Žarki_2019_2020

ŽARKI GLASILO ŠOLSKO LETO OŠ ŠENČUR 2019/2020Žarki | 1

KAZALO Uvodnik . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 3 Dogodki in odmevi šolskega sveta . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .5 Knjiga me zmiga . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .26 Vabljivi svet interneta . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . ..47 Kulturna dediščina mojega kraja... . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .. 54 Šola na daljavo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .60 Sanjaš, da si umetnik tega sveta? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 85 Slika: Zala Brenk, 8. d ŽARKI – glasilo Osnovne šole Šenčur Šolsko leto 2019/2020 Mentorici: Tanja Bogataj (prispevki razredne stopnje) Maruša Robida (prispevki predmetne stopnje). Avtorica naslovnice: Zala Brenk, 8. d 2 | Žarki

BRANJE UVODNIK Branje. Nekaj, čudovitega, lepega, nekaj, kar nam teklost, v čase, ko nisem znala dobro brati, ko knjig še omogoča, da pobegnemo pred svetom. Knjige so na- videti nisem mogla. Spomnim se, da sem v kleti svoje mreč prav tako kot filmi, video igre ter mnoge dru- babice našla knjige Pet prijateljev. Na začetku mi jih ge reči, s katerimi si krajšamo čas, izvrstno sredstvo je brala babica, potem pa mi to ni bilo dovolj in tako za pobeg pred realnim svetom. Tako knjige uporablja sem v roke vzela knjigo, se je lotila sama ... Na začet- veliko mladih in starih, med njimi sem tudi jaz. S kn- ku je šlo počasi, nato pa hitreje in hitreje ... In preden jigami odpotujemo v drug svet, srečamo različne kn- sem vedela, že sem bila talka fantazijskega sveta ... Od jiževne like, z njimi sočustvujemo in se tudi veselimo. Percyja Jacksona do Harryja Potterja, naprej do Iger lakote pa vse do Lažnih mest ter Steklenega prestola ... Eden izmed najboljših občutkov je, ko vstopim v Pot fantazijskega sveta je neurejena ter igriva, meče te knjižnico, zajamem vonj po knjigah ter se odpravim od drame do akcije, vmes zaideš v mračne ulice, ki pri- med knjižne police najti novo knjigo. S polic mi pri- padajo grozljivkam ... A prav ta neurejenost je to, kar šepetavajo knjige svoje zgodbe; šepetajo mi: »Vze- da fantazijskemu svetu tak blišč ter prelepe barve ... mi mene! Popeljala te bom na nevarno dogodiv- ščino z zmaji in vilinci ...« Spet druga pravi: »Jaz te Tja, v svet fantazije grem lahko, kadar želim. Vrata so popeljem na vlakec prepovedane ljubezni ter usode mi odprta. Vedno mi bodo. Tudi med karanteno. Tam ... « Tretja me pregovarja z napeto kriminalno zgod- je, pričakal me je svet domišljije z odprtimi rokami. In bo, detektivko, ki ji ni para ... Vzamem jo s police, šla sem. V norem, podivjanem svetu fantazije sem našla si jo ogledam, preberem opis na zadnji strani ter se mir. Vse okrog mene je divjalo. Mediji, politiki, knjižni odločim, da je ta prava zame ... Ta nova knjiga po- junaki … in jaz sem stala tam. V mirnem očesu or- meni pustolovščino; popestritev vsakdanjega, dol- kana. Nedotakljiva sem hodila po vrvi zgodb, se pazila gočasnega življenja, v katerem sem ujeta vsak dan. padca v realni svet, ki je podivjal. Bolj je divji kot moja domišljija, bolj divji kot najbolj nore knjige, ki sem jih Ko pridem domov s knjigo v torbi, se takoj lotim prebrala. Pogledam v svet realnosti. Zmrazi me. Ljud- branja ... Začutim, kako me sanjski svet, svet fantazije, je, ki se želijo s koronavirusom okoristiti, politiki, umi- svet mogočega in nemogočega vleče k sebi ... In kma- rajoči ... Ne ignoriram jih. Roko stisnem v pest. Jezijo lu sem v njem. Začutim veter, ki pihlja iz resničnega me. Naj nehajo. Ustavite jih! Nerealni svet me pogleda sveta, meša se z vetrom, ki ga opisuje avtor knjige, ki s sočutjem v prastarih, žalostnih očeh. Sprašuje se, ali sem si jo izposodila ... Od blizu vidim čoln z rume- bi morala oditi nazaj. Nazaj v kruti svet, ki ga razdvaja nimi črtami, ki ga je avtor opisal v prvem poglavju ... pandemija. Njegove oči, polne tragedije, se pogledajo Vidim morje, ki se razprostira pred nami, in otok, ki je z mojimi. Oba veva, da bi me moral izpustiti. Nobe- naš cilj. Preostalih 10 junakov romana tega še ne ve, a den od naju tega noče. In usmili se me, pokrije me z na otoku se skriva nekaj zloveščega ... Vsaj tako mi je odejo fantazije, poboža me z roko iz besed in papirja. zaupala knjiga, ko sem jo s prašne knjižne police vzela Poboža me z materinskim dotikom. Predam se san- v roke. Zazvoni mi telefon. Hipoma se prebudim iz jam. In še enkrat me je rešil pred zunanjim svetom. omotice, meglice, v katero me je zapredla knjiga … Da, prelep je domišljijski svet. Poln zabave ter Naslednji dan v šoli dobimo za domače branje neko tudi znanja, ki ti morda pride še prav ... Tistim, čudno, »zateženo« knjigo. Veliko raje bi prebrala na- ki ga še niso obiskali, se godi krivica, kajti dolž- slednje poglavje kriminalke, pomislim. Kajti šolske kn- nost knjige je, da temu revnemu človeku v uho jige mi namreč niso všeč. Ista zgodba se ponavlja, odra- zašepeta svojo zgodbo, ga pripravi do tega, da jo sli avtorji se poskušajo približati mladim bralcem, a pri prebere, vzljubi ter da mu ta knjiga odpre vrata v tem vedno pretiravajo z uporabo slenga ali pa sploh ne fantazijski svet. Kajti za fantazijski svet ne potre- zadanejo našega načina mišljenja. Kljub vsemu knjigo buješ ključa ... Potrebuješ zgolj pravo knjigo, ki ti preberem. Nisem take sorte človek, ki knjigo sodi po bo pomagala odpreti težka, kovinska vrata vanj ... platnici. Resda ni bila nič boljša kot ostale knjige, ki smo jih letos imeli za domače branje, a imam vseeno upanje, Neža Miklavčič, 9. b da se bo nekega dne šola vzela v roke ter nam dala za domače branje več knjig, kot je bil recimo Mali princ. Ah, Mali princ … Ta knjiga me popelje nazaj v pre- Žarki | 3

