklena soda (200 nadaljevanje in globino prek 1000 m. Miklavčič. Članice in člani so porabili l), več jih nad vhodno odprtino niso na- Odločili smo se ožino razširiti s pomočjo okoli 500 prostovoljnih ur, od tega pri- metali. Vhodne, skalne stene še ni do- udarnega električnega vrtalnika. Dome- bližno 40 za visoko strokovno delo z segel. nili smo se za izposojo 300 m električ- geološkim radarjem. Ravno ta natančna nega vodnika in vrtalnika, vendar je določitev mesta za kopanje je zelo 21. oktober 2015: Marjan Baričič, Andrej snežni plaz prekrižal načrte. zmanjšala čas iskanja vhoda in količino Drevenšek, Vasja Miklavčič, Vojko premetane preperine. (strojnik, zaposlen pri Vladimirju Jeklinu, V torek, 1. aprila 1975 zgodaj zjutraj, je s. p.) in Gregor Pintar. Vasja in Vojko plaz uničil C postajo kaninske žičnice in Sledijo kratki opisi dejavnosti po posa- sta v drugem dnevu strojnega odkopa- več sosednjih stebrov ter jeklenico. Za- meznih dnevih. vanja vhoda premetala novih tisoč ku- varovalnica je zahtevala nasip, ki bi bičnih metrov skalovja, grušča in druge postajo obvaroval pred plazovi v nadalj- 27. avgust 2015: Valter Mlekuž, župan preperine, dosegla vhodno steno in njih letih. Vhod v brezno S-19 so zasuli občine Bovec, Patricija Muršič, direktori- zasuto vhodno luknjo ter zložila zid iz leta 1977 ob gradnji nasipa nad postajo ca bovške občinske uprave, in podpisa- ogromnih skal nad vhodom in novo vla- in urejanju smučarske proge. Pred za- ni. Odprtje vhoda v S-19 sta na sestan- ko oziroma strmo cesto k spodnji postaji sutjem smo se pogodili za vgradnjo cevi ku v prostorih občinske uprave oba pod- sedežnice Škripi. s premorom 60 cm med vhodom in po- prla. vršjem. Cev so iz Salonita Anhovo pri- 24. in 25. oktober 2015: Marjan Baričič, peljali na B postajo in jo privezali za 16. september 2015: Marjan Baričič, Andrej Drevenšek, Marina in Gregor buldožer. Na pol poti k C postaji je cev Anže Oblak, Peter Poljanec (Kaskader, Pintar. Članica in člani so poskusili roč- d. o. o.), Gregor Pintar in podpisani. Levo: Grega opazuje Vasjo, ki je ravnokar zakopal v nasip. Natančno lego vhoda so označili z rdečim količkom. 20. oktober 2015. Desno: Vasja ob koncu delavnika še ni odkopal vse preperine nad vhodom. 20. oktober 2015. Foto: Daniel Rojšek 21

■ GLAS PODZEMLJA, 2020 Pogled na vhod in zložbo nad njim s poti k njem. 25. julij 2017. Foto: Daniel Rojšek leta 1974 bolj suhi in se nam brezno do globine 177 m ni zdelo pretirano ozko. no odkopati vhod, vendar so prodrli le odkopal vhod, ga zavaroval s skalnim meter globoko. nadstreškom, prekril zgornjo odprtino 26. maj 2016: podpisani. Vhod in skalna cevi z deskami in z novo skalno zložbo zložba nad njim sta zimo dobro presta- 12. november 2015: Vasja Miklavčič, utrdil strmo pobočje nad vhodom. Med la. Edini sneg na Škripih se je ohranil v Anže Oblak, Gregor Pintar in podpisani. vlako oziroma cesto in vhodom v jamo vhodni odprtini, čeprav ga je razmeroma Vasja je odkopal vhod in s pomočjo je zgradil varovalni nasip in preostanek topel jamski zrak, ki veje iz brezna, v Anžeta vgradil jekleno cev (dolžina 5 m, preperine razprostrl in poravnal v bližnji veliki meri stopil. premer 0.6 m) in vhodno odprtino nazaj okolici vhoda. zasul s preperino. 4. oktober 2016: podpisani. Vhod in 30. november 2015: podpisani. Vhod je skalna zložba nad njim sta pomlad in Med odstranjevanjem preperine iz vho- zasul droban grušč, ki ga je voda sprala poletje dobro prestala. dne luknje se je začela skalna zložba s pobočja nad njim in edini sneg na posedati. Delo je bilo zelo tvegano, še Škripih se je ohranil v vhodni odprtini. 25. julij 2017 in 11. julij 2019: podpisani. posebej odstranjevanje grušča iz ožine Vhod in skalna zložba nad njim sta tri med vhodom in prvim breznom ter na- 5. in 6. december 2015: Behare zime dobro prestala. Malo dela bo z stavljanje cevi nanjo. Rexhepi, David Škufca, Marina in Gre- odstranitvijo do velikosti žoge velikih gor Pintar ter Ester Premate. Ponovno kamnov z vhodne cevi. Na površju, ob 13. november 2015: Vasja Miklavčič. so odkopali vhod in se spustili v brezno vhodu so se bujno razrasle alpske ma- Čez noč se je skalna zložba podrla in na globino 26 m. Prehodi med stopnja- dronščice (Linaria alpina), ki poleti bujno prekrila zgornjo odprtino cevi oziroma mi so namreč zelo ozki. Člani smo bili cvetejo. Treba se je potruditi, da jih člo- nov vhod v brezno. Vasja je ponovno vek med hojo ne pomendra. Zaključek Višinska razlika med vhodi v S-19 in Mačkove jame nad izvirom Glijuna zna- ša okoli 1100 m. To je še vedno vabljiva globina, čeprav si sedaj na Kaninu želi- mo kar 2000 m globoko brezno. Predvsem je raziskovanje S-19 zelo udobno. Med vhodom in C postajo žični- ce oziroma brunarico Kavko je namreč le pet minut hoje. Kavka ponuja s štedil- nikom na drva topel prostor za prenoče- vanje in kuhanje. Marsikdo me je povprašal, kako je z S-19, in me s tem spravil v zadrego, kajti ničesar oprijemljivega nisem mogel odgovoriti. Seveda sem se izgovoril, vendar je nastopil čas, da se kdo razi- skovanja S-19 resno loti. │ Levo: cev v prazni vhodni luknji, 12. november 2015. Desno: Pogled na vhodno cev in zložbo ter del stene nad cevjo. 11. julij 2019. Foto: Daniel Rojšek 22

GLAS PODZEMLJA, 2020 ■ Načrt S-19. Avtor: Jurečič J. Merili: Jurečič J., Jakofčič J., Verbovšek R., Otorepec S. 1974. 23

■ GLAS PODZEMLJA, 2020 Špela Borko PREGLED RAZISKAV V SISTEMU RENEJEVO BREZNO – P4 V prav posebno veselje mi je bilo napi- Z raziskovanjem in dokumentiranjem smo obstali pred prečnim prelomom, sati naslov tega prispevka. V prejšnjem stranskih odcepov se počasi kristalizira skozi podor nad seboj smo zrli v pot Glasu podzemlja (2019) sem poročala: širša slika morfologije sistema. Zgornji naprej. Opazili smo vzorec pojavljanja »Prebudilo se je tudi Renejevo brezno deli obeh jam so večinoma brezna, do velikih podorov (višine do 100 m) na in vsi z nestrpnostjo pričakujemo spoji- nadmorske višine 1260 m, kjer se poja- nadmorski višini 1200 m: Secundus, tev v Sistem JOZL«. In tu ga imamo, vijo prvi vodoravni fosilni rovi. Sledi vsaj dno Odmeva temine, Friko, Stella, ple- čeprav verjetno mnogi niso zares verjeli 100 višinskih metrov večetažnih fosil- zarija proti Velbu, plezarija proti Mali vanj. Pa poglejmo, kaj se je od zadnje- cev. Kjer jih sekajo brezna, lahko v P4 Boki. ga zapisa spremenilo tam spodaj. preidemo še nižje, vse do nadmorske višine nekaj pod 1100 m, kjer praviloma V jami smo tudi fotografirali. V prvi akciji V letu 2019 je v jami raziskovalo 13 ekip naletimo na horizontalen tok vode, ki smo posneli P4 do globine 1000 m na 8 akcijah ali odpravah, na katerih je teče proti severu, vse do Infinituma. Pod (Odmev temine, Infinitum), v drugem sodelovalo 25 jamarjev. Večina akcij je velikanskim podorom pridemo do tek- delu pa smo fotografirali spodnja brezna bila večdnevnih. Prvi dve ekipi sta v tonskega preloma S-J, ki na kratki raz- v Renejevem breznu (pod Gabrčkom), smeri proti Renejevem breznu razisko- dalji zbere veliko pritokov. Po dobrih Copacabano, fosilne rove in povezavo vali že pred poletnim taborom. V dolino 200 m Kolektorček prekine kratek med jamama. Odčitali smo podatke s so sporočili neprijetno novico: strela je podor, skozi katerega smo se prekopali samodejnih čitalnikov temperature skozi scvrla kabel jamskega telefona. Nato se v popolnoma drugačen rov: star freatik, celoten profil jame, vzorčili kopenske in je na taboru zgodila povezava, odkritje širok 15 m, s sifonom Ipanemo, ki izgi- vodne nevretenčarje, vzorčili fosile in Kolektorčka v P4 na globini nekaj čez nja v neznane globine. Prvo jezero je nastavili poskus, s katerim bomo sprem- 1090 m in odkritje 200 m novih rovov dolgo 35 m, dna ni moč videti. Po 20 m ljali biološko razgradnjo v jami. Poskus proti jugu (torej proti Mali Boki). Tri eno- dolgem prehodu po suhem se preliva v je del mednarodnega projekta vzorčenja dnevne ekipe so preopremljale dotraja- naslednje, krajše (25 m) in plitvejše razgradnje v podzemlju, ki deluje v okvi- ne vrvi in menjale kabel, ki je bil na sre- jezero. Rov se tu nadaljuje pod vodo, ru iniciative Teatime for Science. čo poškodovan le v zgornjih 200 m ja- suhega nadaljevanja ni. Iz prvega jeze- me, ter na mestih, kjer smo z navitjem ra se izliva mnogo več vode, kot je vanj V letu 2019 smo izmerili 1277 m novih ostankov kabla naredili tuljave. Konec priteče, zato sumimo na povezavo s rovov in jamo poglobili za 45 m, temu je oktobra je sledila ženska odprava, nato Copacabano, tj. sifonom v Renejevem sledilo še dobrih 100 m poligona v janu- pa še novoletni crescendo s kar 17 ja- breznu. Jezero je najgloblja točka P4. arju 2020. Danes, 20. 2. 2020, je P4 marji in jamarkami v sistemu naenkrat. Na skrajnem jugovzhodnem koncu P4 dolg 6134 m in globok 1102 m. Skupna dolžina Sistema Renejevo brezno – P4, pripisana Renejevemu breznu, pa znaša 12072 m. │ Udeleženci akcij v 2019: Jaka Flis, Matic Di Batista, Lojze Blatnik, Jure Bevc, Behare Rexhepi, Uroš Kuna- ver, Matija Perne, Nika Pišek Szil- lich, Lanko Marušič, Bor Vidic, Kle- men Kramar, Vid Naglič, Matevž Hreščak, Tjaša Vezovnik, Mateja Centa, Teo Delić, Ester Premate, David Škufca, Matt Covington, Špe- la Borko, španka Rebeca, Anže Oblak (DRP Škofja Loka), Mitja Mr- šek (JK Borovnica), Rok Stopar (JD Dimnice), Ambrož Ileršič (JD Ra- kek), Elliot Guerra Blackmer. V globinah Sistema prevladujejo fosilni rovi s temnimi stenami, prekritimi s sigastimi tvorba- mi (»netopirčki«), tla so prekrita z debelimi plastimi finega svetlega sedimenta. Bele karfiole nas usmerjajo proti dolini. Renejevo brezno, nad Golobnjakom. Foto: Uroš Kunaver 24

GLAS PODZEMLJA, 2020 ■ Jaka Flis VPRAŠANJA OB POVEZAVI Povezave globokih jam sem od nekdaj Tresoči se selfie ob povezavi. Foto: Jaka Flis dojemal kot nek mitski in precej misteri- ozen prostor. Težko sem si predstavljal, Znano nam je bilo, da se gibljemo na tankih plasteh. Nekako zavrtaš fiks in se kako po desetletjih raziskovanja prideš področju, ki je blizu Reneja. Pred pol spustiš par metrov v rov, ki se na eni nekam, kamor je nekdo drug prišel po leta sta ločeni ekipi iz P4 in Reneja jami strani konča v podoru in na drugi nada- desetletjih raziskovanja. Redki so bili slušno povezali nekoliko višje, a se fizič- ljuje po tunelčku strjenega blata. Ne da člani, ki so bili prisotni pri povezavah in no nista srečali. Povezavo smo seveda bi vedel, si zapustil P4 in vstopil v Rene- malo je bilo zgodb o njih. V začetkih iskali, nismo je pa pričakovali tisti trenu- ja. Izgleda kot konec sveta in temu pritr- moje jamarije povezav jam v sisteme tek na tistem mestu. Nekaj sem zaslutil, juje tudi napis na steni. Piše namreč nisem jemal prav resno, saj se mi je ko sem v tistem rovu na tleh opazil nari- THE END, ki mesto opiše, kot se spo- zdelo to preprosto zelo malo verjetno. V san X. Mogoče so tukaj že bili? Ne, ni dobi. Izgleda namreč brezupno, sploh, nadaljnjih letih pa se je o povezavah mogoče. To sem ga sam naredil s klju- ko ugotoviš, da se kubiki zraka vztrajno začelo razpredati tudi zares, saj je bila čem, ko sem se valjal po tleh. Pojdimo izgubljajo v podoru pred tabo, ti pa ne (in še vedno je) raziskovalna vnema raje naprej skozi ožino. Pas bo treba moreš nikamor. Napis je na steni že članstva na vrhuncu in kilometri jam so dati dol. Ni časa za obotavljanje, precej kakšna štiri leta iz časov, ko smo se se množili kot poljski zajci. Tudi načrti piha in mrzlo je. Matevž se je že odpla- hoteli dokopati do povezave iz Reneja. so kazali, kje se bodo jame povezale; zil nekam dalje, jaz pa na steni zagle- Kamina iz napolitank takrat seveda še več, na povezavah smo aktivno dela- dam napis Jebemu mater. Hitro mu je nismo plezali, je bilo prenevarno. Skrat- li in si za povezovanje jam v sisteme uspelo tole napisati, sem si mislil. Po- ka, odlično mesto za povezavo, ki je močno prizadevali. Povezava je tako svetoval sem se s Tjašo, ki je rekla, da navsezadnje le prazen prostor, obkro- predstavljala kulminacijo neke faze razi- Matevž česa takega sploh ne bi napisal. žen s skalami, kako je lahko to kaj po- skovanja, po kateri si lahko slavnostno Takrat mi je kapnilo. To je to. To je po- sebnega? Zato, ker te ob prehodu odpremo šampanjec in ga spijemo član- vezava, katero iščemo. Jebemu mater, spremljajo posebni občutki. stvu na čast. Nekaj povezav jam v siste- to smo čakali. Zdaj vem, kako izgleda. A Vesel sem bil, da sem jih lahko delil s me nam je uspelo doseči na Pokljuki, je kaj drugače kot v P4? kar nas je ravno prav podžgalo, da bi THE END. Foto: Uroš Kunaver imeli še kakšno na Kaninu. Vedno bolj Ja drugače je, jama se spre- je kazalo, da bi se lahko povezala Re- meni. Po sosledju meandrov in nejevo brezno in P-4, tako da smo med krajših brezen jama (P4) preide vsakoletnimi kaninskimi raziskavami v močno podorno cono. Skale napore usmerjali tudi v dosego tega vseh velikosti vsepovsod, kot cilja. Ta dosežek bi nosil veliko težo smo jih v tistih krajih že vajeni. predvsem zaradi količine vloženega Splezaš med skalami navzdol časa in prizadevanj trdoživih ferajnov- in na koncu rova vidiš luknjo, ki cev in simpatizerjev. Vsled tega je pove- se odpira v manjše brezence. zava Rene – P4 nosila mitski status in v Stene imajo značaj, podoben moji glavi se je izoblikovalo mnogo napolitankam, in se ob iskanju vprašanj, na katere nisem poznal odgo- mesta za pritrdišča krušijo v vora. Kako bomo sploh vedeli, da je to pove- zava? A je to kak poseben prostor, kjer se jama spremeni? Kakšen je občutek, ko si tam? V začetku avgusta 2019 sem med leža- njem na trdem mrzlem blatu v trenutku dobil odgovore na vsa ta vprašanja. Z mano sta bila še Tjaša in Matevž, ki sta malo šnofala okoli po ozkem blatnem rovu, nevede, da je ta prostor nekaj posebnega. Bil je namreč uradno izmer- jen in pripisan načrtu Reneja, medtem ko smo mi dan pred tem vstopili v P-4. Kako smo torej vedeli, da je to poveza- va? 25

■ GLAS PODZEMLJA, 2020 Tjašo in Matevžem, ki sta ob tej prilož- Slovesna otvoritev povezave. Foto: Uroš Kunaver nosti dosegla tudi svoja globinska rekor- da. To je pomenilo, da smo kar precej globoko, verjetno nekaj pod -1000. Da pridemo na površje, bo trajalo še nekaj dni, jaz bi pa že zdaj vsem članom raz- glasil, da imamo povezavo, pa ne mo- rem. Bo treba počakati, zdaj je čas za dokumentiranje in merjenje, da bomo sploh vedeli, kje smo bili. Z dokaznim gradivom smo se čez par dni odpravili na površje, kjer je bila novica med člani lepo sprejeta, čutiti je bilo tudi malce evforije. Zgodba je v končni fazi prišla tudi v medije, prejemali smo čestitke in gostovali na radiu. Vse to nam je dalo vedeti, da je to neprekosljiv dogodek na področju slovenskega jamarstva in kot takega se ga bomo tudi spominjali še na mnoga leta. Sedaj pa proti Boki naprej in še na obilo povezav! │ Nika Pišek Szillich P4 – ŽENSKA EKSPEDICIJA Med novembrskimi počitnicami se nas smo preživele pet dni in od tam ponov- bilno vreme. Tako smo bile edine v jami, je pet punc odpravilo v kaninsko pod- no merile povezavo in ocenile, kdaj se podatke o stanju zunaj pa smo prejema- zemlje. Odpravile smo se v P4, kar je bo lahko izvedlo prvo prečenje. Poleti je le po jamskem telefonu. Kljub izolaciji delovno ime za Brezno rumenega ma- ekipo v kolektorju zaradi obilnih padavin smo se dobro ujele in uspešno sodelo- ka. Naš namen je bil nadaljevati, kjer so in intenzivnega taljenja snega ovirala vale. Jaz kot edina ne-biologinja sem se ustavile ekipe, ki so jamo raziskovale voda, ki je bila pri nas dosti nižja. Na- slišala o biologiji več, kot bi si sicer žele- na poletnem kaninskem taboru. Takrat merile smo nove metre, a smo se mora- la, a sem jim pridno vračala s pameto- je ekipa odkrila povezavo z Renejevim le obrniti zaradi preozkih delov. Kolektor vanjem o fosilih. Akcijo bi takoj spet breznom in našla kolektor. Tako smo se nas je pošteno namočil, tako da smo se ponovila in se že veselim ponovnega spustile na globino skoraj 1000 metrov, nato grele v šotoru. Ostale ekipe, ki so kjer je v jami postavljen bivak. Na njem se nam želele pridružiti, je oviralo nesta- obiska jame. │ Osvajalke globin pred LP bivakom. Foto: Ester Premate 26

GLAS PODZEMLJA, 2020 ■ Darja Kolar KANEXICE OSVAJAJO P4 Že nekaj mesecev pred našim dejan- Poskus s čajnimi vrečkami se je pričel že na površju. Foto: Jaka Flis skim odhodom je Špela poslala zanimiv mail. Ker je na ferajnu kar nekaj dobrih nah, se mi je zgodilo ravno to, vsaj te- sko jamsko okolje, sem se ves čas po- jamark, in to v kondiciji, je prišla do nas den dni nisem niti pomislila, da bi šla čutila zelo sproščeno. Naše dobro raz- z idejo, da bi se v P4 podale same, torej ponovno v jame! položenje je potekalo prav vse dni v brez fantov. Šele takrat sem se zavedla podzemlju, pa čeprav smo bile premo- Špelinega argumenta. Ne samo, da je Od naše ženske ekspedicije je minilo čene do spodnjic in smo se morale vso na ferajnu aktivnih kar nekaj deklet, nekaj časa, toda kaj vse se mi je tokrat noč v spalki sušiti, ali pa smo s sabo dosti jih je tudi zmožnih priti prav do dna najglobje zasidralo v spominu? Sigurno skozi ozke in nehumane predele vlekle P4, narediti delo in priti ven! to, kako tekoče in sproščeno je vse po- težko transportko ali celo dve. Vendar z tekalo med nami dekleti. Čeprav smo dobro ekipo kar pozabiš na težke trenut- Tedni so minili, ideja pa je ostala nedo- veliko naredile in bile v ekstremnih po- ke, zato bi z veseljem lahko takšno eks- rečena, dokler nista ostala le še dva gojih, ki ti jih lahko da samo visokogor- tedna do odhoda. Sledila je vsa organi- pedicijo kadarkoli ponovila! │ zacija, torej kdaj imamo zainteresirani čas, kako dolgo bi bili v jami, kaj vse se mora narediti, koliko hrane … Vendar je, kljub temu, da je vse potekalo kot po maslu, nad nami vedno nekaj, česar ne moremo kontrolirati, vreme! Napovedan dež in celo sneg nam res nista bila po godu, vendar nam je z malo sreče in veliko pomoči zunanje ekipe uspelo brez problema priti v jamo in iz nje. Jame sem se veselila, vendar dajo glo- bine človeku strahospoštovanje. V izziv mi je bilo tako spanje na takšni globini, na bivaku LP, kot tudi priti nazaj ven s težko transportko, brez da bi za nekaj dni izgubila voljo do življenja. Pred leti, ko sem se priključila ekipi na teh globi- Behare Rexhepi RAZNOLIKOST ZNOTRAJ VRSTE O ženski ekspediciji v P4 je bilo že veli- »ženska raziskovalna ekipa«. Trditev Obtežene in vsaka s svojim cmokom ko povedanega, zato sama o vseh tego- sicer ne velja na področju študija, saj občutenj in pričakovanj smo se bolj ali bah organizacije in usklajevanja same smo štiri od petih članic študirale biolo- manj pogumno podale v jamo in izpelja- akcije ne bom napisala veliko, saj ne bi gijo, le Nika, z dvajsetimi leti najmlajša le akcijo brez težav. Naloge smo si v povedala ničesar novega. Vsak, ki je že članica ekipe, študira geologijo. Na vseh jami razdelile po trenutnem navdihu in bil na kakšni večdnevni akciji, ve, kako drugih področjih pa je bilo razlik praktič- počutju, sposobnosti in volja ene sta nehvaležno je to delo, in koliko truda no več kot podobnosti. dopolnjevala pomanjkanje izkušenj dru- zahteva, zato bi v prvi vrsti vse zasluge gih, neobremenjenost in vztrajnost zad- za tako uspešno ekspedicijo pripisala Špela, najbolj izkušena v skupini, s po- nje je povečala možnosti za uspeh cele osebi, ki se je s tem orehom spopadla – močjo zgledno urejene tabelice prešteje ekipe, vedrina in čebljanje tretje pa sta Špeli. na desetine obiskov globin P4. Nika in risala nasmeh na obraz tudi, ko je bila jaz sva jamo že poznali, a obiske P4 še morala nizka. Tudi o samem delu ne bom pisala – o preštejeva na prste obeh rok in nog. tem ste lahko že prebrali v poročilih na Ester je bila v tej jami in na takih globi- Raznolikost ekipe se je kazala tudi ob listi, videli nove dele na načrtih, o znan- nah prvič. Darja je Smrtno ožino (eno našem vzpenjanju iz jame tako v času, stvenem delu ste slišali tako po radiu od predvidenih delovišč) prav dobro ki smo ga za izstop potrebovale kot v kot televiziji. Malo pa je bilo povedane- poznala, saj je sodelovala pri njenem stilu. Darja se je s svojo hitrostjo odcepi- ga o tem, kako raznolika je bila ta naša odkritju. la od ekipe, ki bi z bivaka Huston mora- 27

■ GLAS PODZEMLJA, 2020 Infinitum, brezmejna dvorana na globini 960 m, P4. Opazite jamarja na vrvi? Foto: Uroš Kunaver la zapustiti jamo prva, in v solo stilu in njihovim upiranjem v ožinah sva ži- Tako smo še pred temo iz jame izpleza- izstopila približno dve uri pred Ester in marili v tišini in kontemplirali, dokler le vse članice, vsaka s svojo prasico, mano, ki sva se po breznih spopadali z nisva vrh Jovice Šahtič zaslišali neraz- občutki in spomini, o katerih lahko bere- neprilagodljivim prsnim pasom, v ozkih ločne kombinacije hihitanja, prepevanja, delih pa z neubogljivima transportkama. navijanja in čebljanja, ko sta naju dohi- te v pričujočih prispevkih. │ teli Špela in Nika. Že hitro po štartu se je najina navduše- nost pod težo transportk sesula in raz- Njuna pot ven je zaradi količine popite blinila v prah. Tišino in sopihanje je ob- kave in moči izgledala kot popolno nas- časno prekinilo kakšno Esterino vpraša- protje najine. Čeprav sta tako kot midve nje »Ali je to že Egotrip? Ali sva zdaj v imeli težki transportki, pa ni bilo videti, Jovici? Ali je to past za muslimanke?«, da bi ju to kakorkoli oviralo, da se v vsej jaz pa sem nanje odgovarjala. Razen tej dogodivščini ne bi še izredno zaba- občasnega bentenja nad težo transportk vali. 28

GLAS PODZEMLJA, 2020 ■ Nika Pišek Szillich LJ-13 (KANIN) Poletni kaninski tabor je bil tudi tokrat okno, ki je obetalo možno nadaljevanje namenjen iskanju novih jam in tako se in sklenila sem, da potrebujem več vrvi je povsem naključno odkrila tudi LJ-13, in okrepitve. Sledili sta še dve akciji, kjer ki je globoka okoli 157 m. Pregledovali se je jama razvejano nadaljevala. Po smo območje v neposredni bližini okoli- zožitvi so spet sledila brezna. Spet smo ce poletnega tabora. Med merjenjem prišli na dno, zasuto s snegom, v steni majhne, le dobrih deset metrov globoke pa je bilo okno, kjer se je po seriji bre- jame, je Tomaž Krajnc raziskoval okoli- zen pristalo na dnu, ki je bilo spet zasu- co in odkril nekajmetrski vhod, kjer ka- to s snegom. Do tam smo namerili 212 men pada zelo globoko. Prvič sem se m jame, ki pa kaže nekaj možnih nada- vanjo spustila sama, obložena s pripo- ljevanj, ki čakajo na milejšo zimo. Naj- močki za opremljanje in merjenje. Tako večja zanimivost jame pa je prav njena sem pristala na prvem dnu, ki je pov- bližina poletnemu taboru in jami Vrtigla- sem zasuto s snegom. V steni je bilo vica, ki je znana že vrsto let. │ Bor Vidic UDORNICA OB VRTIGLAVICI LJ-13, iztegnjeni profil. Avtorica: Nika Pišek Na Kaninskem taboru smo se odločili, Szillich. Merili Nika Pišek Szillich in Špela da bomo letos raziskovali terene, ki so blizu tabora, a še ne sistematično razi- Borko. 2019. skani. Tako smo en dan odšli dokončno raziskat LJ-13 in, ker se je raziskovanje končalo dokaj hitro, šli pogledat še so- Udornica ob Vrtiglavici, tloris. Avtor: Bor sednjo udornico, zapolnjeno s snegom. Vidic. Merili Nika Pišek Szillich in Špela Ko sem jaz odšel po novo baterijo v tabor, ki je pet minut stran, je Matic pro- Borko. 2019. sto splezal na dno udornice in nam spo- ročil, da ima vhod s prepihom. To udor- 29 nico naj bi, po Špelinem spominu, v preteklosti že pregledali, kar bi bilo tudi logično, saj je čisto ob poti z lahkim dostopom. Cile in Grega sta potrdila, da so v udornici že bili, a prehod v brezno ni bil odprt. Kot vemo, je bilo pred 20 leti v kaninskih jamah več snega kot sedaj. Mislimo, da je bilo tako tudi v tem prime- ru, saj je led sedaj segal ravno do za- četka vhoda v prostorno dvorano, ki se ga pred 20 leti ni moglo odkriti. Vhod ima višino 1,5 m in širino 0,5 m z močnim prepihom. V vhodni dvorani se nahaja veliko snega, ko se spuščaš v dvorano, lahko ob steni opazuješ dvaj- setmetrski prerez snega, ki ga je ustva- rila voda. Nadaljevanje smo našli na vrhu tega kupa snega, pripeljalo pa nas je do majhne špranje z manjšim prepi- hom kot na vhodu. Možnost nadaljeva- nja pa vidimo v oknu, do katerega bi lahko preprosto prišli z dolgimi prečkami z začetkom pri vhodu. │

■ GLAS PODZEMLJA, 2020 Metod Di Batista, Marjan Juvan in ostali veterani VETERANI NA ČLANSKEM VRHU V LETU 2019 Uvod udobjem vedno servisirala delo v jami. ročila, ki je posredovano po mailu in Tudi v letu 2019 smo veterani, že četrto Zunanje aktivnosti so zajemale: dežur- je tudi na listi DZRJL leto zapored, aktivno delovali na čLan- stvo na telefonu, intervencije ob more- Posebno priznanje gre županu čLan- skem vrhu. bitnih težavah z opremo v jami, dostava skega vrha Žanu. Tudi v letošnjem letu Vse skupaj je bilo 41 delovnih akcij in materialov v jamo (podporni les), ureja- je zelo skrbno vzdrževal in dograjeval sicer: nje zavetišča, brušenje nožev, vzdrže- zavetišče ter okolico v čLanski vasi. vanje roštilja, kurjenje peči v zavetišču Kompletno je obnovljena kuhinja! Opre- ■ 16 akcij v Mardi in pozimi, sekanje drv itd. mo, ki je bila dostikrat zelo umazana, je ■ 25 akcij v Radošco. vedno očistil za naslednjo akcijo in jo Stalno ali občasno se je akcij, prazno- servisiral. Zelo smo cenili njegovo skrb, »Letoviščar« Ičo, 7. 10. 2019. Foto: Žan vanj in dogodkov v čLanski vasi udele- da smo v mrazu že zjutraj prišli v toplo Kanoni ževalo 30 veteranov in ostalih članov. V zavetišče, za kar je poskrbel že uro to ni všteta udeležba na veteranski. pred našim zborom v Najlepši. Poleg tega je bilo še nekaj delovnih akcij (drva, urejanje zavetišča, rekogni- Na akcijah se je praviloma zbralo pet do V letu 2019 smo imeli tudi večji incident, sciranje) in tudi nekaj praznovanj rojst- deset veteranov in ostalih članov. saj so nam neznanci odtujili (prasice nih dni, 1. maja ter seveda veteranska. tatinske!) zelo pomemben in drag kos V jamah je delovalo od dva do pet čla- Protokol je bil vedno enak in sicer: opreme. S prostovoljnimi prispevki smo nov. Vseh sodelujočih pa je bilo do zadevo sanirali. osem članov. ■ vabilo po mailu nekaj dni pred akcijo Omeniti je potrebno tudi vlečne ekipe ■ jutranja kava in zbor v Najlepši hiši Tudi za ostale stroške, kot je oprema, dveh do treh članov, ki so vlačile izko- ■ zajtrk, malica in razkuževanje grla v materiali, vzdrževalna dela smo imeli pani material iz jame. več nabirk, s katerimi smo pokrivali na- Nenazadnje pa je bila zelo pomembna zavetišču bavo potrošnega materiala! zunanja ekipa, ki je z vsem možnim ■ dostava opreme do jame ■ delo v jami Kljub temu, da se še v nobeni jami ni ■ pospravljanje opreme iz jame odprlo, lahko ocenimo, da smo imeli ■ krepka malica ali kosilo v čLanski veterani uspešno leto, polno veselja, smeha, dobre volje, pa tudi trdega dela vasi ob obveznem pivu v jamah in v čLanski vasi! ■ analiza dneva ob kavi v Najlepši hiši ■ še isti dan ali naslednji priprava po- Mardi Mare je v letu 2018 odkril dihalnik, iz Mardi, 22. 2. 2019. Foto: Mare Vogrič katerega je pozimi pihal zelo topel zrak – okoli 9 °C. Dihalnik je imel zelo majhen vhod, mor- da 10 cm ali manj. Vhod smo razširili na veteranske dimenzije in prišli v notra- njost jame. Najprej smo, ob pomoči kopanja, prodrli v manjši in na koncu zelo lepo zasigan rov, ki pa se je zaključil zasut z glino. V rovu je veliko karfiol. Kmalu na začetku tega rova pa smo odkrili stransko špranjo, iz katere je pihalo, in smo jo hitro razširili. S širje- njem v nadaljevanju smo prišli v manjše 30