EGA SVETAIN ODMEVI ŠOLSK D OGODKI Slika: Daša Sitar, 9. d 4 | Žarki

DOGODKI IN ODMEVI ŠOLSKEGA SVETA PO POTEH LUKEŽA DRNULJE IN KOZLA NA LITERARNI EKSKURZIJI NA DOLENJSKEM LISCA V četrtek, 10. oktobra 2019, smo se devetošolci odpravili na pot, na kateri smo spoznali kulturno dediščino Dolenjske. V petek, 4. oktobra 2019, smo imeli učenci sedmih razredov Osnovne šole Šenčur športno-kulturni dan »Po Pot nas je najprej popeljala do Trubarjeve doma- Jurčičevi poti«. čije, kjer smo poslušali zanimivo predavanje o Primožu Trubarju Zjutraj smo se z avtobusi izpred šole najprej od- in njegovem času. Ogledali peljali do Višnje Gore. Na mestnem trgu smo si smo si tudi, kako so včasih tis- ogledali spominsko obeležje kranjski čebeli, saj je kali knjige. Izvedeli smo, zakaj Višnja Gora rojstni kraj kranjske čebele. V pri- se knjigam hodnjih letih pa načrtu- reče tudi bu- jejo, da bodo v stari šoli kve ter kako natančni so morali uredili muzej, posvečen biti tiskarji, da so natisnili kn- kranjski sivki. Nato je jige. Presenetilo nas je tudi, da sledil ogled čebelnjaka, so bile knjige v času protestan- ki je poseben zato, ker tizma vredne celo premoženje. je na panjskih končni- V knjižnici v Velikih Laščah cah upodobljena Koz- pa nam je lovska sodba v Višnji prijazna Gori v različnih jezikih. gospa z veliko mero navdu- šenja pripovedovala o naše- Sledil je 15-kilometr- mu velikemu pisatelju Fra- ski pohod do Muljave, nu Levstiku in o njegovem rojstnega kraja Josipa sodobniku Josipu Stritarju. Jurčiča. Najprej smo si ogledali vas, nato pa še Ju- Na koncu smo skupaj zape- rčičevo domačijo, ki je pravzaprav muzej na pros- li pesem, ki jo je napisal Jo- sip Stritar: Žabe svatbo so tem. Domačija obsega imele. Tako smo se s pes- rojstno hišo, takšno, mijo v srcu odpravli proti Šenčurju. kot je bila takrat, ko je v njej živel Josip Jurčič. Šolski novinarji Etnografski muzej je domačijo dopolnil še s čebelnjakom, kaščo in sušilnico za lan. V enem izmed poslopij smo si ogledali film o pisatelju. Ob gozdu pa so postavili Krjavljevo hišo, ki predstavlja bivališče najrevnejšega sloja prebivalstva. Ko smo z ogledom zakl- jučili, so nas že čakali avtobu- si, s katerimi smo se vrnili domov. Jošt Jesenovec, 7. d Slika: Tomaž Gregorc, 9. c Žarki | 5

DOGODKI IN ODMEVI ŠOLSKEGA SVETA jih najstniki tudi uporabljamo, kadar smo jezni. Najmanj všeč mi je bil del predstave, v katerem so uprizarjali par- PRAVICA BITI ČLOVEK V LUTKOVNEM GLE- lament. Razdelili so se v dve skupini in debatirali o aktu- DALIŠČU V LJUBLJANI alnih temah, sama pa se z nobeno stranjo nisem strinjala, Učenci 9. razreda smo si v torek, 26. novembra 2019, ker imam drugačno mnenje. Predstava mi je bila zelo všeč! ogledali predstavo Pravica biti človek v Lutkovnem gleda- Zelo so me pritegnile življenjske zgodbe igralcev. Najbolj mi lišču v Ljubljani. je bilo všeč, ko so se pogovarjali o pomenu vere v našem ži- vljenju. Všeč mi je bilo, da so uporabljali realen jezik, tudi Predstavo je pripravilo 19 igralcev, starih od 12 kletvice, niso želeli skriti, da mladi ne govorimo tudi tako. do 17 let. V njej so predstavili svoje razmišljanje Predstava je bila dobra. Všeč mi je bilo, da so o življenju o tem, kako je biti mlad v današnjem svetu. Pred- razmišljali na kritičen način. V gledalcih vzbuja razmišl- stava je preplet njihovih razmišljanj o sodobnih janje o življenjskih temah. družbenih vprašanjih, kot so politika, družbena Všeč mi je, ker je predstava temeljila na resničnih zgod- odgovornost, revščina, vojne, narodna zavest, bah in predstavljala resnične probleme mladih. Priporočam vera, solidarnost …, pa tudi o intimnih težavah, s ogled! katerimi se srečujemo najstniki vsak dan, o vred- notah, prijateljstvu, lepoti, željah in strahovih … NAJ GRE VSE V π Najbolj so nas navdušile njihove pristne izpovedi, V petek, 20. decembra 2019, smo si učenci osmih in de- njihove resnične zgodbe, v katerih smo se lahko vetih razredov v Ljubljani ogledali predstavo Nika Škrleca prepoznali tudi sami. Naj gre vse v π. Po ogledu smo strnili nekaj svojih misli in opažanj. Predstava mi je bila zelo všeč. Igralci so se zelo potrudili in Izpred šole smo se z avtobusom odpeljali v nam predstavili svoje življenjske zgodbe. Všeč mi je bilo, Ljubljano, kjer smo izstopili na Krekovem trgu, ker sem se lahko vživel v predstavo, ker je bila zelo živl- v bližini kipa Valentina Vodnika, blizu središča jenjska. Ljubljane. Všeč mi je bilo, da je bila predstava drugačna. Najbolj so se me dotaknile življenjske zgodbe igralcev. Ogledali smo si kip prvega slovenskega pesnika Predstava mi je bila zelo všeč, ker so v njej nastopali najst- in se nato peš odpravili proti središču Ljubljane. niki, stari toliko kot mi. Zanimive so bile njihove življenj- Za ogled praznično okrašenega mesta pa se nismo ske zgodbe, ki so bile zelo čustvene. Presenetil me je gibalni odločili samo mi, temveč še mnogo drugih mla- del predstave. Všeč mi je bilo, da so obravnavali aktualne dih in starejših obiskovalcev. Komaj smo se prebili teme, uporabljali so aktualni jezik najstnikov, takšen, kot do božične smreke v samem mestnem jedru, kjer ga tudi mi govorimo. Vesela sem, da sem si ogledala to smo se fotografirali. Po sprehodu skozi praznič- predstavo. no okrašeno mesto smo prispeli do Cankarjevega Začetek predstave me je presenetil. Ena od igralk je gledala doma. v občinstvo in govorila, drugi so nam kazali hrbet, nato pa so se postopoma obračali. Bilo je nenavadno, ko so nato Odložili smo oblačila in se odpravili v Štihovo ponavljali vsak svoje gibanje s telesom. Pripovedovali so dvorano, imenovano tudi okrogla dvorana, kjer se zanimive zgodbe o svojem življenju, ki so bile zelo realne, je ob 19.30 začela razprodana predstava. tudi sama sem se našla v marsikateri od njih. Realnost se je kazala tudi v jeziku, uporabljali so tudi kletvice, ki Nik Škrlec je slovenski igralec in voditelj oddaje Male sive celice. V prostem času svojo papigo uči prepoznavanja barv in ostalih spretnosti. Kot pra- vi, je njegova papiga na razvojni ravni štiriletnega 6 | Žarki