GLAS PODZEMLJA, 2020 ■ brezence, ki pa se je na dnu zopet Praznovanje v čLanski vasi 10. 7. 2019. Foto: Ičo Košir zožalo. Tam smo bili prvič po dolgem času polni pričakovanj, saj se je v nada- Napravil smo že več meritev in preno- srečni, da se srečamo najprej v Najlep- ljevanju videla v špranjah črnina! sov lege jame na teren. Ugotavljamo, ši, nato v čLanski vasi in nazadnje v da smo v pravi smeri, in sicer proti Kali- jami. Nikoli ni dolgčas in vedno imamo Po prekopanju ožine v naslednje brez- ški cesti, nekako v smeri med 300° in teme, ki razživijo zanimive debate. no, ki je imelo dimenzije in obliko za 330°. Kot kaže, smo že pod steno v prosto plezanje, smo prodrli naprej. udornici Radošci!? Zato upamo, da bo slej kot prej naš trud Proti dnu se je zadeva cepila. poplačan, če ne drugače vsaj z manjšo Naše cilje in ambicije smo zelo zmanj- deponijo!? V enem delu smo s prostim plezanjem šali. Sedaj si želimo predvsem večje prišli do dna, kjer nismo našli nadaljeva- naravne razširitve (sobice), tako da bi In še dodatek: nja. V drugem delu pa smo morali zopet lahko ustvarili notranjo deponijo, da ne širiti ožine. Tudi tam se je zadeva za- bi bilo potrebno transportirati vsega Zakaj? ključila. materiala na površje! Metodovo poročilo je statistično skoraj Zadnji ogled je bil poleti. Na dnu nismo Radošca ima pozimi temperaturo nad popolno. Povzel in predstavil je vse, kar zasledili prepiha. Zato smo sklenili, da 7 °C. kar je nekoliko manj kot v bližnji je potrebno vedeti za pedantnega knji- počakamo na zimo in morda v hladnem Najdeni jami. govodjo, ki pod črto lahko sešteje in vremenu najdemo prepih in nadaljeva- odšteje vse naštete elemente od veder nje. Zaključek izkopanega materiala, globine oziroma dolžine raziskanih (beri izkopanih) ro- Radošca Velikokrat ugotavljamo, da nas Putik vov, do zadnje piksne popitega piva. Žal V Radošci smo imeli do konca leta 2019 resno preizkuša pri iskanju novega do- pa iz poročila ni razvidna »amortizacija« že 130 akcij! Celo leto smo se ukvarjali stopa do Unice. Kar nekajkrat smo bili sodelujočih Članov. V poročilu tega z izdelavo obvoza okoli podora, ki nas že zelo razočarani, ko smo pričakovali podatka ni!!! Zakaj ga ni? Najverjetneje je že dolgo nazaj ustavil. Prodiramo odločilen preboj nekam … zato, ker na to do dneva današnjega med podorom in skalno steno. Material nismo, tudi od najbolj umnih glav stare- je v glavnem mešanica sige, blata in Kljub temu želja in entuziazem ne slabi- ga in novega verajna (tudi sociologi in večjih skal. Zaenkrat gremo navzdol in ta. Vsak teden smo znova veseli in psihologi so bili vmes), dobili enoznač- sledimo odtoku vode. V zavetišču je lepo, 13. 3. 2019. Foto: Ičo Košir Ob močnem deževju nastane v jami potoček, poleg tega pa je tudi strop na veliko mestih pravo rešeto, tako da so take akcije zelo mokre. Nad podorom je v jami skoraj vedno čutiti soliden prepih. Tudi na čelu se včasih ob obilo fantazije čuti pihanje!? Delo poteka po ustaljenem ritualu in sicer: ■ Izkop materiala in transport na deponijo, ki je okoli 15 m nad delo- viščem. Deponija sprejme material iz dveh akcij. ■ Zato je po dveh akcijah nujna večja zasedba notranje in zunanje ekipe, tako da se izvleče 50 pa tudi več veder materiala iz jame. ■ Imamo tudi pomožno deponijo, ki je okoli 10 m nad deloviščem in prejme do 10 veder materiala. ■ Na čelu sta praviloma dva vetera- na, od katerih eden transportira material do naslednje dvojice, ki ga odnese na deponijo. ■ Na akciji se povprečno izkoplje 20 do 25 veder materiala. 31

■ GLAS PODZEMLJA, 2020 Naša zastava v čLanski vasi, 10. 7. 2019. Foto: Metod Di Batista V najboljšem primeru bi nas okarakteri- ziral kot neke stare prdce, ki se trudimo nega odgovora. Vsak Član in vsak ja- mini, pa čeprav je od nekaterih ostala le drug drugemu dokazati, da še nismo za mar ima za ta ZAKAJ zelo oseben ZA- še sled. Družijo nas neke vrednote, ki staro šaro (ali žaro) in da smo še popol- TO! so nam skupne in jih sami niti ne znamo noma pri močeh. Pa čeprav po vsaki dobro definirati. Vemo pa, da vse to malo zahtevnejši sredini akciji nekaj dni Kaj torej druži in žene Člane Veterane? pride na dan, ko smo skupaj, ko skupaj ližemo svoje rane in se mažemo s konj- Poleg revmatizma, starostnih (da ne nekaj počnemo, ko skupaj kopljemo, se sko mastjo za blaženje bolečin v sklepih rečem starčevskih) tegob, zbledelega prepiramo o nadaljevanju jame ali pa in mišicah. spomina, starih vicev in ne nazadnje pijemo in ko skupaj kaj »zaserjemo«. tudi tistega: »A se spomniš kako smo se Takrat (ko kaj zaserjemo) pa rečemo, Presenetljivo se nam občasno pridružijo ga na … ?« nas druži še nekaj. da je tako predvidel arhitekt!!! tudi mladci. Res, da ne tako pogosto, kot bi si želeli, saj je vedro s kamenjem Če vam rečem, da nas druži le staro Če bi nas kdo od zunaj opazoval na vsako sredo težje, pa vendarle. Ne vem prijateljstvo, je veliko premalo. Druži nas čLanskem vrhu, bi se zagotovo iz previ- sicer ali pridejo iz vljudnosti ali iz rado- veliko, veliko več kot samo to. Družijo dnosti umaknil daleč stran in poskušal vednosti, vendar sem prepričan, da smo nas več kot 50, 60 let stari skupni spo- pozabiti čudake, ki se tam nekaj grejo. vsi stari prdci ponosni na to, da nas pridejo pogledat. Nečesa se mogoče celo naučijo od nas. Če drugega ne pa mogoče strpnosti in tolerance do druga- če mislečih. Strpnost in toleranca se med Veterani izražata zelo glasno!? Če dovolj glasno ne objavljaš svojih argu- mentov, jih nihče ne bo upošteval. Pred- vsem zato ne, ker jih ne bo slišal in ne zato, ker se ne bi strinjal z njimi. Ja saj res, ZAKAJ hodimo na čLanski vrh???? ZATO, KER JE ARHITEKT TAKO PREDVIDEL!!!!! Člansko! │ France Šušteršič ZAKAJ RADOŠCA Ko beremo o monumentalnem številu znanega še danes ni), ki bi vodil v priča- udornica kar Radošca. ekskurzij in udarniškem kopanju v Ra- kovano podzemlje v smeri sistema Ja- došci, se prej ali slej vprašamo: zakaj ma na Meji, severno in severovzhodno To je že bil čas, ko je zanimanje za Naj- ravno ta neugledna luknja? Odgovor je od Najdene jame. Radotova udornica deno in Lipertovo jamo pričelo spet na- preprost – ker bi dobitek lahko bil kar naenkrat ni bila več čisto od muh. raščati. Več kot to, da se je Najdena »Janezkov lonec« (jackpot). jama na zahodni strani krepko podaljša- Kakega res privlačnega dihalnika okrog la, Lipertove pa še vedno nismo našli, Udornica, ki jo danes imenujemo Ra- udornice nismo našli, a ga tudi nismo ne bom rekel. Začeli smo razmišljati, došca, je tako neopazna, da nikoli ni resno iskali. Sva pa z Matjažem Pucom kako bi v Lipertovo jamo prišli kako dru- imela izvirnega domačega imena. Ob ugotovila, da vrtača tik južno od udorni- gače kot skozi Putikov vhod. Po nekaj iskanju Lipertove jame jo je še zgodaj ce, torej v smeri proti Vajzovi poti, ne neuspešnih poskusih drugod je uspel leta 1963 našel Rado Radešček. V po- more biti »navadna«. Živoskalne oblike prodor iz Galacijevke v Najdeno jamo, a govorih smo jo imenovali kar Radotova. v dnu le preveč jasno kažejo, da gre za Lipertovi nismo prišli nič bliže. Medtem Ker o kilometrskih notranjih delih Najde- nekaj drugega; morda odprt kamin ne- so člani našega in tudi drugih društev ne jame tedaj nismo niti slutili, smo na- znane jame, zasut z ilovico. A premak- spet pomislili na Radošco in ob njenem njo hitro pozabili. Par let kasneje je bila nilo se ni nič. Desetletja pozneje, šele robu našli in odprli več dihalnikov. Prvi slika že precej drugačna – udornica bi po Radotovi smrti, sva z Matjažem skle- poskusi kopanja so hitro pokazali, da lahko prekinila severno nadaljevanje nila, da udornici poiščeva ime. Ohranilo poceni ne bo šlo – treba je bilo začeti Šerkovega rova Najdene jame. Jama se naj bi spomin na odkritelja, a ob enem projektno. Kako je šlo dalje, ste prebrali je tedaj že skoraj povsod končevala. šlo v uho tudi domačinom in se zato v Metodovem prispevku. Jama je mimo- Predvsem ni bilo nobenega rova (vsaj rajši prijelo. Hitro sva se zedinila, da bo grede privzela ime udornice in tako je 32

GLAS PODZEMLJA, 2020 ■ ostalo. In višine? Vhod v jamo Radošco je ka- Radošci iščemo njegovo nadaljevanje, kih 5 m višje od vhoda v Najdeno. Ra- se bo treba prebiti še okrog 30 m nižje. Kaj tedaj pričakujemo? Tiha želja vseh došca je po zadnjih meritvah globoka A pomislimo – zdaj smo v območju je, da bi se vendar enkrat odprlo in prvi, okrog 25 m. Njeno današnje dno je te- podora in kakšno zasigano ali blatno ki bi pomolil glavo v luknjo, bi na nas- daj 20 m pod višino vhoda v Najdeno pobočje, ki bi vodilo navzdol, nikakor ni protni steni prebral: »Das ist Lippert jamo. Ker je vhod v Najdeno na višini izključeno. Vsekakor v Najdeni jami Höhle«. Šalo na stran, ampak sanjati ni cca. 518 m, moramo enake višine, kot obstojajo namigi, da bi na višini »dna« prepovedano. Bolj trezna je ugotovitev, jo ima ta hip dno Radošce, iskati neka- Radošce nekaj moglo biti. Prepiha v da je tudi dvojna vrtača tik severno in ko na višini dna pod Baldahinom. Pri- Radošci si kajpak nismo izmislili. Ni severovzhodno od vhoda v Najdeno bližno enako visoko je še fragment vo- ravno močan, a še vedno bistveno moč- jamo najbolj verjetno »predelan« kamin. doravnega rova vrh Stopinjskega kami- nejši, kot je bil pred odprtjem v Javorni- Še več – zelo izprane škraplje tik zaho- na. Razširitev/dvoranica v Coxovem kovem breznu (TT-I). Ni za odmet. Ko- dno od Vajzove poti kažejo, da je spo- kaminu je nekaj metrov višje. pati znamo – preverjeno. daj, a še kar blizu površja, bolj ali manj prazen, večji podzemski prostor. Torej Ker je sistem Najdene jame v osnovi Člansko na Lansko! │ imamo niz: vhodna dvorana v Najdeno freatičen, so navedene razlike dovolj jamo – dve zaporedni vrtači, ki sta v majhne, da ne motijo. Še vedno pa smo resnici brezstropi jami – udornica Ra- okrog 30 m nad vodoravnim, zaglinje- došca - na njenim severnem robu pa nim delom Šerkovega rova. Če naj v dihalnik/jama enakega imena. In dalje proti severu - nič? Gotovo se rov kar tako ne konča, a so pričakovani rovi tako globoko, da podori – kolikor jih je – ne sežejo do površja. Kaj tam je, lahko samo ugibamo – morda res Lipertova – morda so tam rovi, ki nas bodo nekako privedli v Najdeno jamo in jo s tem po- daljšali - ali pa je tam »samostojna« jama, ki jo bo treba šele povezati s sistemom. Radošca, tloris (zgoraj) in iztegnjeni profil (spodaj levo). Avtor: Janez Kanoni. 2020. »Za koga? Za Putika!« 8. 11. 2019. Foto: Janez Modrijan 33