otroka. Ukvarja se tudi s sestavljanjem rubikovih DOGODKI IN ODMEVI ŠOLSKEGA SVETA kock pod vodo, lansko leto pa je bil državni prvak SNEMANJE ODDAJE MALE SIVE CELICE v pomnjenju števila π. Na pamet si je zapomnil V sredo, 11. decembra 2019, smo se skupaj z našimi malo več kot 3.100 decimalk. tekmovalci odpravili na snemanje kviza Male sive celice. Število π je matematična konstanta in je enaka Obe skupini sta bili razmerju med obsegom kroga in njegovim preme- izredno dobri, tako da je rom. Začne se s 3.1415 in se nadaljuje v neskonč- bilo do konca zelo napeto. nost. Da pa si decimalke števila π lažje zapomnimo, Navijači se nismo dali in obstajajo posebne tehnike pomnjenja. Nik Škrlec smo vsi navdušeni spre- si je izbral tako imenovano “palačo spomina”. Ta mljali kviz. Na koncu smo tehnika temelji na ideji, da si lahko vsakdanjo stvar bili presrečni, da so se naši ali predmet predstavljamo, kot da je eno od števil. trije tekmovalci uvrstili naprej. Naši junaki so: Na primer: oblika laboda spominja na število 2. Mark Oman (9. d), Meta Gašperlin (8. d) in Hana Ker si ljudje lažje zapomnimo besedilo kot zapo- Sekne (7. a). redje brezsmiselnih neurejenih števil, je to odličen način za pomnjenje. MLADI, VZTRAJAJTE IN RAZISKUJTE SVET! Po končani oddaji sem stopil do voditelja Nika Škrleca, Nik Škrlec si je posamezna števila zapomnil kot saj sem se z njim že prej dogovoril za intervju. prizore iz svojega vsakdana. V predstavi nam je Kot vemo, ste zelo dobri predstavil del decimalk iz svoje palače spomina. v sestavljanju rubiko- Povedal pa jih je tako, da jih ni recitiral na pamet, ve kocke. V kolikšnem času jo sestavite? vendar jih je predstavil kot zgodbe, z besedami. V povprečno 20 sekun- Izmislil si je zgodbico o nekem fantu in njegovi dah, moj rekord pa je 14 poti v šolo, ki se zelo zapletla in traja približno sekund. eno uro. Na koncu predstave pa je z glavo naprej Zapomnili ste si 3141 decimalk števila pi. Je skočil v zaodrje, kar je bil zelo zanimiv zaključek res, da to število mislite preseči? predstave. Ja, tako je. Letos jih bom na tekmovanju povedal 1111 decimalk števila pi. Predstava nam je bila vsem zelo všeč in pogo- Kdaj vas je začelo zanimati število pi? Kako vor o njej se je nadaljeval tudi na avtobusu na poti to, da ste se tega lotili? nazaj v Šenčur. Na fakulteti so me začele zanimati tehnike pomn- jenja in tako se je število pi izkazalo za dober test Nejc Vehovec, 9. c pomnjenja. Ste tudi ljubitelj živali. Doma imate sivega žakoja Naceta. Ali se ljudje ozirajo za vami, ko ga peljete na sprehod? Ja, velikokrat. Veliko se jih hoče tudi fotografirati, a ko jim povem, da jih lahko ugrizne, hitro neha Žarki | 7

DOGODKI IN ODMEVI ŠOLSKEGA SVETA tem načinom življenja ste mladim lahko le za jo. zgled. Kaj bi svetovali našim bralcem? Ali vam je to, da ste začeli Ja, hvala. Svetoval bi rad le to, da naj širijo svoje voditi oddajo Male sive znanje in da naj veliko berejo in delajo predvsem celice, predstavljalo velik to, kar jih zanima. izziv? Ja, v velik izziv. Všeč mi je, Nejc Hrovat, 7. a da se pri tem veliko naučim. Vaša strast je potapljanje. Zakaj ste izbrali rav- KVIZ MALE SIVE CELICE V ČASU EPIDEMI- no ta šport? JE Ker je zanimiva kombinacija športa in sprostitve. Všeč mi je tudi to, da tukaj ne moreš iti z glavo Žal so negotovi časi posegli tudi v vsa tekmo- skozi zid. vanja, torej tudi v tekmovanje Male sive celice. Koliko vaje ste potrebovali, da zdaj pod vodo zdržite kar 4.44.03 minute? Učiteljica Žana Bečić, mentorica naših tekmoval- Po novem zdržim šest minut. Vadim pa drugače cev, nam je zaupala, da je naša ekipa ostala na osmini že štiri leta zelo intenzivno. finala. V torek, 3. junija 2020, so snemali zaključno Zadnje čase odmeva, da ste podrli Guinne- oddajo - zmagovalci so vsi, vseh osem šol. Oddaja ssov rekord, ko ste pod vodo z enim vdihom je bila drugačna, brez navijačev, bolj kot zabaven za- postavili kar devet rubikovih kock. Kako vam ključek in žur ob 25-letnici oddaje Male sive celice. je to uspelo? Ključ je v tem, da sem imel zelo intenzivne pri- VTISI UDELEŽENKE TEKMOVANJA prave. To mi je uspelo v tretjem poskusu. Čakam Male sive celice so bile čudovita izkušnja. Pri- le še na potrditev komisije. Na YouTubu smo obiskali vaš kanal in opa- dobila sem veliko novega znanja. S sotekmoval- zili, da znate bruhati ogenj. Kakšna je vaša cema smo se zelo spoprijateljili in tudi zato je bilo izkušnja glede tega? Vas je bilo kaj strah? naše ekipno delo super. Na pripravah smo se zelo To sem si sprva zelo želel poskusiti in sem to na- zabavali, obenem pa smo seveda preučili mno- redil. Zdaj vem, da to zahteva veliko priprav in je go vprašanj in dobro zvadili možganski labirint. nevarno, zato mi ni ravno najbolj pri srcu. Zelo smo se zabavali tudi ob navijan- Ste zares dober igralec in mnogim mladim za ju navijačev, ki so nas odlično spodbujali. zgled. Zanima nas, kaj bi nam, mladim igral- Brez njih nam ne bi uspelo. cem, svetovali na naši nadaljnji poti? Vztrajajte in širite svoje znanje. Naj vas zanima Ko sem zvedela, da se snemanje zaključuje,- veliko stvari in srečno na odrskih deskah. sem bila zelo razočarana in predvsem žalostna, Ko sem raziskoval vaš kanal, sem opazil, da ker se s sotekmovalcema ne bomo več družili na imate zelo veliko interesov in zanimanj. Kot pripravah. Še vseeno pa sem bila zadovoljna, ko da vam nikoli ni dolgčas, da vam nikoli ne smo dobili vabilo na zadnjo oddajo, saj smo še zmanjka idej, kaj početi in kaj ustvariti. S zadnjič lahko bili v studiu in delovali kot ekipa. Ta oddaja je moje šolsko leto precej izbolj- šala in za to izkušnjo sem zelo hvaležna. Nav- dušeni smo, da bomo kljub koncu oddaje s preostalimi sedmimi najboljšimi ekipami obis- kali Gardaland in pustolovski park Geos. Meta Gašperlin, 8. d 8 | Žarki