■ GLAS PODZEMLJA, 2020 Matevž Hreščak POROČILO IZ PETNJAKA 2019 V letu 2019 je bilo na matičnem Krasu podornim nasipom. Točko, kjer smo ˝štemarco˝ prebila trdovratno ožino in največ truda vloženega v Petnjak, kjer začeli s kopanjem, smo določili glede na se prebila do manjšega prostora. Seve- smo upali na preboj v ozkem rovu, iz prepih, ki se je sedaj, ko smo z globino da to ni bila prava dvorana, ampak zgolj katerega prihaja najmočnejši prepih. rova prišli pod nivo starega rova, še nezapolnjen prostor med stropom ne- Tako je bilo tekom celega leta izvedenih občutno okrepil. Na začetku smo napre- kdanje dvorane ter podornim materia- 25 akcij. V mesecih od marca do avgu- dovali zelo počasi, saj je bil podor, v lom. Potrebno je poudariti, da je prostor sta so bile povprečno izpeljane po sko- katerega smo se zakopali, močno zasi- v rovu Petnjaka zelo omejen, zato je raj štiri akcije mesečno. gan. Tako je bilo potrebno »macolati«, vsak dodaten kubični meter prostora razbijati ter se z muko prebijati skozi izredno cenjen. Na tem mestu se je Na Putikovanju, 15. decembra 2018, ko trdovraten podor. Na dve akciji smo v strop dvorane od blagega naklona obrnil nas je bilo na delovni akciji kar enajst, prostorno dvorano celo prinesli agregat skoraj navpično navzdol. Čutili smo, da smo začeli s kopanjem obhodnega ro- in rov širili s pomočjo električnega udar- prepih prihaja od tod, zato smo začeli va. Razlog za to odločitev je bil, da je nega kladiva. kopati ob steni navzdol, kakor kopljemo kopanje pod nezasigani podor v spod- še sedaj. Na začetku smo napredovali njem rovu postalo preveč nevarno. V Nekaj sreče se nam je nasmehnilo na počasneje, saj je bil material kar kom- novem rovu pa smo začeli kopati pre- akciji 16. ter 17. marca, po tem ko sva z pakten, utrjen s sigo. Bolj kot smo kopali hod med trdno steno dvorane ter Alenom po naporni nočni akciji s v globino, manj je bilo sige na podornem materialu. Zaradi tega smo lahko material hitreje premikali iz globi- ne navzgor, pojavila pa se je težava zasipanja in podirajočega se materiala. Nato smo začeli razmišljati o načinu, kako bi utrdili naš izkopani jašek. Pora- jale so se ideje o izdelavi jeklene ali lesene konstrukcije, na katero bi posta- vili mrežo, ki bi služila kot zapora podi- rajočemu se materialu. Vendar bolj kot smo razmišljali, kako bi konstrukcija izgledala, bolj nam je bilo jasno, da bi si s tem bistveno otežili gibanje po že tako ozkem rovu. V zadnji akciji preteklega leta smo stabilizirali podorni nasip v spodnjem delu vertikalnega rova. V nadaljevanju imamo namen kopati na- prej v smeri prepiha. V letu 2019 smo bili na akcijah v Petnja- ku prisotni: Cyril Mayaud, Tjaša Vezov- nik, Grega Sarka, Alen Vitez, Jure Andjelič - Jeti, Nik Orel, Simon Zonta, Primož Jakopin, Špela Borko, Jure Bevc, Matic Di Batista, Klemen Kramar, Vid Naglič, Uroš Kunaver, Mitja Prelov- šek, Jaka Flis, Nika Pišek, Andrej Dre- venšek, Joc Žibret - Aladin , Dean Pestator, Frank, Dani (oba Nemca, gosta veteranske akcije) in jaz (Matevž Hreščak). │ Jeti v fazi kopanja, navdušen nad opravljenim delom. Foto: Primož Jakopin 34

GLAS PODZEMLJA, 2020 ■ Franc Marušič - Lanko NEKAJ PREPORODNIH VTISOV OZ. ZAKAJ MI JE FAJN ITI V JAMO TUDI Z AJDOVCI Prvič se je zgodilo zelo na hitro: od do- napisal Maffi za Ajdovsko spletno stran: Nejc in Zdenka sta v jami popravila še govora do akcije je preteklo komaj kaj »Skozi gozd sva opazila luči avtomobi- nekaj detajlov na starem delovišču, z več kot 24 ur. V četrtek popoldne je la, ki se nama približuje. Ker v takem Božotom pa sva se namenila na čelo prišel mejl, v petek popoldne pa bi že vremenu še raufšicarji ne hodijo naokoli, pogledati zadnjič odkrito brezno. Spusti- morala iti v jamo. Božo je pri planiranju sem takoj vedel, da nama prihaja napro- la sva se po dveh breznih navzdol in se zelo racionalen: jama se imenuje Prepo- ti izvidnica reševalcev s Predmeje. Ma- ustavila nad ozkim meandrom z obilnim rod, takrat je imela okoli 100 metrov, na tej in Nejc sta na Božotovo pobudo pri- prepihom. Po vrhu se je dalo zelo komot dnu je bilo načeloma odprto, dobila pa šla preverit stanje na terenu, medtem priti kakih deset metrov naprej, potem bi se v prostorih Ajdovskega ferajna. pa je Robert v dolini že kopičil opremo. pa se je tudi tam zožalo, a prepih je bil Zelo mi je bilo nerodno zaradi nastale močan, na steni pa je bilo tudi nekaj V četrtek zvečer sem brez večjih težav situacije, predvsem zato, ker so fantje tvorb, značilnih za prepišne jame. Ker je dobil podpisan domači potni nalog, v morali naslednji dan v službe. Sem se imela jama še nekaj višjih obetajočih petek ob petih popoldne pa mi je Božo pa ponosno počutil, ko mi je Martin po vprašajev in ker je bilo že relativno poz- pred ajdovsko mestno hišo (in ajdov- poti v dolino dejal: ‘Pizdarija, samo je no, smo za tisti dan zaključili in se od- skim ferajnom) v roke že potisnil piksno, fajn če maš tako klapo k tko skrbi zate!’. pravili ven. Božo je tisti večer lovil zače- ki jo je zbrskal nekje iz prtljažnika svoje- Z Božotom sva se tisti večer po akciji pri tek koncerta Vlada Kreslina v Ajdovšči- ga jamamobila. Na Predmeji sva bila Nejcu tudi malo ustavila in malo pokle- ni, kamor je bil namenjen z ženo, zato ni dogovorjena z Nejcem Velikonjo petala, vendar ker ni imel nič v naprej bil pri volji za nadaljevanje akcije na (JDDR), saj naj bi v jamo šel tudi on, a skuhanega, sva akcijo končala zelo Predmeji, drugi pa, ki nas je nočna hoja se je očitno v zadnjem hipu premislil člansko ob enih zjutraj na kebabu in po zasneženih Predmejskih gozdnih (zaradi slabega počutja, ne zaradi pivu na Placu v Ajdovščini.« cestah fajn zmrazila, snemanje keten pa »jamskih točk«) in naju le povabil, da dodalo še malo zanohtanja, smo se se, ko prideva iz jame, oglasiva pri nje- Čez 14 dni smo akcijo ponovili. Vmes je odšli pogret k Mateju, ki nam je skuhal mu. Preporod se nahaja približno dvaj- padlo nekaj snega in cesta do jame je cel lonec klobas. Matej je na mizo dodal set metrov nad cesto, ki vodi proti Koz- bila neprehodno zasnežena. Januarja še petlitrco vina in se lotil detajlnega jim stenam, približno 500 metrov naprej nama je z Božotovim jamamobilom opisovanja svojega preračunljivega zbi- od Belega brezna 1 (217 m globine). uspelo priti prav pod jamo, tokrat pa ranja jamskih točk. Kakor je razložil, je Vhod je v neki luknji med skalami, po- smo morali že na zadnjem križišču pre- tisti dan dal prednost obiskom pri ženi- tem pa se jama hitro odpre v brezno. sedlati v reševalnega Pucha in na gume nih prijateljih in sorodnikih, saj je s tem dati ketne, saj je bilo približno 30 cm pridobil izdatno količino točk, ki jih je Jamo sva najprej še malo iskala, ker je novega snega preveč tudi za štirikolesni imel namen porabiti na eni prihodnjih bil tudi Božo do takrat v njej le enkrat. pogon. Puchu in ketnam navkljub smo ekskurzij. Verjetno ni treba posebej raz- Preporod sta našla in odkrila Nejc in se zaradi metrskih zametov na cesti lagati, kaj naj bi te predmejske jamske Matej Blaško (JDDR), oba Predmejca, ustavili kak kilometer pred jamo, se pre- točke bile. Pridobiva se jih z opravlja- ki okoliške hribe poznata precej bolje. oblekli in hiteli gazit proti jami. Prvo brezno je še kar prostorno: približ- no štiri metre premera. Po približno de- Zimske jamske radosti. Foto: Franc Marušič setih metrih pristanemo na poševni poli- ci, brezno pa se nadaljuje še kakšnih dvajset metrov naprej, kjer je na dnu meandrast vhod v novo okoli 30 m glo- boko brezno. Še eno brezno nižje je bilo najino delovišče - meander, skozi kate- rega se je Božo že stlačil, a ker ni bil po meri Predmejcev, sva ga imela nalogo predelati na bolj dostojne mere. Čez par uric sva bila skoz, nekaj pojedla in se obrnila ven, da sva lahko ob dogovorje- nem času sporočila Nejcu kaj in kako. Dogovor je namreč, da Nejcu ali Mateju vedno povejo, kdaj planirajo priti ven iz jame, in se potem ob prihodu takoj javi- jo, da onadva ne bi bila v skrbeh. Ko sta Grega Maffi in Martin Ušaj na neki kasnejši akciji zamudila za približno 15 minut, so sistem že zalaufali oz. kot je 35

■ GLAS PODZEMLJA, 2020 snem času so tako ali tako v meandru, tisto, kar pri nas naredi Člana, torej člo- ki sva ga z Božotom našla v zgornjem veškost, tovariškost, zaupanje in podob- njem dobrih del, ki jih drugi člani družine odstavku, prišli skozi oziroma na odda- ne vrline, cenjeno in enako spoštovano cenijo, porablja se jih pri obisku jam ljenosti par šusov od ogromnega brezna med vsemi jamarji, ne le na našem fe- (morda tudi z gostovanjem svojih jam- - kamen naj bi letel skoraj 5 sekund rajnu. Jamarstvo brez Članstva (ne skih prijateljev v kleti domače hiše, a o (cca. 100 m). Sedaj pridno zbiram jam- mislim na ljudi, ampak na vrlino 'biti tem ni rekel ničesar). Debata o točkah ske točke in čakam na primeren trenu- član') je preprosto težje zamišljivo in ko je bila zelo živahna, klobase pa ravno tek, ko se bodo poravnali vsi omejujoči greš enkrat v jamo in ko ugotavljaš, kdo prav sočne. Bilo je člansko. faktorji (poleg točk drugih udeležencev je Član in kdo ne, hitro opaziš, da Čla- še vreme, količina snega, zdravje, nov med jamarji k sreči ni malo. Bodimo Bolj tragičen del Preporodne zgodbe čas ...). še malo mistični in recimo, da imajo bom izpustil. Ko je Božotu padel kamen jame očitno skrivno moč, ki zna iz ljudi na glavo in je Maffi dokazoval svojo Saj ne, da bi moral koga aktivno prepri- izvabiti same dobre stvari, tisti, pa ki Članskost, mene niti ni bilo zraven, zato čevati, da so Člani tudi člani drugih fe- tega v sebi nima, prav dosti časa med o tem res nimam kaj dosti dodati. Tisti rajnov, a včasih se vseeno pozabi, da je del jame moramo enkrat še do konca jamarji tako ali tako ne zdrži. │ izmeriti in dokončno razopremiti. V vme- Uroš Kunaver FOTO ODPRAVE V GLOBOKE FERAJNOVE JAME Prve ideje o foto odpravi v Renejevo Že prva akcija pa je pokazala, da je bilo blinjen še zadnji dvom v izvedljivost brezno so se pojavile že pomladi 2016, pomladi treninga premalo – P4 smo akcije. ko me je na zabavi ob svojem rojstnem poslikali do globine 230 m, naslednje dnevu v članski vasi Matic nekje okrog akcije pa nismo izvedli. Tudi eno leto Prvotno naj bi odpravo izvedli med po- dveh ponoči, seveda v ustreznem član- kasneje nismo imeli sreče: po sicer letnim taborom, vendar so nam slabo skem stanju, začel prepričevati, naj uspešnem prvem dnevu fotografiranja vreme in prezasedenost bivakov v jami grem fotografirat Renejevo brezno. Pri- do Hustona me je ponoči pričelo boleti v to namero preprečili. Zato smo začetek tisk se je stopnjeval na Matijevi poroki, prsih in ustrašil sem se, da je že kaj odprave prestavili na 14. september, kjer sem moral za odkup neveste oblju- hujšega narobe z menoj. Zato nismo šli prvi datum, ko smo imeli vsi člani ekipe biti, da bom to akcijo izvedel. Kdor me dlje od Hustona. Na srečo se je izkaza- spet čas. Tokrat smo imeli srečo – vre- pozna, ve, da običajno ni potrebno veli- lo, da bolečine ne izvirajo od srca in po me je bilo že nekaj časa suho in tako ko, da sprejmem izziv. Tako smo po enem dnevu počitka smo se vrnili na naj bi tudi ostalo. V petek zvečer smo uspešno izvedeni poletni odpravi na površje. Takrat sem prisegel, da v tako se odpeljali v Plužno pri Bovcu, kjer Vercor in v brezno Berger začeli s pri- globoke jame ne grem več. smo na našem vikendu prespali. Na- pravami na odpravo v Renejevo brezno. slednjega jutra smo se z avtom zapeljali Šli naj bi za pet dni med jesenskimi po- Kljub delnemu neuspehu pa je akcija do B postaje in od tam dalje z žičnico. čitnicami, in sicer dva dni dol z vmesnim pokazala, da lahko ob primernih pripra- Medtem smo izvedeli, da nismo imeli fotografiranjem, en dan fotografiranje vah in dovolj počitka brez problema v samo sreče z vremenom – ta vikend je delov okrog Copacabane in potem dva enem dnevu pridem iz Hustona ven. bil namreč zadnji, ko je žičnica še obra- dni za ven. Žal pa se je pokazalo, da za Zato sem se pomladi 2019 kljub tovala pred rednim remontom. Brez tak podvig nisem bil dovolj dobro pri- »prisegi« odločil, da poskusimo znova. večjih težav smo dosegli jamarski bivak, pravljen. Izgubljen pantin je prevesil Tokrat za tri dni v P4 do Infinituma (-950 kjer nas je že čakala zaloga hrane in tehtnico odločitve in po enem dnevu m) in nazaj. Vso pomlad sem pridno nekaj opreme, ki smo jo tja prinesli med fotografiranja zgornjih delov brezna do treniral (tudi med tednom) po hribih in poletnim taborom. Spakirali smo trans- bivaka Gabrčka (-700 m) smo se vrnili po jamah. Ostal pa je problem portke in se postrgali v jamo. Tokrat nas na površje. Morda je bilo tako celo bolje, »naslednjega dne«, ki me je še vedno je bilo šest in spati smo nameravali na saj sedaj vem, da so spodnji deli Rene- mučil. Zaradi moje starosti se namreč dveh različnih bivakih. Najprej sta v jevega brezna precej težki in bi imel po hujših naporih ne spočijem in obno- jamo vstopila Jure in Beki, ki sta name- nazaj grede velike težave, pa še tisti vim v eni noči, ampak sem običajno še ravala iti v enem kosu do Infinituma, dan, ko bi morali iti ven iz jame, je zunaj naslednji dan »crknjen kot cunja«. Zato spotoma pa še preopremiti ne preveč močno deževalo in ne vem, kako bi bilo. sem se vedno bal, kako bo šlo plezanje varna pritrdišča v Odmevu temine. Ne- iz jame po tem, ko bom prejšnji dan iz koliko kasneje smo jim sledili še Nika, Naslednje leto sem upal, da bom lahko Infinituma priplezal do Hustona in bom Matija, Mateja in jaz. Med potjo smo še podobno globino dosegel tudi v P4, temu primerno utrujen. Na enem od poslikali en prizor tik pred dnom brezna čeprav nisem prav dosti treniral. Ideja je vikend taborov na planini Poljani sem to Egotrip, ki pa tudi v drugo ni prav dobro bila, da med poletnim taborom izvede- preizkusil. Po enodnevni akciji na globi- uspel. mo dve foto-akciji: med prvo bi poslikali no približno 400 m sem šel v jamo še zgornje dele P4, med drugo pa bi šli do enkrat naslednji dan in pri tem ugotovil, Razni eliksirji (ibuprofen & co.) so zve- bivaka Huston (-650 m) ali še dlje. Na da mi gre kar dobro in da bi zanesljivo čer poskrbeli, da se morebitne bolečine bivaku bi prespali in naslednji dan ven. lahko prišel tudi iz P4. S tem je bil raz- in strah zaradi njih čez noč ne bi preveč 36

GLAS PODZEMLJA, 2020 ■ namnožile. Kljub temu pa sem bil zjutraj breznu več jamarjev, tako da tudi pono- kuje, dokler je vroče (beri: grem v globo- pred odhodom (kot po navadi pred ne- vitev te fotografije ostaja za prihodnost. ke jame, dokler še imam kondicijo), sem znanimi globinami) precej na trnih. Foto- grafirati smo začeli takoj pod bivakom in Naslednje jutro sta naprej prihitela naša začel razmišljati o foto odpravi, ki bi kmalu sem padel v običajno fotografsko člana, ki sta prespala na bivaku v Infini- zajela še ne fotografirane dele sistema rutino. Najprej so bila na vrsti »strašna« tumu in se jima je mudilo domov, za Rene – P4, to pa je Renejevo brezno od stropna pritrdišča, ki so res sitna, am- njima pa smo se po pospravljanju Gabrčka navzdol, predvsem pa Copa- pak ne tako zelo strašna, kot so jih na- Hustona proti površju počasi odpravili cabano in kolektor. Ker je bila poleti povedovale zgodbe. Za tem se strmina tudi ostali. Ven smo prišli že v temi, odkrita povezava med Renejevim brez- poveča in nekje na levi zaslutiš nadalje- prespali v jamarskem bivaku in se na- nom in P4, ki omogoča precej lažji do- vanje brezna. Po nekaj raztežajih smo slednje dopoldne spustili v dolino. Ta stop do Copacabane (predvsem pa prišli do gruščnate police (ki tudi nasto- foto odprava je pokazala, da je fotografi- povratek z nje), se je ponujala naravna pa v Grimmovih pravljicah iz groznega ranje globokih jam zame povsem izved- rešitev problema povratka skozi težke Odmeva temine), za njo pa za vogalom ljivo in da sem bil tokrat tudi primerno spodnje dele Renejevega brezna – po- pogledaš v samo žrelo zveri – v glavni psihofizično pripravljen. Ker se železo vratek skozi P4. Tako bi foto ekipa vsto- del brezna, katerega dno je po moji pila skozi Renejevo brezno, poslikala oceni od te točke okrog 140 m nižje. Tukaj smo naredili nekaj fotografij, ki so po mojem mnenju najboljše iz te odpra- ve. Seveda nobena luč ni posvetila tako globoko. Šele kakšnih 60 ali 70 metrov nižje so fleši lahko osvetlili dno. Odmev temine res zasluži svoje ime – komuni- kacija s kričanjem je bila tukaj skoraj nemogoča zaradi odmevov in velike oddaljenosti med pritrdišči. Na srečo nas je Jaka že doma opozoril na to in v jamo smo odšli opremljenimi z radijskimi postajami. Brez tega bi bilo fotografira- nje skoraj nemogoče. Fotografiranje Odmeva temina navzgor Brezno Korkovado v P4 (-250 m). Foto: Uroš Kunaver smo prestavili na povratek, saj sta nas preostala dva člana ekipe najbrž že nestrpno čakala v Infinitumu. Zato smo se pričeli spuščati po najbolj neprijet- nem delu jame, kjer stalno curlja voda, ki se ji ni mogoče povsem izogniti. Na našo srečo je bilo vode tokrat malo in brez težav smo se spustili v dvorano Infinitum, kjer sta nas že čakala Beki in Jure. Beseda infinitum pomeni neskončnost in skoraj neskončne se zdijo dimenzije te ogromne dvorane, najbrž ene najve- čjih v doslej znanih delih kaninskega podzemlja. Dvorana je dolga 100 m in na najvišjem delu visoka 50 m. Iz dvora- ne se cepi več nadaljevanj – proti Rene- jevemu breznu, proti fosilnim rovom v smeri Male Boke in navzdol proti novo odkritemu kolektorju. Poslikali smo Infi- nitum, ostali deli pa bodo morda prišli na vrsto kdaj drugič, saj nam je pričelo zmanjkovati časa. Navzgor grede proti Odmevu temine nas je spet nekoliko pralo, vendar nam mokrota ni prepreči- la, da ne bi posneli tega brezna tudi navzgor. Na žalost pa slika ni tako zelo uspela, ker bi moralo biti na vrveh po 37

■ GLAS PODZEMLJA, 2020 manjkajoče dele do Copacabane in opremljanja. Zadnji problem pa sta reši- pravem kraju in po krajšem lopatanju povezavo s P4 ter po možnosti še fosil- la Špela in Matic, ki sta sestavila mon- odprl vhod. Kmalu zatem sta v P4 vsto- ne rove proti bivaku Stella. Vse skupaj struozen dnevni plan gibanja 20 jamar- pila Lojze in Vid, medtem pa je v Rene- bi trajalo pet dni, za nameček pa bi jev in njihovih spalnih vreč med površ- jevo brezno vstopila ekipa treh pre- opravili še prečenje sistema. Želja je jem in petimi bivaki v jami, ki se ga ne bi opremljevalcev. bila, da zadevo izpeljemo čim prej – po sramoval noben profesionalen projektni možnosti med novoletnimi prazniki, ker vodja. Zgodaj popoldne naslednjega dne smo sem (pravilno) domneval, da bo zelo v Renejevo brezno vstopili člani foto velika tendenca, da se spalne vreče iz Malo nam je zagodlo vreme, saj je prav ekipe Jaka, Klemen, Nika in moja ma- bivaka Golobnjak (ki je blizu Copacaba- na začetku božično – novoletnih počit- lenkost. Do bivaka Gabrček na -700 m ne) preselijo v P4. nic zapadlo precej novega snega, zara- smo prišli precej hitro, v treh urah in pol. di česar so se plani nekoliko premaknili, Ker je kakšen teden pred odpravo celo Seveda je bilo prej treba rešiti nekaj vendar smo le dočakali popoldne 26. v gorah padal dež, smo se spraševali, logističnih problemov. Zaradi slabega decembra, ko smo se po pakiranju hra- kakšne so razmere v kolektorju in ali se vremena in pomanjkanja vrvi Špela in ne pri Špeli in Maticu zvečer odpravili v bo morda preopremljevalna ekipa zaradi Beki med odpravo v času jesenskih Bovec. Tam smo imeli še obvezni bojni prevelike količine vode morala vrniti. Nič počitnic nista uspeli povsem opremiti posvet z uničevanjem piva v Črni ovci. takega se ni zgodilo in naslednjega dne povezave med Renejevim breznom in Naslednje jutro nas je žičnica, ki je za- smo začeli s fotografiranjem. Ideja je P4. Poleg tega se je tudi izkazalo, da so čela delati le nekaj dni prej, odpeljala do bila, da vsako brezno fotografiramo vsaj nekatere ožine na povezavi zanesljivo postaje D. Ker nismo točno vedeli, kak- enkrat, saj se nam je obetal dolg dan z preozke zame. Druga težava so bile šne razmere nas čakajo, smo se na pot veliko fotografiranja in tudi veliko muče- precej obrabljene in prekratke vrvi v podali do zob oboroženi – s cepini, de- nja. Na žalost v naglici priprav nisem Renejevem breznu. Nenazadnje pa je rezami in krpljami. Kmalu se je pokaza- prišel do načrta, tako da smo bolj ugiba- bil zahteven zalogaj tudi logistika, kako lo, da so krplje povsem odveč, saj se je li, kje smo. Renejevo brezno pod Gabrč- spraviti na omejeno število mest v biva- vdiralo le mestoma. Jaz sem pri sebi kom je precej zapleteno in tudi precej kih in v omejeno število spalnih vreč sicer razmišljal, da imam morda še kaj fizično napornejše. Do Gabrčka tako veliko število jamarjev, pri čemer bi (če že ne vse) odveč v nahrbtniku, ki je »padeš« 700 m globoko po sistemu se foto ekipa celo premikala med bivaki. bil prekleto težak, kljub temu, da so mi brezen, ki jih prekine le ena kratka oži- Prvo težavo – opremljanje in širjenje hrano in del opreme nesli drugi člani na. Nižje pa se izmenjujejo brezna in Povezave – sta rešila Lojze in Vid, ki sta foto ekipe ter Matevž H. in Tjaša V. Pri horizontalni fosilni deli, polni blata. Na se javila, da bosta prva vstopila v jamo jamarskem bivaku smo se razdelili: enem mestu smo že mislili, da smo pri- in uredila Povezavo pred našim priho- večina je šla iskat in kopat vhod v Rene- šli do zloglasne ožine Binine špranjce, dom. Drugo težavo – preopremljanje jevo brezno, ki je v takih snežnih razme- vendar je bilo do tja še kar nekaj truda. Renejevega brezna – so rešili trije naši rah običajno zasut, nekateri pa smo Špranjca je upravičila svoj sloves – da prijatelji Rok (JD Dimnice), Mitja (JK odšli iskat vhod v P4. Na lokaciji koordi- sem prišel skoznjo, je bilo potrebnega Borovnica) in Ambrož (JD Rakek), ki so nat smo našli nekaj vodoravnih dihalni- precej preklinjanja in na koncu sem nameravali pregledati pritočni del kolek- kov, vhoda pa ne, ker nihče od nas še skoraj obupal nad seboj in kruto usodo, torja v Renejevem breznu ter prečiti ni bil tam pozimi. Naposled je prihitel ki me vodi po jamah. Po nekaj trdih ma- sistem in so prevzeli tudi nalogo pre- Matic, ki je trikrat zabodel sondo na sažnih prijemih na območju reber, ki sem jih dobil od skal, me je le spustila 3/4 foto ekipe na plaži. Foto: Nika Pišek Szillich skozi. Še dve brezni in prišli smo do kolektorja (prehod vanj je bil po zaslugi 38 širjenja iz leta 2016 brez problemov). Na prvem primernem mestu smo si pri- voščili malico, ki nam je vsaj malo povr- nila že precej iztrošene moči. Sam sem bil tukaj že kar lepo utrujen in nič bolje ni bilo ostalim članom ekipe, ki so morali nositi še mnogo težje transportke od mene. Zvečer so priznali, da jih je več- krat skoraj premamilo, da bi vrgli vso to fotografsko kramo v kakšno brezno, jaz pa sem priznal, da bi na trenutke tudi sam najraje isto naredil s fotoaparatom. Po malici smo nadaljevali s fotografira- njem po kolektorju. Predstavljal sem si, da je zadeva širša in lažje prehodna. V tem delu je maksimalna širina kolektorja res 2-3 m, ampak razen na res kratke razdalje pot ves čas prekinjajo podori skozi in preko katerih se je treba prebi-

GLAS PODZEMLJA, 2020 ■ jati. Največji tak podor je zloglasni Mino- priložnost s seboj prinesel Jaka. Nika in In kaj sedaj, ko so bistveni deli Reneje- tavrov skalnjak. Pot skozi navaljeno Jaka sta potem trak prerezala in s tem vega brezna in P4 poslikani? Na Kaninu skalovje metrskih dimenzij je menda slovesno otvorila povezavo, jaz pa sem (pa tudi drugje po naših gorah) je še težko najti, vendar sta naša vodnika vse to fotografiral. Že do tu je postalo veliko globokih jam, ki čakajo na obisk Jaka in Klemen, ki sta v jami že bila, pot jasno, da so ideje o enourni razdalji fotografa … brez večjih težav našla. Nato je sledila med Golobnjakom in Infinitumom iz trte še zadnja težava – nizek prehod tik nad izvite in začelo se nam je malo muditi. Z Spletno foto predstavitev sistema Rene- vodo. Tu se je izkazalo, da je vodostaj drugimi ekipami nismo bili v stiku že jevo brezno – P4 si lahko ogledate na podpovprečen, zato nam prehod tega skoraj štiri dni in še isti dan bi se moral naslovu: http://www.uroskunaver.si/ mesta ni delal večjih težav. Ker je bilo del fotografske ekipe skupaj z Ester iz sistem-renejevo-brezno-p4/ že pozno in so se nam v domišljiji že Infinituma povzpeti še do Hustona. prikazovale spalne vreče, smo se odlo- Nismo bili pa povsem točno zmenjeni, Kronologija fotografiranja v sistemu čili, da s fotografiranjem prenehamo in kdaj se dobimo z Ester, zato smo pre- Renejevo brezno – P4 se naslednjega dne vrnemo nazaj posli- nehali fotografirati in pohiteli do Infinitu- kat, kar je ostalo. Od Gabrčka do Go- ma, kamor smo od Golobnjaka s foto- 1. do 2. 11. 2016: Renejevo brezno do lobnjaka smo s fotografiranjem vred grafiranjem vred rabili štiri ure. Tam Gabrčka (Matija Perne, Gašper Šolinc rabili 12 ur in pol. V spalke smo pocepa- smo srečali Ester in malo zatem še Da- in Uroš Kunaver) li kot muhe okrog polnoči. vida in Tea, kasneje pa sta se nam pri- družila še Vid in Lojze. Izvedeli smo, da 1. 8. 2017: P4 do -320 m (Lojze Blatnik, Tretji dan je bil namenjen fotografiranju vse ni šlo povsem po monstruoznem Matija Perne, Behare Rexhepi in Uroš Copacabane in preostanka kolektorja. projektnem planu, pa tudi o novih odkri- Kunaver) Ker smo šli prejšnjo noč pozno spat in tjih – to pa spada že v drugo zgodbo. ker smo bili od prejšnjega dne precej Malo smo se pregrupirali in tako smo 29. do 31. 7. 2018: P4 do Hustona utrujeni, smo vstali šele okrog enajstih. Ester, David, Nika in jaz odšli do Husto- (Lojze Blatnik, Matija Perne, Behare Po zajtrku smo se od bivaka spustili na, ostali pa so prespali v Infinitumu. Rexhepi in Uroš Kunaver) nazaj do kolektorja, kjer nas je čakala fotografska oprema. Čez kakšnih dvaj- Zadnji dan odprave smo se odpravili 14. do 16. 9. 2019: P4 do Infinituma set minut plezanja po velikanskih balva- proti površju. Nika je šla hitro naprej, mi (Mateja Centa, Jure Bevc, Matija Perne, nih se je prostor odprl in globoko pod trije z Ester in Davidom (ki mi je celo pot Nika Pišek Szillich, Behare Rexhepi in seboj smo zaslutili Copacabano. Ta je nesel fotoaparat) pa počasi za njo. Ne- Uroš Kunaver) res impozantna. Sam prostor je nekoliko kje na polovici poti so nas prehiteli še manjši od Infinituma in se spušča po- ostali člani ekipe iz Infinituma. Tako 28. do 31. 12. 2019: Renejevo brezno ševno proti sifonskemu jezeru pod istim smo mi trije izstopili zadnji, ko se je že do Copacabane in Povezave (Jaka Flis, kotom, kot padajo skladi. To daje celot- mračilo. Zadnji dan odprave je bil Klemen Kramar, Nika Pišek Szillich in nemu prostoru dodatno perspektivo. tudi zadnji dan v letu 2019 in kljub Uroš Kunaver) │ Skale so zaradi vode precej temne, naporom preteklih dni smo silves- razpoke pa so marsikje zapolnjene s trovali še pozno v noč. fino mivko. Odločili smo se, da fotografi- ramo od spodaj navzgor – najprej smo Kljub temu, da sem večino pričujo- Brezno Jurček v Renejevem breznu (-950 m). posneli samo sifonsko jezero z mivkasto čega članka pisal o mojih osebnih Foto: Uroš Kunaver plažo, nato pa sem celo sceno poslikal vtisih, moram reči, da brez preda- še s treh višjih lokacij. Po dvournem nih članov fotografskih ekip, ki so fotografiranju (z nekaj tehničnimi teža- me ves čas spremljali, mi nosili vami) smo si privoščili malico na plaži, opremo, mi pomagali preko težkih potem pa se pričeli vračati. Pri odcepu mest in me vzpodbujali, vseh teh za bivak smo ugotovili, da je ura že pol odprav in seveda tudi fotografij ne sedmih in da bi ponoven obisk delov bi bilo. Nič manj niso zaslužni niti kolektorja navzgor do Minotavra vzel vsi drugi, ki so kakorkoli pripomogli preveč časa. Da bi se vsaj malo odkupili k izvedbi teh foto odprav: od ekip, bogovom fotografije, smo poslikali dvo- ki so (pre)opremljale in posebej za rano pod bivakom. fotografsko akcijo širile prehode, do vseh ki so v jami ali izven nje Naslednjega dne smo se odpravili proti pomagali nositi del opreme, organi- mestu povezave med Renejevim brez- zirati hrano, prevoze in podobno. nom in P4 ter naprej proti Infinitumu. Izvedba foto-odprav bi bila bistve- Rovi proti Povezavi so precej blatni in no težja tudi brez pomoči podjetja ne preveč estetski, vendar smo tudi tu Sončni Kanin, ki nam je omogočilo naredili nekaj fotografij, saj smo želeli transport ekipe in opreme. Prav čim bolj dokumentirati celotno jamo. Na tako pa smo hvaležni tudi vsem, ki samem mestu povezave smo preko vzdržujejo in skrbijo za jamarski rova napeli trak, ki ga je posebej za to bivak na Kaninu. 39