ŠOLSKI OTROŠKI PARLAMENT DOGODKI IN ODMEVI ŠOLSKEGA SVETA Naša šola ustvarja samozavestne ter odgovorne RANTA SE VRAČA - Z DRUGIM FILMOM! V torek, 14. januarja 2020, smo si učenci naše šole v ljudi. Približa nam vse aktualne problematike, ki kulturnem domu v Šenčurju ogledali film Košarkar naj bo jih je potrebno vedeti ter znati za boljšo splošno 2. Odzivi nanj so bili dobri in gledalci navdušeni. Učenci razgledanost. V šolskem parlamentu učenci z uči- 6. b pa smo nanj pogledali še skozi oči filmskih kritikov. teljico Jernejo Vraber Jagodic pomagamo našim Naslov filma: Košarkar naj bo 2 vrstnikom zadevo čim bolje približati ter predsta- Scenarij: Primož Suhodolčan viti. Režija: Boris Bezić Igrajo: Klemen Kostrevc (Ranta), Matija David Na naši šoli je od 7. do 13. oktobra potekal tako Brodnik (Smodlak), Gaja Filač (Metka), Marko imenovan Teden otroka. Skupaj smo predstavili, Miladinović (trener), Matjaž Javšnik (Rantov oče), kakšne pravice imamo, kako jih upoštevamo, ali so Ana Marija Mitić (Rantova mama) nam samoumevne in ali jih sploh poznamo. Otro- ci/najstniki smo ranljiva skupina, ki jo je potrebno V filmu spoznamo novega člana košarskega zaščititi. Tudi Tone Pavček, veliki pesnik in pisatelj kluba Joška, ki že na začetku misli, da je najboljši. za otroke, je na zanimiv način predstavil aktualno Zgodba se začne zapletati, ko misli, da lahko Ranti tematiko, ki nas je kot vetrič ponesla v svet pravic. prevzame tudi Metko in ga zamenja kot kapetan reprezentance. Ranti poleg tega težave povzroča Na naši šoli pa se ne pogovarjamo samo o stva- tudi šola in učitelj, ki mu z užitkom piše enke v reh, ki so jih ustvarili drugi, temveč tudi o tem, redovalnico. Ampak hej, Ranta se začne učiti! Ko kaj bomo ustvarjali mi. Poklic. Dejavnost, za kate- ga učitelj neko uro pokliče pred tablo, učno snov ro je potrebno usposabljanje, pove SSKJ. Vendar razlaga s takim zanimanjem, da učitelju skoraj po- to ni le delo, ki nam bo prineslo plačilo, temveč padajo oči iz jamic! Hočeš nočeš, Ranti mora napi- tudi veselje in strast. Izobraževati se moramo na sati petko. Odlična ocena v redovalnici pa pritegne podlagi svojega mišljenja in svojih sanj. V šolo ho- tudi Metkino zanimanje … dimo zaradi sebe, znanja in izkušenj. Poklic nam mora biti všeč. Ker se učenci zavedamo pomena Film je v kinodvorane privabil veliko obisko- izobraževanja prav tako kot odrasli, bomo letos na valcev, ki niso skrivali navdušenja. Ponuja namreč 30. Otroškem parlamentu dali prednost poklic- romantiko, zaplete in dramatičnost ter zabavne ni poti, tokrat malo drugače, na daljavo. Zavedati prizore, kar je formula za uspeh! Ravno zapleti in se moramo, da ne bomo opravljali enega poklica nenavadni razpleti so tisto, kar me je pri filmu naj- vse življenje. Nabirati si moramo nove izkušnje ter bolj pritegnilo. Če temu dodamo še razburljive od- spretnosti, medtem ko se izobražujemo za sanjski nose in čustva, skoraj ne moremo zgrešiti. Kljub poklic. temu pa mislim, da film ni presegel prvega dela, ki mi je bil bolj všeč. V drugem delu sem pogreša- V vsakem poklicu pa je dandanes prisotna elek- la več dramatičnosti na igrišču, za katero je tokrat tronika. Prav tako pa jo na naši šoli uvajamo v sis- skrbel Joško. Všeč mi je bilo, da je zgodba v celoti tem. Tablice. Veliko učencev je uporabljalo tablice prežeta s humorjem, kar mislim, da se nam mla- pri pouku in odzivi so bili več kot pozitivni. Po- dim zelo všeč in da tako laže razumemo zgodbo. vedali so, da si snov lažje razlagajo in da je vse skupaj zelo zabavno. Vseeno pa ne želijo, da bi Film priporočam vsem mladim in komaj čakam tablice nadomestile zvezke ter pisala, kajti zvezki morebitno nadaljevanje! predstavljajo ogledalo osebnosti nekega človeka. Lara Bogataj, 6. b Hana Nachtigal, 9. d Žarki | 9

DOGODKI IN ODMEVI ŠOLSKEGA SVETA med drugimi ljudmi. Tako da je bila geografija, v bistvu v osnovni šoli zemljepis, moj najljubši pred- DANES JE BITI DOPISNIK met. LAŽJE Kako je bilo zapustiti družino in iti v Bruselj? Igor Jurič se je rodil v Šmartnem pri Li- Odločitev seveda ni bila niti preprosta niti lahka. tiji, kjer je obiskoval osnovno šolo. Po Smo jo pa sprejeli skupaj, družinsko, po daljšem kgzeeuololgtreuatsifipvjeešLninijumbnlaejamtunšriči.insŽeeejenlevatpoiFspairlleodnzaodfišsptkuloidmifjao-,crelavVnijieark:z/harltjjtuapd.ssj:ie/// pogovoru. Vsekakor se za ta korak ne bi odločil, to je leta 1992, se je redno zaposlil na če sinova ne bi bila že v bistvu odrasla. Odhodu Radiu Slovenija, in sicer v jutranjem in v tujino sem se namreč v času njunega odraščanja nočnem programu. Kmalu je začel z delom v zunanjepoli- zavestno odpovedal. Je pa zdaj vse lažje kot pred tični redakciji Radia Slovenija, kjer je delal vse do imeno- 20 leti, ko sem bil dopisnik v Nemčiji. Pametni te- vanja za dopisnika RTV Slovenija v Nemčiji. lefoni in storitve, ki jih omogočajo, so namreč bis- Po vrnitvi v domovino je začel z delom v zunanjepolitični tveno olajšali stike z domačimi. Mi se tako rekoč redakciji TV Slovenija kot novinar in voditelj osrednje in- slišimo in tudi vidimo vsak dan. Skoraj kot da bi formativne oddaje Dnevnik, nekaj let pa je urednikoval in bil doma, saj tudi, ko sem bil še v Sloveniji, smo se vodil zunanjepolitično oddajo Globus. Od leta 2019 se iz pogosto videli šele zvečer. Bruslja oglaša kot dopisnik RTV Slovenije. Ko se v Bruslju kaj zgodi in je o tem potrebno Igor Jurič je strasten maratonec, teče že 37 let, prevedel čim prej poročati, kako v tistem trenutku naj- pa je tudi tekaški priročnik Velika knjiga o teku. Tek dete prave besede pred kamerami? mu predstavlja prav posebno »terapijo«, pri kateri lahko Najprej je vedno potrebno preveriti, kaj se je zgo- povsem odklopi možgane. Zelo rad ima meso, najljubša dilo. Včasih moramo za dodatna pojasnila pokli- razvada pa mu je čokolada. cati še kakšnega strokovnjaka ali politika, da po- jasni ozadje. Ali vprašati običajne ljudi. Potem pa Kdo je bil vaš vzor, ste kot otrok poslušali oz. se moraš usesti za računalnik, razmisliti, kako to gledali poročila? gledalcem povedati na razumljiv in seveda jedr- Že kot rosno mladega osnovnošolca so me no- nat način. Ko se postaviš pred kamero in začneš vice, sploh iz sveta, zelo zanimale. Zato sem tam poročati, je v bistvu glavni del tvojega dela že za nekje na začetku višje stopnje osnovne šole kar tabo. Čeprav vse deluje spontano in preprosto, pa požiral časopise, pa tudi novice na televiziji. Zelo je pred javljanjem opravljenega že veliko dela in me je zanimalo vse, kar se je dogajalo po svetu in razmišljanja. spomnim se, da sem z velikim veseljem spremljal Kaj vse se mora zgoditi, preden lahko nasto- tako TV Dnevnik na takrat še TV Ljubljana in Zr- pite v živo? calo tedna. Da bi imel nekega vzornika, se pa ne Del tega sem opisal že zgoraj. Se pravi, nabra- spomnim, v bistvu so se mi vsi novinarji , ki so ti moraš čim več informacij o dogodku, ki se je se javljali iz tujih držav, zdeli »face« in sem si želel zgodil. Če si na terenu, to opraviš neposredno na kdaj biti na njihovem mestu. Predvsem zato, ker kraju dogodka (npr. ko sem bil na mestu teroris- se mi je zdelo super, da živijo v tujih državah in tičnega napada v Utrechu ali ob požaru katedrale spoznavajo življenje drugih ljudi. Notre Dame v Parizu), če nisi na terenu, preve- riš čim več virov (radio, časopisi, spletne strani, Kaj bi bili po poklicu, če ne bi nastopali v me- televizijska poročila ...) in potem pripraviš svoje dijih? poročilo. Že vmes, ko iščeš informacije, pokličeš Odgovor je povsem jasen – geograf! Ker to pa je snemalca, s katerim se dogovorita za srečanje. moja »prva ljubezen«, saj sem si kot otrok ob pre- biranju raznih knjig vedno želel potovati in živeti 10 | Žarki