■ GLAS PODZEMLJA, 2020 Ester Premate BIOLOŠKA POTEPANJA V 2019 Preteklo leto je bilo zame verjetno eno dvakrat v Vodni jami v Lozi in Podpeški Olgi in nadaljevali pot v Podgorico, kjer najbolj terensko in jamarsko aktivnih, jami. Peta, Rupa na Brodu na Dolenj- smo dan porabili za obisk muzeja in odkar sem začela študirati in se pridru- skem, je bila prizanesljivejša in je za lov druženje. Mokre posledice jamarjenja žila društvu, po številu biološko obarva- na slepe postranice zahtevala le spodnji prejšnjih dni smo izobesili na ograjo nih akcij pa je zagotovo daleč na prvem del neoprena. Če nas je kdo opazil med parkirišča nakupovalnega centra in tako mestu. Človeku se seveda pozna, ko je sprehodom po gozdu v neoprenih in z med pitjem kave končno posušili naše pri koncu študija; študijskih obveznosti maskami na glavi, si je gotovo mislil, da kombinezone. Poleg tega smo za ta dan skorajda nima več, službe pa še ne – in smo naravnost zmešani. Ampak kakšne predvideli tudi bolj površinske terenske odvečen čas z največjim veseljem pre- privzdignjene obrvi in začudenja nad aktivnosti - vzorčenje vodnjakov. Pri življa na terenu. Le-ti so hkrati tudi do- našim izgledom smo (terenski) biologi in iskanju ciljnih vodnjakov smo med dru- ber odganjalec misli, kot so »kaj bom jamarji tako ali tako že vajeni. Kljub gim naleteli na nekaj lokalnih posebne- jaz v življenju sploh počela?« ali klasič- mrazu in začetnim spodrsljajem se mi je žev, postali vaška atrakcija in deci, ki jo nih absolventskih o magistrski nalogi in februarja, ko sem začela z manj zabav- je bilo vedno več okoli nas, pokazali zakaj se ta ne zna napisati sama od nim laboratorijskim delom, že pošteno podzemne rakce. Sledi o slabem vre- sebe. tožilo po terenih. Ker sem potem dva menu okoli Podgorice ni bilo več; že meseca preživela v tujini, sem še toliko naslednji dan smo uživali v soncu, dru- Prav z mojo magistrsko nalogo so bili bolj komaj čakala pomlad in vrnitev do- žbi čebel in zaraščeni poti med spreho- povezani prvi lanski izleti v podzemlje. mov. dom do Sokolske pećine. Če so nam Špela, Teo in jaz, občasno pa še kak- bile prejšnje jame že poznane oziroma šna druga žrtev, smo se namakali v V sredini maja je bil na vrsti prvi izlet na so vsaj ležale na nam poznanem obmo- petih jamah pri nas in na Hrvaškem. Balkan. Naš obisk Črne gore je tokrat čju, je bila Sokolska za vse nas nova. Začeli smo že decembra 2018 in takrat potekal v okviru bilateralnega projekta Namig za obisk smo dobili od kolega za prvo jamo izbrali Osapsko. Ker so med Skupino za speleobiologijo Miloša, jamo pa so očitno pastirji že nam jo zagodle visoke vode in je bila (Biotehniška fakulteta) in Prirodoslovnim dolgo nazaj uporabljali kot zatočišče. jama do stropa zalita že na koncu vho- muzejem v Podgorici, terenili pa smo Vodoravne, večinoma suhe fosilne dele dne dvorane, je akcija služila zgolj te- Maja, Teo, Špela in jaz. Prvih nekaj dni vsake toliko preseka kakšno aktivno mu, da smo povadili hitro oblačenje smo preživeli na zahodu države in obi- brezno. Mi smo bili opremljeni s prema- neoprenov pri nekaj stopinjah Celzija in skali jame v okolici Grahova in Dragalja lo vrvi, da bi se spustili do dna največje- naredili par fotk brodenja po vodi. Ta – Ericovo jamo, Gornjo Pokljuko in Vo- ga brezna v jami. Kljub temu smo bili z začetek vzorčenja sem, vedoč za splo- deno jamo u Dragalju. Kamp smo si videnim in nabranim materialom zado- šno stanje voda in ob dejstvu, da se postavili na dvorišču »naše« gospe voljni. Od gospoda, ki živi na izhodišču nam malo mudi, označila s svojo priljub- Olge Daković, ki nas vedno izjemno poti in je še edini preostali vaščan, smo ljeno besedo – promising. Naslednji toplo sprejme. Vreme nam je od začet- se poslovili šele po dolgi obvezni degu- tereni so bili kljub temu uspešni; šnor- ka malo nagajalo, a ni terjalo hujšega staciji alkoholov in liter njegovega vina kljali smo v Dalmaciji, v Pećini kod Vra- kot nekaj mokrih oblačil in spalnih vreč. dobili še »za po peš«. Naslednja, zad- ne; v Liki, kamor smo se iz sončne Dal- Prenosni foto studio in nabrane živali nja postojanka, je bil Lovćen in jama macije pripeljali v sneg, pri nas pa po smo po dveh terenskih dneh pustili pri Pala Skala, največja in najgloblja jama, ki smo jo obiskali med temi tereni. Z Nežen uvod v magistrsko nalogo. Foto: Teo Delić. Majo sva se spustili do slabih štiristo metrov globine, Teo in Špela do šesto. Z Lovćena smo se vrnili k Olgi, kjer se- veda ni šlo še brez obiska Pećine Voj- vode Dakovića, kamor smo tokrat peljali tudi njenega sina in vnuka. Pa živali? Črna gora vedno postreže z zanimivimi najdbami. Čeprav smo neka- tere jame obiskali že večkrat, smo ob ponovnih obiskih odkrili še kakšnega novega prebivalca podzemlja, kar je gotovo razlog, da se vanje vračamo. Dve jami, Gornjo Pokljuko in Sokolsko pećino, smo obiskali prvič in tudi v teh dveh našli marsikaj zanimivega. Izpo- staviti velja, da smo se domov zopet 40

GLAS PODZEMLJA, 2020 ■ vrnili z nekaj še neopisanimi vrstami – Skupinska slika pred vhodom v Ericovo jamo. Foto: Ester Premate od vodnih rakov do suhih južin in hro- ščev. Slab mesec po tem, ko smo se in vedenju človeških ribic. Tabor kot po s Špelo lotili lani novembra. Pri tem vrnili iz Črne gore, sva se s Teom pri- navadi ni minil brez izgubljanja po tere- mislim na to, da ni šlo za nabiranje ali družila slovaškemu kolegu Romanu pri nu, kar ima za posledico tudi nekaj B opazovanje živali, ampak za postavitev krajših terenih v Bosni, ki smo jih na zapisnikov za popravljene lege jam, pa poskusa, s katerim naj bi spremljali koncu podaljšali še do Grahova. Namen tudi ne brez pozabljanja pomembnih stopnjo biološke razgradnje v podzem- je bil v glavnem vzorčenje podzemnih reči in s tem improvizacije pri vzorčenju lju. Gre za mednarodni projekt, pri kate- hroščev, obiskali pa smo jame na Bjela- – kar ima za razliko od zapisnikov manj rem smo v našem primeru za poskus šnici in Treskavici, hribih okrog Saraje- produktivne posledice. Ena od teh je zakopali čajne vrečke zelenega in rooi- va. Na Treskavici nas je do jam peljal bilo nenačrtovano kópanje v jamah, ki bos čaja v šestih jamah in na površju na lovec, ki območje pozna, in bil skrajno so ga na moje presenečenje lani občutili različnih nadmorskih višinah na Kaninu začuden nad dejstvom, da jamarimo skoraj vsi člani skupine. Morda pa le in v Planinski jami. Postavitev poskusa tudi predstavnice ženskega spola. Ne- uspešno prenašam svojo ljubezen do je sovpadala z novembrsko akcijo v P4, kaj časa me je še skušal prepričat, naj v podzemnih vodnih habitatov naprej … tako da sva nekaj dni hkrati namenili jamo ne grem, potem pa se vdal, ko je tudi temu, v P4 pa jih postavili še po ugotovil, da očitno zares hodim v jame. Biologi smo bili tekom leta seveda de- različnih globinah. Poskus traja eno V Bosni smo obiskali same suhe jame, javni tudi izven daljših, večdnevnih tere- leto, pri čemer bomo vsake tri mesece nad katerimi navadno nisem ravno nav- nov, a omenjeni verjetno najboljše pov- pobrali po nekaj vrečk. V času pisanja dušena, v Grahovu pa smo se čudili zamejo, kaj vse smo počeli. Nekoliko tega prispevka je bilo prvo pobiranje že povsem drugačnim vodnim razmeram, drugačnega terenskega dela pa sva se za nami. Če kaj, sva ugotovili, da nam kot smo jim bili priča mesec prej – v Vodeni jami u Dragalju je bil sifon, na Suha južina iz rodu Abasola, ki za lov uporablja lovilno košaro. Foto: Teo Delić. primer, kakšnih osem metrov nižje. Z Romanom sva se iz Črne gore vrnila v Ljubljano, Teo pa se je pridružil ameri- škemu taboru. Skušnjavi terenov na Koritih sem kmalu podlegla tudi jaz, kar je že stvar drugega prispevka v tej šte- vilki. Z vrnitvijo z ameriškega tabora so se balkanski tereni zame skorajda zaključili in z mislimi sem bila takoj pri pripravi na poletni Raziskovalni tabor študentov biologije, ki je potekal konec julija v Ivančni Gorici. V skupini za podzemno favno nas je bilo šest, od tega nekaj jamarjev in nekaj »le« ljubiteljev pod- zemlja, občasno pa se nam je pridružil še kdo, po svojem trenutnem navdihu in zmožnostih. Skupno smo v desetih dneh tabora obiskali več izvirov in enajst dolenjskih jam, od tega smo se v eno še enkrat, v drugo pa še dvakrat vrnili po kopenske oziroma vodne pasti za živali. Naša skupina je imela lani slučajno tudi priložnost za udejstvovanje pri nočnem terenskem delu, saj smo na enem od bližnjih izvirov lahko opazovali pojavljanje in vedenje človeških ribic. Danes ne vem točno, kako sem nekaj zaporednih dni uspešno krmarila med bedenjem do enih in zbujanjem ob štirih ali petih zjutraj, vožnjo in »običajnim«, dnevnim terenskim delom v jamah. Za- gotovo je terjalo globlje podočnjake, a smo tabor več kot uspešno izpeljali, preživeli in zbrali veliko zanimivih podat- kov – tako iz jam, kot tudi o prisotnosti 41

■ GLAS PODZEMLJA, 2020 ne gre vse po planu. Do vrečk na površ- Spalnica na Treskavici. Foto: Ester Premate ju nad 2000 m seveda nisva mogli priti, razen, če bi še par delovnih dni vložili v Skupina za podzemno favno na RTŠB 2019. odtajanje nekaj metrov debele snežne Ugani, kdo ni bil v jami? Foto: Teo Delić. odeje. Manj pričakovan zaplet je bil to, da so nam v jami blizu poletnega tabora živali pojedle čajne vrečke. Ni kaj, kar- lince skorajda ne zmorejo več brez nas, ne poleti, ne pozimi. Čajne vrečke so torej nova popestritev kaninskih akcij in če ne drugega nas bodo vsaj na vsake tri mesece spravile gor. Akcij, povezanih z biologijo in dogodiv- ščin, ki jih spremljajo, je bilo seveda še mnogo več, žal pa jih veliko ostane ne- zapisanih v društvenih knjigah ekskurzij in so zabeležene le v naših terenskih beležkah. Tudi letos se nam obeta veli- ko terenskega dela in ne dvomim, da boste lahko kmalu spet kaj slišali ali brali o udejstvovanju društvenih speleo- biologov. │ Jure Bevc MEHIKA Leta 2018 je padla ideja, da bi se nekaj »Gremo!«. Zraven smo zvabili še Jerico ni deveti uri zvečer – med deželo na naših članov podalo na ekspedicijo v Koren (ŠJKP Topolšica) in Marjana sončni strani Alp in Mehiko je bilo tedaj jamo Cueva Cheve v Mehiko, kjer že Vilharja (DZRJ Luka Čeč Postojna). šest ur razlike v neprijetno smer. nekaj desetletij raziskuje United States Deep Caving Team (USDCT) pod vod- Matic je bil z Matijem na podobni ekspe- Večino naslednjega dne smo po obil- stvom Billa Stona. diciji že leta 2013 (sicer v drugo jamo, nem zajtrku preživeli kot turisti. Spreha- J2 - poročilo si lahko preberete v Glasu jali smo se po mestu, se otepali proda- Na poletnem taboru na Kaninu se je podzemlja 2014). Tako nam je razložil, jalcev vsega mogočega in se čudili oglasil Yuri Schwarz, ruski Šved kaj približno nas čaka. Globoke jame v ogromni zastavi na glavnem trgu mehi- (švedski Rus? Rojen v Rusiji, živi na Mehiki niso mrzle, so pa mokre, in obi- ške prestolnice. Predvsem pa smo se Švedskem), tam je bila tudi Gilly Elor. ski, daljši od enega tedna, niso redkost. borili z neprespanostjo. Zvečer smo se Oba sta zastavila svoji dobri besedi in na avtobusni postaji srečali z Yurijem in tako smo bili povabljeni, da se pridruži- Leteli smo 5. aprila v Cuidad de México, se odpeljali z nočnim avtobusom do mo Billu in ostalim na odpravi Cheve kjer smo se rahlo prestrašeni začeli Cuicatlána, zadnjega večjega mesteca 2019. spoznavati z lokalnim načinom življenja. pred baznim taborom. Mehika je, po- Mehiška prestolnica slovi kot ne-preveč- dobno kot Združene države Amerike, Prvotno je bilo mišljeno, da bi v Mehiko varna in že na poti do hostla, kjer smo zvezna republika. Sestavljena je iz 31 odšli Beki, Matija, Špela, Matic in jaz, a preživeli prvo noč, nam je taksist razla- zveznih držav, ki skrbijo za svoje notra- sta prva dva zaradi različnih razlogov gal, od katerega križišča naprej se po- nje zadeve in so prostovoljno združene kmalu odpovedala svojo udeležbo. Ko- noči ni zdravo gibati. v federacijo. Mestece Cuicatlán leži v nec novembra 2018, ko so cene letal- zvezni državi Oaxaca, kjer je tudi bazni skih kart kar naenkrat močno padle, je v V izogib jetlagu smo prvo noč zažurali tabor z jamo. nekaj minutah padla odločitev: do te mere, da smo šli spat šele ob poz- 42

GLAS PODZEMLJA, 2020 ■ Po pristnem lokalnem zajtrku smo si Slovenska zasedba v Benetkah pred odhodom. Foto: Matic Di Batista hitro poiskali prevoz do baznega tabora, ki je za mehiške razmere dostopen z bor 3 na 1300, za prvim sifonom pa še ki tu, gozdički kristalov tam, prava Po- avtom. To pomeni, da bi večina sloven- tabor 4. V Peña Negri pa so se odločili stojnska jama. Povsod pa je prisoten skih voznikov obupala nekje na pol po- za drugačno poimenovanje – tabori se tudi prepih, ki smo se mu začeli posve- ti. Tabor in vhod v jamo ležita nekako imenujejo po likih iz risanke South Park. čati naslednji dan. na nadmorski višini Aljaževega stolpa, a Tako tam najdemo tabore Stan, Kenny, sta obdana z borovci. V času našega Cartman, Kyle in Butters. V preteklem mesecu so namreč ekipe obiska so se temperature čez dan giba- kakih sto metrov od tabora, kjer se rov le med 20 in 30 stopinjami, čez noč pa Po osmih urah potovanja smo naposled sesede, iskale nadaljevanje. Skozi ne- so se spustile tudi pod ledišče. Ko smo prispeli do tabora Butters, kjer sem sam kaj deset metrov podora z močnim pre- prispeli, je v taboru ravno potekal jutra- najprej opazil, da je ležalna podloga, ki pihom jim je uspel preboj v večjo dvora- nji sestanek in vzdušje je bilo precej je pripadala mestu, ki sem si ga izbral no, kjer pa se je prepih izgubil v nezna- poklapano. Nekako ni bilo interesa za za spanje, izgubila sposobnost držanja no. Iz nekega razloga (trma, fantomski daljše akcije in ko smo prispeli Slovenci sape, in tako prvo noč preživel na im- prepih ali kombinacija obojega) so se in Rus so se Billu Stonu zabliskale oči – provizirani postelji iz vrvi in transportk zapičili v naključno točko na nasprot- že med postavljanjem šotora nam je (na srečo smo s sabo tovorili pretežno nem koncu dvorane in začeli kopati ob prišel pojasnit, da gremo naslednji dan v velikost XXXL) med Maticem in Špelo. steni navzdol. Na nas je bilo, da njihovo jamo, na t. i. ogrevalno ekskurzijo. Cilj delo nadaljujemo. Zaslepljeni od govoric naj bi bil, da gremo v jamo Cueva de la Ta del jame je res kičast. Ko novopri- obeh američanov, ki jima je pritrjeval Peña Negra (cueva po špansko pomeni speli jamar posveti naokrog, si mora od tudi Poljak Witek, smo se lotili dela. Jaz jama) na nekajdnevno akcijo – v del vsega blišča malone zatisniti oči. Kapni- in Yuri sva sicer prvi dan v jami izkoristi- Calles de Papalo, ogromen rov na dnu jame, ki se je končal s podorom. Tabor 3. Foto: Jure Bevc. Tako smo v jamo vstopili 8. aprila. Naši sumi o tem, da se bo nekajdnevna akci- ja zavlekla, so se začeli krepiti tik pred vhodom, ko sta Adam in Corey, dva izmed ameriškega dela ekipe, imela debato o maksimalnem trajanju našega bivanja v jami – dveh tednih. Težko otovorjeni smo se podali na pet- najstminuten sprehod do vhoda v Cue- va Cheve, skozi katero vodi najkrajša pot do našega bivaka. In v podobnem stilu (hoja) nadaljevali tudi po jami. Američana, ki sta nas vodila, sta bila prava goniča – na ekspediciji sta bila že dva meseca – zato si jame na poti navz- dol nismo uspeli dobro ogledati. Gre nekako tako, da veliko hodiš, vmes pa je kakšen krajši štrik. Monotonost preki- ne edino večje brezno, Saknussem’s Well, in precej dolgi vodni deli, Salo- mon’s Ladders, iz katerih se povzpne- mo do povezave s Peña Negro. Na za- četku vodnih delov smo se dodatno otovorili, ko smo uspešno prešli iz ene jame v drugo pa precej teže odložili za naslednji dan. Po prostornih rovih v Cheve smo v Peña Negri odkrili, da nismo pravzaprav videli še ničesar. Iz kratke ožine smo vstopili v veličasten rov, širok kakih dvajset, trideset metrov in visok ravno toliko. Tabori v Cheve so oštevilčeni - tabor 1 na globini 300 m, tabor 2 na 800 in ta- 43

■ GLAS PODZEMLJA, 2020 Selfi pred odhodom. Foto: Matic Di Batista obdobju naraste za več deset metrov. Po stropu so vidni raztrgani koščki vrvi la za tovorjenje preostale opreme od kal naokrog z markirnim trakom in nam in prodniki velikosti človeške glave so povezave do tabora. Šla sva tudi do skušal preprečiti, da bi pohodili kristale, zagozdeni na precej nenavadnih me- tabora 2 v Cheve po podlogo, ki je na- ki so se fizičnim delavcem znašli pod stih. domestila predrto na Buttersu. Vmes nogami. sem že prvič zakuhal – najprej nisem bil Na tem mestu velja nekaj povedati o prepričan ali zaradi temperature v jami, Sedmi dan je prišla odrešitev - po jam- vodi v jami. Pitna naj ne bi bila, zato se ki se giblje nekako med 10 in 15 °C, ali skem telefonu so nas poklicali s tabora jo razkužuje z baktericidom, imenova- zaradi kakšne čudne mehiške bolezni. 3, češ da so našli nadaljevanje in da nim Microdyne, ki se ga v Mehiki dobi v No, naslednji dan sem se po krajšem potrebujejo Borehole response team. vsaki malce večji trgovini. Voda ima matranju na delovišču odločil, da me je Borehole je ameriško poimenovanje kakšnih 12 °C in jama je opremljena doletel prehlad, in dan in pol preležal v večjega horizontalnega rova in ekipa s tako, da se na nekaj mestih ne da izog- kampu. Sredi naslednjega dne se mi je tabora 3 je bila prepričana, da so se niti namakanju do pasu. Z malo truda bi pridružil tudi Matic in s skupnimi močmi prebili čez podor do novega borehola. se jo dalo opremiti tudi drugače. sva prespala celo popoldne. Tako so Marjan, Špela, Yuri in Elliot pod Ker namakanje v vodi v naših visoko- Ostali so tačas trpeli na delovišču, za vodstvom Adama odšli proti taboru 3, gorskih jamah pomeni precejšnjo nevar- katerega se je izkazalo, da kakšne po- na ostalih pa je bilo, da pospravimo nost za človeško zdravje, slovenski ja- sebne perspektive nima. Kopanje ob kamp Butters, kjer je zmanjkalo zagona mar razvije strah do vode. Zato se tudi v steni z vrha podora, po katerem hodiš, in perspektive. Opremo, ki je ni bilo rav- mehiških jamah sprva na vse pretege se je namreč vse bolj približevalo dvora- no veliko, smo tovorili do tabora 2, z trudi, da se ne bi zmočil više od glež- ni, v kateri se je kopanje začelo. Ker so Maticem pa sva vmes še obiskala tabor njev. Ko pride do točke, kjer je namaka- to potrdile še meritve, smo peti dan za- Cartman, kjer naj bi bilo eno od per- nje neizogibno, najprej nekaj minut išče čeli razmišljati, da bi sile preusmerili spektivnejših še odprtih nadaljevanj. To alternativno pot, na koncu pa stisne drugam. Morala je bila tedaj že precej nama ni bilo najbolj všeč in odločili smo zobe, se poda v vodo in kmalu ugotovi, na psu. Vmes so tabor Butters zapustili se, da pojdemo na pomoč ekipi, ki se je da sploh ni tako slabo. Ko pride ven, Witek, njegova punca Sonia in Corey – ubijala nižje v jami. ima sicer kako uro težave z vodo v škor- odpravili so se na skrajni konec Cheve, njih in naslednjih nekaj dni suši nogavi- v tabor 3, kjer so nadaljevali z iskanjem Medtem ko smo mi tovorili, je ekipa na ce, ampak preživi pa. Po kakšnem suhega obhoda sifonov v nekakšnem taboru 3 namreč izmerila skoraj 400 tednu strah pred vodo izgine – a se spet obupnem podoru, imenovanem Mad metrov dolgo pot skozi podor, ki so ga pojavi po nekaj dneh, preživetih v suhih Hatter’s Breakdown. Ekipi na Buttersu poimenovali Mad Cow Slaughterhouse. delih jame. pa so se pridružili vodja ekspedicije dr. Raziskali so tudi »borehole«, ki je sledil Stone, njegova partnerka Amy in mladi podoru, a se je žal izkazalo, da se jama Po Swim Gymu se iz vode dvignemo do nadobudnež Elliot. ne da kar tako. Rov se je kaj kmalu spet rova Hall of the Restless Giants, kjer so spremenil v veličasten podor, ki ni hotel vidne posledice potresa. Ogromna si- Šesti dan smo zaradi ugotovitev prej- pokazati nadaljevanja. gasta kopa sredi rova ima namreč lepot- šnjega dne tako začeli s kopanjem na no napako – razpoko, ki poteka po njeni dnu dvorane. Na poti ven skozi podor Deseti dan sta torej do tabora 3 odšla celotni dolžini. Še nekoliko se spustimo smo tako uspešno destabilizirali prehod, Bill in Matic, z Jerico pa sva se jima in pridemo do Black Borehole. Do tega kjer je sicer že prvi dan na Matica padla pridružila dva dni kasneje. Mimo tabora mesta sva z Jerico jamo že poznala, večja skala (na srečo brez posledic), da 2 sva se spustila po rovu, imenovanem Billa in Matica smo, skupaj še z Amy, smo potrebovali še kakšno uro odmeta- Lowrider Parkway, do drugega večjega namreč do tu pospremili dva dni prej. vanja skal, da smo lahko šli varno nazaj brezna, Widowmakerja. Ko sva se izpe- Naprej še nisva bila, tudi vodiča nisva skoz spat. Med odkopavanjem prehoda la z vrvi, sva bila že v Swim gymu, dru- imela, a nama je Bill podal zelo natanč- se najbolj spomnim Yurija, kako je ska- gem daljšem vodnem delu jame. Tu se na navodila, pa tudi pot je na orientacij- lepo vidi moč vode, ko ta v deževnem sko težjih mestih označena s trakovi, tako da nisva imela večjih težav z izgub- ljanjem. Black Borehole se zaključi s podorom Through the Looking Glass, skozi katerega sva pokukala v verjetno največji rov v Cheve, AS Borehole. Po njem sva se spustila do tabora 3, kjer sva naletela na krdelo sestradanih ja- marjev. Težave s komunikacijami so namreč povzročile, da je začelo zmanj- kovati hrane, in tisti dve čokoladi, ki sva ju našla v taboru 2 in prinesla s sabo, sta pošli v dveh pomežikih. Tabor 3 je star. Nahaja se v votlini v 44

GLAS PODZEMLJA, 2020 ■ steni rova AS Borehole in kar se tiče Podor norih krav. Foto: Jure Bevc lokacije, človek težko najde kakšno pri- pombo. A desetletja raziskav so pustila primerkov. Čudili smo se nenavadnemu ca, kjer smo poskušali nadoknaditi iz- posledice – v votlini, ki se jo uporablja načinu opremljanja, ki ga uporabljajo gubljene kalorije, jaz celo tako intenziv- kot skladišče, najdemo potapljaško Američani, in bili v pričakovanju sončne no, da sem kako uro mislil, da bom opremo, ki je starejša od vseh članov svetlobe precej dobre volje. Vmes je umrl. Nato pa smo šli vsak svojo pot. ekipe razen Billa Stona, ki jih ima 67. sledil še dan počitka na taboru 2, ki ga Slovenski del odprave se je podal naj- Predvsem pa se starost tabora odraža sam zaradi izhodne anksioznosti nisem prej na plažo Mazunte na pacifiški obali, na latrini, ki se razprostira ob poti do uspel najbolje izkoristiti. Prepričan sem ko smo se naveličali lenarjenja pa smo, nadaljevanja jame na naravnost veli- bil, da sem zbolel, in cel dan in zadnjo bolj ali manj uspešno, šli še na Iztacci- častnih 20 kvadratnih metrih in je vsak noč v jami nisem mogel spati. Zjutraj huatl, 5230 metrov visok tretji najvišji dan večja. Latrina je namreč nastala na sem bil brez apetita, šlo mi je na bruha- vrh Mehike. Jerica in Marjan sta uspe- precejšnji strmini, zato si mora tisti, ki nje, čakalo pa nas je še 800 metrov šno osvojila vrh, Špela se je zaradi viši- opravlja potrebo, najti skale, na katere vzpona. ne obrnila nekaj 100 metrov pod njim, se da stopiti in obenem ohraniti ravno- Matic in jaz pa sva zganjala bolezen in težje. Če med dejanjem onečasti kak- Do izhodne dvorane sem prišel skoraj psihosomatiko (v tem vrstnem redu) v šno skalo, na katero se je do tedaj sto- po vseh štirih, ampak občutek ob uzrtju baznem taboru na slabih 3900 metrih – palo, naslednji nima druge izbire, kot da dnevne svetlobe je bil neopisljiv. Prepri- do tja nas je pripeljal taksi. se premakne nekoliko stran ... čan sem, da smo imeli vsi podobne misli. Ven smo prišli v topel dan in bilo Večji del ekipe se je 5. maja podal na Borehole na drugi strani 400 metrov je lepo. letalo proti Evropi, z Maticem pa sva še dolgega podora se je zapiral in na nas dva tedna plezala in se šla turizem. je padla naloga, da poiščemo izvor pre- Ekspedicija se je ob našem izhodu po- piha. Trinajsti dan smo se podali skozi časi zaključevala. V jami so ostali še Ekspedicija Cheve 2019 je dosegla krave – balvane premera med nekaj zadnja ekipa in ubogi Adam, ki jim je bil večino svojih ciljev, a se suhega obhoda deset centimetrov in nekaj metrov, ki jih za vodiča. Dan po našem izhodu, 24. sifonov v Cheve ni našlo. Tudi ogromen je po tem, ko so se podrli, izdolbla še aprila, smo začeli s pospravljanjem baz- borehole v Peña Negri se je klavrno voda in na njih pustila tako fasete kot nega tabora. Priznam, da sem sam pre- zaključil. Toda neraziskanih odcepov je lise iz sedimentov, po katerih je podor živel večino dneva na soncu v horizon- še ogromno, našli smo izvir prepiha za dobil ime Mad Cow Slaughterhouse. Za talnem položaju in jedel mango. Vmes Mad Cow Slaughterhouse in tudi Bill Jerico in zame je bilo to prvo potovanje so iz jame prišli še ostali, ki jim tudi ni Stone je še zelo daleč od tega, da bi skozi – za Špelo tretje, za Matica drugo. uspelo najti nadaljevanja, so pa obupal. Američani si nas bodo zapomni- Marjan je vmes že odšel nazaj proti razopremili tiste dele jame, kjer je zaradi li po tem, da obvladamo delo z motorko taboru 2. Podoru sledi dvorana (ne po- vode to potrebno po vsaki ekspediciji. Z (sploh Marjan). Morda tudi po tem, da navljam se jaz, ampak jama!), tisti slavni Maticem sva šla dan kasneje še zadnja se hitro gibljemo po vrveh. In po tem, da borehole, ki nam je omogočil opustitev v jamo, pobrat telefonski kabel iz vho- po jamah ne znamo hoditi, ker to pri nas brezupnega kopanja na Buttersu. Po- dne dvorane. Domačini, ki so prišli po- ni potrebno. Tako da nas morda še kdaj tem pa spet podor. In to kakšen! Labirint gledat vhodno dvorano, so naju samo povabijo zraven. Bo pa potrebno na iz ogromnih skal, neznane višine in širi- malce čudno gledali, ko sva okrog ska- nadaljevanje zgodbe počakati še nekaj ne, res veličastno. A žal ta veličina po- kala v pajkicah, z rokavicami za pomiva- številk Glasu podzemlja. │ meni težavno raziskovanje, saj se je kaj nje posode na rokah. lahko izgubiti. Zato smo na skale vestno risali puščice, ki jih je že v Mad Cow Bazni tabor smo uspešno pospravili in Slaughterhouse ogromno, in na koncu se podali z gore. Bill Stone nas je pova- prišli do zožitve med dvema skalama, bil še na večerjo v centru mesta Oaxa- kamor je šel prepih. Preozko ... Na začetku »borehola« smo še naredili selfi in se začeli vračati proti taboru 3. Tam nas je, poleg Adama, ki si je vzel prost dan, že čakala nova ekipa, ki je v jamo poleg nezadostne količine sira prinesla tudi bolezni s površja. Celoten čas, ko smo bili mi v jami, je namreč po baznem taboru pustošila nekakšna bo- lezen prebavnega trakta. Ko smo izve- deli, da ima Bev drisko, smo za nasled- nji dan sklicali umik. Na poti ven smo našli živali, ki naj jih v jami ne bi bilo, diplure. In to kar nekaj 45