Dobrih 10 minut pred začetkom oddaje je vedno DOGODKI IN ODMEVI ŠOLSKEGA SVETA vaja, kar pomeni, da preverimo, ali deluje tonska in V okviru dneva dejavnosti smo si devetošolci 3. aprila slikovna povezava z ljubljanskim studiem z mesta, 2020 od doma ogledali gledališko predstavo Kit na plaži, kjer poročaš. Nato pa čakaš, dokler po slušalki ne in sicer v spletnem arhivu Lutkovnega gledališka Ljubl- zaslišiš voditelja v studiu, ki te pozdravi in postavi jana. Predstava je nastala po istoimenskem romanu Vin- vprašanje. ka Möderndorferja, ki je predstavo tudi režiral. Kako pa se drugače pripravljate na govor, in- tervju? ZAKAJ SPREJEMAMO SAMO TAKŠNO DRU- Glavni vir za poročanje so novinarske konferen- GAČNOST, KI NAM USTREZA? ce, branje časopisov in poslušanje radia in gledanje televizije. Pa seveda preverjanje ali iskanje infor- Razmišljanje o predstavi Kit na plaži macij/pojasnil pri ljudeh, ki se ukvarjajo z določe- no tematiko. Pa seveda tudi srečevanje »ob kavi« z Kit na različnimi sogovorniki, ki običajno lahko povedo plaži je veliko več zanimivih informacij, kot jih izveš iz zgodba uradnih pogovorov ali odgovorov. o deklici Pri etiki smo se učili o institucijah v Evropski Niki, ki uniji. O kateri instituciji največkrat poročate? ima brata Največ našega poročanja je vezano na delovanje z Downo- Evropske komisije in Evropskega sveta, nekoli- vim sin- ko manj poročamo o delovanju Evropskega par- dromom, lamenta, ki je sicer edina demokratično izvoljena ki se ga Slika: Eva Kern, 6. b institucija v Evropi. Še najmanj poročamo o de- lovanju Severnoatlantskega zavezništva, ki je bolj sramuje. Zgodba mi je zares všeč. Že ko sem brala znano pod kratico NATO. Je pa res, da to ni insti- knjigo, me je zelo privlačila. Do zdaj mi je bilo to tucija Evropske unije. domače branje najljubše. S predstavo sem si osve- Ali pokrivate tudi kakšne druge države? žila spomin in znova pomislila na socialne težave, s Da, in sicer preostali dve državi Beneluksa, Nizo- katerimi se srečujemo dnevno. Ko sem začela brati zemsko in Luksemburg in pa seveda Francijo. Če- knjigo in gledati predstavo, se mi je v glavi rodilo prav dogajanje v teh državah dnevno spremljamo vprašanje: »Kaj je narobe z Nikinimi starši?« s pomočjo tujih medijev, pa v te države odhajamo To vprašanje sem si zastavila, preden se v zgod- ob pomembnejših ali odmevnejših dogodkih kot bi sploh pojavi Igor. Ni mi bilo jasno, zakaj mora so npr. volitve ali pa teroristični napad. uboga najstnica početi toliko stvari. Razmišljanje, Kje vas lahko poslušamo, vidimo? ki ga je imela ona, je bilo čisto nepravilno. Mislila Ker sva v Bruslju dva dopisnika RTV Slovenija, si je namreč, da mora početi toliko stvari in se doka- dnevno deliva delo za radio in televizijo. Tako da zovati na vsakem področju. Njeni starši pa ji nikoli se naju da slišati v informativnih oddajah Radia niso rekli, da ji tega ni treba, saj na vseh področjih Slovenija in TV Slovenija (običajno TV Dnevnik ne moremo izstopati vsi. To pa me je pripeljalo do in Odmevi). Ali v posebnih oddajah, kot je bila nove misli. zadnja večerna oddaja ob volitvah v Evropski par- Morda je avtor želel pokazati problem šolskega lament. sistema, saj šolski sistem otrokom ne dopušča, da bi bili dobri samo na enem področju. Če otrok ni Ajda van der Geest, 9. b dober na vseh področjih (matematika, zgodovi- na, kemija, glasbeni posluh, likovna nadarjenost, šport), potem ne more biti uspešen. S tem vplivajo tudi na razmišljanje staršev. Otroke silijo v učenje vsega, kar pa večini v življenju ne pomaga. Zato bi Žarki | 11