■ GLAS PODZEMLJA, 2020 Franci Gabrovšek KO ASTRONAVTI ZGREŠIJO SMER Čeprav astronavte urimo za pot v veso- in traja šest let. Vsak njihov trenutek snemali ali raziskovali na logistično za- lje, torej navzgor oziroma stran od sredi- mora biti učinkovit in varen, saj je njihov htevnih lokacijah. Samo v Esin projekt šča Zemlje, pa ni vedno tako. Evropska čas merjen v majhnih enotah, varnost je vključena smetana italijanske jamari- vesoljska agencija (ESA) izvaja pro- pa v velikih. je. gram CAVES, kjer astronavte spravijo za več dni v jamo. In zakaj v jamo? Program CAVES so zasnovali Italijani In kako so se znašli pri nas? Projekt Spraviti ekipo na mednarodno vesoljsko na čelu z odličnim jamarjem in speleolo- CAVES so več let izvajali na Sardiniji. postajo je drago tudi za bogate vesolj- gom Francescom Saurom. Francesco je Ker so imeli tam težave s skrbniki jame, ske agencije. In če bi se tam skupaj sin krasoslovca Uga, ki je dolga leta so začeli razmišljati o drugi lokaciji. Na znašli ljudje z različnimi kulturami, priča- predaval kras na univerzi v Padovi. Z vrhu izbora je bil Kras, ki je razpet med kovanji, znanjem, navadami in merskimi Ugom se na Inštitutu (IZRK ZRC SAZU) Slovenijo, ki je na novo pridružena Esi, enotami, bi bil kaos. Zato jih sodelova- že od nekdaj odlično razumemo. Je in njihovo Italijo. Kras je tudi zgodovin- nja in sobivanja lahko učimo že na Zem- eden od avtorjev filma Abisso, ki govori sko oh in sploh, jame so tu raznolike in lji. Dovolj je, da jih spravimo skupaj ne- o jami Spluga della Pretta, v kateri so zanimive. Za stik z lokalci so izbrali In- kam, kjer se počutijo izolirane, jim je ferajnovi mladci brusili in lomili kremplje štitut, ker se že dolgo poznamo. Sam bivanje malo neprijetno, mogoče vsaj na sredi osemdesetih. Film je med drugimi sem jim odgovoril, da bi verjetno šlo, in videz nevarno, in opravljajo naloge, prejel nagrado na festivalu v Trentu in padel v lonec, kjer so me počasi kuhali podobne tistim na postaji. Jame so kot na našem festivalu gorniškega filma. Za do srečnega konca. nalašč za to. Na svetu je le nekaj sto raziskovanje jam v kvarcitih mizastih gor astronavtov, usposabljanje enega, ki ga Venezuele in Brazilije je Cesco prejel Na Krasu je Park Škocjanske jame, ki izberejo med več tisoč prijavljenimi, Rolexovo nagrado in imel o tem res ima hišo za prireditve s predavalnico, stane kakih 15 do 20 milijonov zelencev zanimiv (globalni) TED talk. namestitvene in skladiščne prostore, skratka vse, kar tak pogon potrebuje. Foto: ESA – A. Romeo. Cesco je doktoriral pri Jo Pa še razumne in odprte ljudi, ki so z de Waeleju, ki predava veseljem zagrizli. Seveda si ESA ne kras na Univerzi v Bolog- privošči nobenega spodrsljaja, zato so ni. Jo je izjemno zabaven bili še posebej pazljivi na našo zakono- Belgijec, ki je doktoriral dajo in zahteve, povezane z obiskova- na Sardiniji, tam spoznal njem in varovanjem jam. ženo in ostal v Italiji. V zadnjih letih se pojavlja Priprave so tekle vso zimo in pomlad, na večini dobrih kraso- odločili smo se, v katerih jamah bo us- slovnih člankov naših posabljanje potekalo, in v kateri bodo zahodnih sosedov. V raziskovali več dni. Nekaj jih je na naši zgodbi nastopa tudi Fran- strani Krasa, nekaj na italijanski. Tisti cesco Sauro, ki ni Ugov glavni smo rekli Lepa jama in tako naj sin, je pa plezalec in ostane tudi v tem tekstu; ESA se zelo avanturist. Spoznala sta boji, da bi njihova dejavnost privabila se samo zato, ker nosita firbce, ki bi zmotili fokus. V eni bi se učili isto ime. Da ju lahko loči- meritev in orientacije, v drugi spoznali mo, prvi uporablja vzde- jamsko okolje in živali, v tretji gibanje, v vek Cesco, drugi pa Fran. plezalnem vrtcu pa štrikarijo. Vse pod Sam sem to ugotovil šele nadzorom najboljši jamarskih inštruktor- po tem, ko sem obema jev v Italiji, ki jih vodi legendarni Pino, odpisoval, misleč, da pi- brat prav tako legendarnega in nam bolj šem istemu človeku, in poznanega Roberta Antoninija. nekaj ni štimalo. Fran je pravnik in ima rad stvari Sam sem sodeloval v znanstveni ekipi, urejene, zato sta s Ce- ki jo je vodil Jo. Jo z astronavti dela že scom ustanovila firmo od leta 2012 in je tudi formalno uspo- Miles Beyond, ki skrbi za sobljen za delo z njimi. Astronavte lahko logistiko Esinih projektov učiš le, če te to nauči ESA ali kaka dru- CAVES in Pangaea, zna- ga vesoljska agencija. Naša naloga je nje in izkušnje pa ponuja- bila pripraviti vse potrebno za poskuse jo tudi drugim, ki bi delali, in meritve v Lepi jami. Sem spadajo vzorčenja in analize vode in zraka, opa- 46

GLAS PODZEMLJA, 2020 ■ zovanje in opisovanje živali, vzorčenje Foto: ESA – A. Romeo. mikrobiote na stenah, meritve vetra, temperature, CO2, radona, aerosolov. prepusti naključju, kar zna biti včasih v bolečem spominu še celo jesen. Med Zraven spada kup instrumentov, opre- kar naporno. Ampak tako je pač njeno skakanjem po blatnih blokih sem se me in protokolov, ki so morali biti jasni delo. Spremljevalci so iz varne razdalje zvrnil in štirinajst dni kasneje začel kal- kot recept za palačinke. Pri tem je bila bdeli nad delom astronavtov in skrbeli varijo zdravljenja odkrhnjene kosti in najbolj na udaru Ilenia, prijetno dekle iz za njihovo varnost. nategnjene vezi v zapestju. Zadnji CT Apulije, ki je malo prej pri Jou doktorira- pravi, da so se stvari uredile. │ la iz hipogenih jam in je namesto zaslu- Sam sem bil najbolj presenečen nad ženega počitka dneve in noči pilila pro- velikostjo celotnega pogona. Bilo nas je Dodajam še nekaj povezav, vezanih na tokole. preko petdeset, vsak s svojo nalogo, ljudi in dogodke: opreme je bilo za par ferajnovih skla- https://www.rolex.org/rolex-awards/ V treh tednih junija smo izvedli suho dišč, pred Lepo jamo je bila ves čas exploration/francesco-sauro vajo, torej vse, le brez astronavtov. Bil dislocirana baza s človekom, ki je veči- https://www.ted.com/talks/ sem dvakrat v Lepi jami, enkrat v Han- no časa sameval. Mi je rekel, da to ni france- kejevem kanalu, okusil sem tudi muko nič v primerjavi s samoto Grenlandije, ki sco_sauro_deep_under_the_earth_s_surfac pakiranja in označevanja opreme. So- jo je po dolgem prehodil kot »suženj« e_discovering_beauty_and_science? delovalo je več deset jamarjev, sloven- avanturista, ki se je preko otoka odpravil language=en skih in italijanskih reševalcev, logistov, »sam«. https://www.esa.int/Science_Exploration/ delavcev Ese. Nič ni bilo prepuščeno Human_and_Robotic_Exploration/ naključju, nove različice protokolov so Vse skupaj se je precej srečno končalo. CAVES_and_Pangaea se množile, gora opreme je postala ne- Astronavte so utrujene, a zadovoljne, z https://www.flickr.com/photos/ pregledna. V Lepo jamo so napeljali vitlom potegnili na Zemljo. V jami ni europeanastronauttraining/ vitel, s katerim so iz nje izvlekli tudi ostalo nič, niti biološki odpadki, ki so albums/72157710174067521/ ogromno smeti, ki so se predvsem v verjetno končali na eni od kraških čistil- with/48753308731/ bivakih nabirale desetletja. Jamo so tudi nih naprav; ne namigujem, ampak https://ars.rtvslo.si/2019/10/pogled-v- opremili, kot se zanjo spodobi. upam, da se niso vrnili tja, od koder so znanost-236/ prišli. Poletje je bilo vsaj zame mirno, za Ilenio Vira slik: zagotovo ne. Septembra so prišli astro- Novinarji, ki sem jih zaradi zapovedi navti. Dva iz Nase, eden iz Ese, Kanad- molka skoraj dva tedna preusmerjal na https://www.flickr.com/photos/ čan, Rus in Japonec. Ena ženska, pet gospo iz Ese, so dobili izjave. Astronavti europeanastronauttraining/48768514907/in/ moških. Dva z diplomo ali doktoratom iz so bili izjemno navdušeni nad Slovenijo, album-72157710174067521/ geoznanosti, računalničar, dva testna kako le ne bi bili. Eden je rekel, da se https://www.flickr.com/photos/ pilota in vesoljska inženirka. Zanimivi bo enkrat zagotovo preselil sem. europeanastronauttraining/48777468501/in/ ljudje, radovedni, prijetni, sposobni, album-72157710174067521/ prilagodljivi in predvsem vajeni dela v In kaj sem se naučil sam? Mogoče to, skupini. Dobra osnova za jamarje. da malo več sistematike pri delu ne bi škodilo. Za projekt so razvili elektronsko Vse skupaj je zastavljeno kot vesoljska terensko knjižico, ki bi lahko postala kar misija. Prihod, opremljanje, usposablja- uporabna tudi za druge. Nekaj meritev nje in izstrelitev v jamo, kjer se morajo iz Lepe jame je tudi prav zanimivih. Dru- znajti sami. In res so se po dobrem žba je bila super. Lepa jama mi je ostala tednu spustili v 180 m globoko brezno, se pod budnim očesom spremljevalca več kot desetkrat prepeli, postavili šoto- re in bazo in od tam pet dni počeli vse, kar smo jim zapovedali. No, le prvi dan sva jih z Joem uvajala. Jama je bila ves čas opremljena z informacijskimi potmi (WiFi in kabel), po katerih so sproti poši- ljali na površje podatke in posnetke. Zalogo hrane in opreme so jim po vitlu spustili že prej. V jami so bili še zdrav- nik, Pino, Cesco, tržaški reševalec Spartako, fotograf ter Loredana Besso- ne, ki vodi in vleče vse niti projekta CA- VES. Loredana je računalničarka, ki je že dobrih 25 let pri Esi, in skorajda ni usposabljanja, ki ga ne bi prestala. Je pedantna in zahtevna ter ničesar ne 47

■ GLAS PODZEMLJA, 2020 TABORI Alojzij Blatnik in Primož Presetnik PRVOMAJSKI TABOR NA PLANINI ZAPRIKAJ Od 30. aprila do 3. maja je potekal prvo- jame. S terena sva se vrnila okrog 18h preko malo snega skoraj prebila do majski tabor na Krasjem vrhu – Planini in začela pripravljat drva za taborni obračališča na severni strani Krasjega Zaprikaj. Tabor sva po nekaj izzivih s ogenj. Kmalu so prišli še Primož P., vrha. Tam smo poiskali par že znanih strminami in luknjami v makadamu otvo- Dean P., Darja K., Domagoj K., Nika P., jam in se potem začeli vzpenjati k toč- rila Jaroš O. in Lojze B. Do sirarne, kjer Gregor P., Marina P., Nada P., Tomaž kam, kjer je Lidar pokazal, da so globlje smo prebivali, sva prišla malo pred tre- M., Luka V., Taras V., Matevž H. in Tja- ugreznine. Čisto blizu ceste smo najprej tjo popoldan. Tjašo in Matevža sva pri- ša V. Jaroš je zašpilal na harmoniko, našli res zapeljivo brezence, vendar je čakovala okrog 15h. Ker je padal dež, tako da mraz ni bil več problem. Nika ugotovila, da je prekratko za regis- se nama ni pretirano mudilo. Tačas sva tracijo. Višje po pobočju smo našli vhod znosila nekaj opreme pred vhod, pogle- Zjutraj (1. maja) nas je Gregor razdelil v v jamo, ki smo jo po ogledu vhodnih dovala po zemljevidu in se malo pred dve ekipi. Prva v sestavi Darja, Doma- delov pustili za raziskave sledečega četrto vendarle odpravila na teren. Po- goj, Jaroš in Lojze je odšla izmerit Vo- dne. Še višje po pobočju so se nekateri dobno kakor zadnji dve leti smo bili obo- larnico. Druga ekipa v sestavi Gregor, stisnili v eno poko pod smreko in tako roženi z Lidar točkami, kjer bi potencial- Marina, Nada, Nika, Tjaša, Matevž, naredili jamo Podsmrečnico. Malo nad no lahko bile jame. Zahvala gre Maticu Tomaž, Primož se je pa napotila v smeri to jamo je veliko večji skozenjc z dvema za procesiranje celotne SZ Slovenije in lovske koče V jamah. lepima, vendar plitkima vhodnima brez- Urošu, ki je to četrt pretvoril v nekaj noma. Nič posebnega, le da je Nika prikladnih A4 listov in Excel tabelico za Prva ekipa je ocenila, da bomo jamo skoraj zatajila opažanje netopirja, ki je vnašanje v GPS. Žal ta trud prvi dan ni hitro izmerili, zato Domagoj niti ni vzel celo Primoža pognalo v jamo, in se je obrodil sadov. Vse točke so bile pozicio- kovačije s seboj. Najprej smo res prei- tudi uspel stlačiti v Nikino opremo. Še nirane v strme stene, kjer ni bilo nobene skali nekaj terena, potem pa našli ciljno smo se vzpenjali in preverili par potenci- jamo. Opremljal sem jaz (Lojze) in ko alnih vhodov, od katerih je en gotovo Volarnica. Foto: Darja Kolar jama, saj se začne z lepim in globokim smo jamo pregledali smo breznom, ki si je zaslužil Starijev ko- v njej našli še eno luknjo. mentar, da je to Breznula (oz. nekaj Ker nismo imeli kratkega takega). Sicer pa smo preverili še nekaj konca štrika, da bi se bolj ali manj globokih špranj in škrapelj. vanjo spustili, smo se Na poti nazaj smo se ustavili in za pri- potolažili, da bo tu pač sotnost netopirjev preverili še eno ka- ostal vprašaj. verno pri Njivicah. Potem se je pa zataknilo. Luka in Taras sta si ogledovala okoliške Na dlančniku se nikakor luknje, ki so bile narejene v času vojne. ni hotel vklopiti Bluetooth. Po nekaj poskušanja sem Kasneje so prišli še David Š., Ester P., se odločil, da bomo upo- Tomaž K., Aleksandra K. in Meta K.. S rabili Topodroid. V Topo- tabora je odšel Domagoj. droidu pa nisem vedel, kako navezovati točke, David in Ester sta šla preverit iste točke, jama ima pa več krakov. kot sta jih prvi dan Jaroš in Lojze. Ker je vse že zelo zeblo, smo se odločili za povra- Družina Krajnc je pregledovala vojaške tek. Ob povratku smo razvaline južnega pobočja Debeljaka. ravno ujeli desondirati Ob obisku krajšega izkopanega voja- Domagoja. Ta čas se je škega rova so naleteli na podor, za ka- namreč odločil iti v tabor terim se je navzgor odpiral okoli 10 m po opremo in pogledat, visok naravni kamin. Rov jim je uspelo kaj mečkamo tako dolgo. splezati okoli 8 m visoko, naprej pa je bilo prenevarno, konča se nekje blizu Druga ekipa se je z avti površja. Celotno stvar so izmerili. Popol- preko Njivic in M. Homca, dne so locirali še vhod v Krasjo jamo mimo Planine Predoline, 48