DOGODKI IN ODMEVI ŠOLSKEGA SVETA rada izpostavila še eno osebo v predstavi, Aleksa. V okviru dneva dejavnosti so si nekateri devetošolci ogle- V šoli mu ne gre prav dobro, želi dali Kit na plaži, drugi pa smo si od doma ogledali Vihar pa si imeti avtopralnico. Na tem v glavi. To gledališko avanturo je režiser Primož Ekart področju je najbrž odličen, ven- zasnoval na podlagi dramskega besedila Brainstorm av- dar v šoli mu ta nadarjenost nič torjev Neda Glasierja in Emily Lim. Originalno besedilo ne pomaga. je nastalo v londonski produkcijski hiši Company Three v Zakaj torej ne spremenimo sodelovanju s trinajstimi najstniki-igralci. šolskega sistema, da otrokom ne škodimo, temveč jim pomaga- Slika: Tamara Mali, mo? Zakaj na tem svetu velja mi- 6. b sel, da moraš biti zelo izobražen, KO IMAŠ V GLAVI PRAVO ZMEŠNJAVO da nekaj veljaš? Če bomo tako ravnali še naprej in bomo prepričani, da samo najboljši nekaj veljajo, čez nekaj let ne boš mogel k frizerju, ker bodo vsi Razmišljanji o predstavi Kit na plaži preveč izobraženi za tako službo. Kar me je resnično fas- Naslednja misel, ki me je spremljala skozi zgod- bo, je sprejemanje drugačnosti. Sama menim, da je ciniralo pri sami predsta- vi je to, kako za vsakim v današnjih dneh drugačnost kar dobro sprejeta, gibom stoji nevtron, ki se ampak v čisto napačnih okvirjih. Če se na primer odločim, da si bom lase pobarvala na živo zeleno, lahko poveže z drugimi nevtroni na milijarde raz- preluknjala celo uho in usta, naredila tatu čez celo ličnih načinov/kombina- roke, me bo svet moral sprejeti. Če se rodi otrok, ki ima prirojeno napako, ga bodo vsi čudno gleda- cij. In vsakič, ko narediš gib, se tako kombinacija li, čeprav bodo rekli, da se jim ne zdi nič čudnega. sinaps in nevtronov utr- Zakaj torej sprejemamo samo takšno drugač- nost, ki nam ustreza? Sama iskreno mislim, da bi juje in si vedno boljši v Slika: Zala Brenk, 8. d njih, a hkrati, ko utrjuješ to do določene mere take otroke lahko vključili v kombinacijo, lahko drugo zgubiš. Vsak izbe- enako šolo kot ostale otroke. Igorjevi starši so ga raje zapirali pred celim svetom, kot da je spaka. re svoje kombinacije, ki jih utrjuje, in tako lahko obstaja na tisoče možnosti, kakšen boš postal. Konec koncev je samo otrok, ki potrebuje drugač- A pri vsaki izbiri, ki jo narediš, te lahko mož- no oskrbo, ne pa pošast. Zgodba je odlična in zelo dobro se mi zdi, kako gani ovirajo, ustavljajo – ta del je pri najstnikih dobro razvit. Možgani te lahko kličejo k zabavi nam s predstavo igralci poskušajo približati takšne (ta del je pri najstnikih eden bolj razvitih) ali pa te socialne težave, ki nas spremljajo vsak dan. izzivajo. In tako je vsak gib, ki ga narediš, posle- dica možganskega delovanja in je lahko vsak gib razložen. Ampak, če je lahko razloženo, zakaj pa Naja Podgoršek, 9. a so potem najstniki tako negotovi in razpršeni ter enkrat želijo to in drugič to? To je zato, ker imamo najstniki v možganih največ kombinacij in imamo v glavi pravo zmešnjavo. Zdaj, ko smo najstniki, je čas, da se odločimo, katere kombinacije bomo ohranili, kaj bomo odvrgli. Zdaj odhajamo v sred- njo šolo in s tem izberemo, katere kombinacije bomo utrjevali. Tu pa nastopi eden mojih več- jih strahov. To je, ali se bom sploh prav odločila, 12 | Žarki

DOGODKI IN ODMEVI ŠOLSKEGA SVETA ali sem ohranila pravilne kombinacije?! A ko si kar podobno težko najstnik, lahko vse, kar si zgubil, še pridobiš nazaj. kot odraslim. Najst- niki imajo strahove. Možgani so resnično fascinantna in zelo na- Ne samo strahove predna stvar, a te velikokrat lahko tudi spravijo v pred pajki in viši- težave. Res je čudno, kako možgani včasih delujejo no, ampak tudi pred tako, da škodujejo telesu, čeprav je to njegov sosta- pričakovanji drugih, novalec in bi morala živeti v sožitju. A tu moraš z pred tem, da jim bo Slika: Lucija Deželak, 8. d “možgani premagati možgane” in se s pravilnim spodletelo in bodo delom le-tega organa odločiti, kateri del boš poslu- razočarali druge, pred prihodnostjo in drugimi šal. Možgani imajo različne predele in res je čudno, stvarmi. Če kot odrasel kako iz istega organa prihajajo drugačne odločitve ugotoviš, da si se odločil in se moraš tudi z njim odločiti za eno od teh. za izobrazbo ali hobi, ki Kot sem rekla, možgani so res fascinantna stvar. te v resnici ne zanima, ne moreš kaj veliko več na- Ajda van der Geest, 9. b rediti, ampak ko si mlad, se lahko še vse spremeni. V slovenski predstavi tudi nastopajo najstniki, ki Ta predstava hoče po- so bili izbrani na avdiciji. Igralci na smešen način vedati najstnikom, naj ra- obrazložijo delovanje možganov na splošno, bolj ziskujejo in iščejo svoje natančno pa predstava govori o delovanju najst- poti v odraslost, ker ko niških možganov. V tem življenjskem obdobju v enkrat preživiš najstniško možganih deluje kar 86.000 milijard nevronov, ki Slika: Eva Tolar, 8. c obdobje, ga ne boš nikoli prejemajo vsakodnevne informacije. Nevtroni se med razmišljanjem vežejo na vse možne načine in več dobil nazaj. Staršem pa sporoča, da naj vča- tako lahko vsaka oseba sih gledajo na najstnike malo drugače. Mislim, gleda na stvari drugače da je že vsak starš rekel svojemu otroku: »Ko in drugače funkcionira. sem bil jaz majhen …« Meni ni prav, da današ- V tej predstavi hočejo nja najstniška leta tako primerjajo z najstniški- pokazati, kako je vsak mi leti včasih. Veliko se je spremenilo in popu- najstnik nekaj posebne- lacije se spreminjajo. Zato mislim, da se morajo ga. Nekateri so kreativ- starši tudi kdaj postaviti v kožo svojega otroka/ ni, drugi pa pustolovski. najstnika in ga poskušati, kdaj malo razumeti. Eni so leni, drugi pa ne- Zanimivo mi je v predstavi to, kako je pred- ustrašni in neustavljivi. stavljena nora stran najstnikov. Pokazana je z igro rasNliajejsmtnljiekjeosztaarpširoinboledm- a-Slika: Tereza Zmrzlikar, 8. b Nikoli, res nikoli in tudi z ostalimi elementi pred- tične in veliko staršev upa, da bo to obdobje čim stave. Pokaže, kako je najstništvo res obdobje za- prej minilo. Ampak ravno to obdobje je čarobno. bave in sanj. Ker ko si najstnik, ni nič nemogoče. V tem obdobju imaš možnosti za odločitve, ki ti bodo spremenile prihodnost. Najstniki morajo Tinkara Mali, 9. d dobro premisliti, ali se morajo kakšno stvar nau- čiti, da ne bodo kasneje obžalovali. Čeprav imajo starši velike probleme z najstniki, je najstnikom Žarki | 13

DOGODKI IN ODMEVI ŠOLSKEGA SVETA nike, kot smo mi. Zjutraj smo spakirali, saj se v Z VELIKIM VESELJEM PO OSREDNJI ITALIJI hotel nismo več vrnili. Odšli smo proti vili, ki je Učenci in učitelji so se letos v sklopu mladega popotnika bila vsem všeč. V vili je bilo veliko lepo ohranjenih odpravili proti Rimu in Neaplju. rimskih predmetov. Po vili smo odšli na naš zadnji ogled. V tem malem mestu je bilo tako lepo, da V soboto, 15. februarja 2020, smo se ob 22. 00 sploh ne omenjam cerkve, ki smo jo videli. V tem odpravili na dolgo pričakovano potovanje. Vožnja mestu smo jedli tudi tradicionalno italijansko pico. je bila dolga in naporna, a z dobro družbo in nekaj Na žalost je bil to konec naše poti, zato smo se spanca je čas hitro minil. odpravili domov. Ko smo se zjutraj zbudili, smo bili že pred Rimom, Na poti nazaj je bilo super, saj smo kartali, po- zato smo hitro pograbili slušali glasbo in si ogledali nogometno tekmo. Rad stvari, ki smo jih potrebo- bi poudaril, da so ta potovanja super za ogled sveta vali, in odšli smo na pod- in za spoznavanje novih ljudi, zato mislim, da smo zemno železnico. Z njo se na potovanju vsi zabavali. smo se peljali 30 min in prišli v center mesta. Ta- koj smo zagledali prekrasno ohranjen Rimski am- Svit Albreht, 7. d fiteater. Stal je tik pred postajo. Z našim vodičem smo nadaljevali ogled. Pobližje smo si ogledali KAKO LAHKO VSI POSTANEMO GRETA razne cerkve, ki so bile prekrasne, slavoloke, razne THUNBERG? ostanke, kipe … Ko smo končali vodene oglede, so nam učitelji pustili, da si tudi sami ogledamo Greta Thunberg je mlada švedska okoljska ak- kakšno zanimivost, odidemo na kosilo ali kupimo tivistka, ki je na začetku kakšen spominek. Po nakupih in kosilu smo se na šolskega leta vsak petek trgu spet zbrali in počasi smo odšli proti avtobusu. protestirala pred švedskim Tako smo približno ob sedmi uri zvečer prišli v parlamentom z napisom hotel, kjer smo povečerjali in prespali. šolska stavka za podneb- je. A toleptoujem2ob0či1ljo9šesloeorbgziaalnči eizz-i-Vdbweirr.g:co-hbmtrtpi/nseg:n/s/-/cgwlriwmetwaat.-ethun- Naslednji dan smo vstali ob sedmi uri in takoj tek. V začeli aktivno, saj sva s prijateljem pozabila na uro njeno in sva morala takoj odhiteti na zajtrk. Takoj po zaj- rani štirje večji shodi za trku smo se odpravili v Neapelj. Neapelj mi je bil zaščito okolja. Kot višek aktivnost za zaščito všeč, a nisem se počutil tako dobro kot v Rimu, okolja je Greta imela govor na okoljski konfe- saj je bil Neapelj veliko bolj onesnažen. V Neaplju renci OZN, kar je globalno povečalo njeno pre- smo si ogledali veliko odprto cerkev, razne trge in poznavnost na področju boja za okoljske pravice. druge zanimivosti. Neki gospod nam je tudi lepo Kaj je Greti sploh uspelo in kako je to do- zapel in zaplesal. Po ogledu smo odšli na okus- segla? Uspelo ji je uresničiti svojo idejo na na- no kosilo. Pot smo takoj nadaljevali proti vulkanu. čin, da je veliko število ljudi na enostaven in Kar dih nam je zastal, ko smo ob vožnji na vulkan preprost način prepričala, da je potrebno varo- lahko gledali celoten Neapelj. Te slike nihče ne bo vati okolje, ki je že zelo ogroženo. Lahko reče- pozabil. Ko nismo mogli dalje z avtobusom, smo mo, da je imela srečo in da so ji drugi pomagali. odšli na vrh kar peš. In končno smo prišli na vul- Če pogledamo z druge perspektive, vidimo, da kan. Zrak je bil res svež, a še lepši je bil razgled. Ko je Greta otrok, kot smo tudi mi. Otroci ponavadi smo naredil nekaj slik, smo odšli proti avtobusu mnogokrat rečemo, da ne zmoremo ali ne znamo. in z avtobusom nazaj v hotel, kjer smo prenočili Dejansko je to najbolj enostavno. Greta pa je pri še eno noč. Hotel je bil ravno pravšnji za popot- svoji zamisli vztrajala. Najprej je prepričala sošolce, 14 | Žarki

nato sorodnike, sosede, prebivalce Švedske, Evrope DOGODKI IN ODMEVI ŠOLSKEGA SVETA ... Dejansko je z majhnimi koraki prišla do tega, da LETEČI KRANJEC so jo v Združenih narodih poslušali voditelji celega Verjetno vsi poznate Roberta Kranjca. To je eden najbolj- sveta. Seveda je mnogi niso slišali, ampak je s svojo ših smučarskih skakalcev v zgodovini. To je verjetno dovolj trmo in z vztrajnostjo vzbudila njihovo pozornost. dober argument, da se ta intervju splača brati dalje. Prebrali smo, da ko Mnogo otrok in odraslih ima dobre ideje. A ve- ste bili naših let, ste čina nas te ideje ne zna uresničiti. Še posebej smo se že resno ukvar- takšni otroci. Rečemo si, da je odraslim lahko, ker jali s smučarskimi so starejši in bolj vplivni od nas. Zato opustimo skoki. Kaj pa prej, veliko dobrih idej, saj prej obupamo. Greta svoje vas je zanimal še ideje ni opustila in je vztrajala naprej. Zaupala je kakšen šport? vase in vedela je, da ji bo postopoma uspelo in Ko sem bil v osnovni dejansko ji je z majhnimi koraki uspelo uresničiti šoli, sem najprej tre- to, kar si je želela in kar je koristno za cel svet. niral vaterpolo, nato pa sem v 2. razredu začel skakati zaradi svojega Tega vam ne pišem zato, da vas bi želel prepriča- prijatelja. ti, da smo vsi lahko Greta in bomo nominirani za Kaj vas je še zanimalo kot najstnika? Nobelovo nagrado in da bomo govorili v Združe- Zelo veliko stvari. Zelo rad sem rolal, predvsem pa nih narodih. Seveda to ni realno. Pišem vam zato, sem se posvečal smučarskim skokom. da vas pozovem in dokažem, da moramo biti bolj Tudi v Šenčurju smo spremljali vašo športno vztrajni pri idejah, ki so dobre za širšo skupnost, pot. Bili ste izjemen skakalec. Zanima nas, državo, planet. Ne bodimo vztrajni samo pri pre- koliko časa ste največ preleteli v zraku? pričevanju staršev, da nam kupijo novo igračo ali Enajst do dvanajst sekund. računalniško igrico, ki jo želimo. Bodimo vztrajni Na kateri dosežek ste najbolj ponosni? tudi pri stvareh, ki so pomembne za širšo okoli- Na olimpijsko medaljo. co. Na ta način smo lahko najbolj podobni Greti. Vsi imamo vzornike, vsaj v naših letih. Kaj pa vi, po kom ste se zgledovali? Filip Čede, 6. c Po Primožu Peterki, verjetno ga vsi poznate. Vaša športna pot se je končala. S čim se ukvar- Slika: Ana Gašperlin, 8. b jate sedaj? Šivam kombinezone za reprezentanco, pa tudi za najmlajše v šolah. Ali ohranjate stike s bivšimi prijatelji reprezen- tanti? Imate kaj skupnega, kaj vas povezuje? Da, jih, ampak vse je odvisno od njihovega in mo- jega urnika, saj vsi nekaj počnemo. Žarki | 15

DOGODKI IN ODMEVI ŠOLSKEGA SVETA Kaj te pri tem športu najbolj veseli? Zakaj ste se odločili, da ne boste več skakali? Najbolj me navdušuje adrenalin in druženje s ko- Ker mislim, da sem vse, kar sem hotel, dosegel in lesarskimi kolegi. ker sem imel na koncu veliko poškodb. Katera oprema je pomembna pri kolesarjen- Ali kdaj pogrešate turneje in adrenalin? ju? Kakšno je tvoje kolo? Adrenalin absolutno! Turnej pa ne, ker so dolge in Moje kolo je francoske znamke Lapierre, saj je naporne. moj sponzor. Imam pa še tri kolesa, prvo je aero Na katero tekmovanje vas vežejo najlepši spo- kolo, ta je namenjen za raven teren, potem imam mini? navadno kolo, ki je lažje od aero kolesa in na- Na Skandinavsko turnejo. menjeno za klance, in tretje kolo je »koza«, ki jo Katera je vaša najljubša skakalnica? uporabljam za kronometer. Pri opremi pa so po- Planiška velikanka. membni čelada, čevlji, galoše in dres. Le-ta je naj- Tudi na naši šoli je veliko otrok, ki se ukvarja- pomembnejši, saj je važno, iz kakšnega materiala jo s športom. Kaj bi jim svetovali? je in da je čimbolj aerodinamičen. Ko ste slabi, ne odnehajte, ko ste dobri, si lahko Kdaj si se začel ukvarjati s kolesarstvom? vzamete malo pavze, nikoli pa ni prepovedano Začel sem pri 11 letih. sanjati o uspehu. Kdo je bil tvoj vzornik? Kaj vas nasmeje in razvedri? Moj vzornik je bil Lance Armstrong. To, da sem s Piko in ženo. Koliko časa pa treniraš na teden? Kako sploh potekajo tvoji treningi? Nejc Hrovat, 7. a Odvisno. Če nimam tekem, potem treniram 20- 25 ur na teden, pred dirkami pa 16-20 ur na te- PRI ŠPORTU JE POMEMBNO, DA SE TUDI ZA- den. En dan pred tekmo sem vedno prost, da si BAVAŠ telo odpočije. Žiga Jerman je kolesar z zavidljivimi uspehi. Od 1. av- Kakšne cilje imaš pri kolesarjenju? gusta 2019 je v razvojni ekipi francoske ekipe svetovne se- Moji cilji so trenutno enodnevna etapa na Tour rije Groupama-FDJ. Kolesari de France, dirka po Flandriji in svetovno prven- pri klubu Grupama-FDJ stvo v Švici. To pomeni, da zdaj dirka Na katerih večjih tekmah si že bil? na najvišji ravni kolesarstva. Letos sem kolesaril na dirki po Poljski, ki je zelo Star pa je komaj 21 let. velika v World Touru, udeležil sem se tudi Evrop- Zanima me, zakaj si skih iger v Minsku. odločil ravno za kolesarstvo? Koliko kilometrov je bila dolga tvoja najdaljša V 7. razredu je moj prvi trener prišel v šolo, nas proga? testiral 2 minuti na trenažerju in kolesu. Ker sem Moja najdaljša proga je bila 224 km po Hrvaški. imel najboljše rezultate, sem dobil povabilo v Ali si se že kdaj resno poškodoval? klub. Oče je poklical v klub in tako se je začela Enkrat sem imel pretres možganov, poškodoval moja kolesarska kariera. sem si koleno, vendar je bila to le površinska 16 | Žarki

DOGODKI IN ODMEVI ŠOLSKEGA SVETA rana, razbil sem si štiri zobe. BREZ TRDEGA DELA NE BO NIČ ... Kadar gledamo npr. Tour de France, se nam, gledalcem, zdi kolesarjenje sila naporno. Kaj V času karantene mi je bilo večkrat pa je tebi pri tem športu najbolj naporno? pošteno dolgčas. Odločil sem se, da Tritedenske tekme na Tour de France še nisem bom za Žarke pripravil intervju. vozil, sem pa vozil 12-dnevno. Najbolj naporno Ker imam rad avtomobilizem, sem je, ker se ne moreš spočiti. Med prostim časom prek Instagrama pisal Cirilu Komo- imam še intervjuje. Če se ne spočijem, težje jem, tarju – YouTuberju. Vir: https://www.mla- če pa ne jem dovolj, težje kolesarim. Skušam čim Morda ga poznate po imenom več spati. motar Minuta. Ko-dina.si Katera hrana ti da največ energije, katero hrano ješ pred treningi in tekmo? Kateri poklici so vas še zanimali? Največ energije ti dajo ogljikovi hidrati, kot so riž, V mlajših letih dolgo časa nisem imel izdelane ide- krompir in testenine. Pojem nekaj mesa, vendar je o tem, kaj bi zares želel početi, ko odrastem. ne preveč, saj zakisa mišice. Med samo tekmo Dolgo časa sem se »lovil«, sprejemal in iskal tudi nam pripravijo energetske ploščice iz riža, potem priložnostna dela, skozi vso mladost pa je bilo za- pa dodajo še različne dodatke, kot so Haribo nimanje za avtomobile kot nekakšna rdeča nit, za bomboni, Oreo piškoti … katero sem upal, da kdaj postane več kot le hobi. Ali imaš kaj prostega časa? Kaj počneš v prostem času, kaj te veseli? Kateri avto bi imeli, če bi lahko izbirali? Trenutno sem imel en mesec dopusta, med se- Predpostavljam, da nimam denarnih omejitev. In zono pa bolj malo, mogoče kakšen dan ali dva. v tem primeru izberem lexus LFA, mercedes-benz Med poletjem ne morem na dopust. Med prostim CLK GTR, McLaren F1, lamborghini diablo GT, časom grem rad s prijatelji na pijačo. Po koncu aston martin DB5 … Seznam se zlepa ne konča. sezone sem šel na Bali za tri tedne, vrnil sem se Skok v realnost hitro umiri nakupovalno mrzlico spočit in pripravljen na novo sezono. – od sodobnih avtomobilov mi je zelo všeč toyota Ali te v prostem času in na dopustu kaj pre- RAV4. verjajo? Ali te to jezi? Eno uro na dan moram biti dosegljiv na dogo- Kaj si mislite o električnih avtomobilih? vorjenem mestu. Pri tem so zelo natančni. V pri- Polno ali le delno elektrificirani avtomobili postaja- meru, da nisem, dobim eno kazensko piko, če bi jo vse večji del tudi slovenskega avtomobilskega dobil tri pike, bi bil suspendiran za štiri leta. Pre- vsakdana. Njihov prihod pozdravljam, a obenem verijo vzorce krvi in urina. Ob tem mi ni prijetno, opozarjam, da zadnje niso rekli tudi še avtomobili ampak to sodi h kolesarstvu. z motorji na notranje izgorevanje – sploh v pove- Na naši šoli je veliko dobrih športnikov. Kaj zavi z večjimi baterijskimi sklopi – tako imenovani bi svetoval mladim nadebudnim športnikom? priključni hibridi, ki se hitro uveljavljajo kot ta hip Vsekakor morajo v športu uživati in se zabava- ena boljših in razmeroma »zelenih« alternativ. ti, če pa je ob tem viden še napredek, je vredno vztrajati. Ker vem, da obiskujete razne podelitve, me zanima, če ste imeli kdaj tremo? Gal Zveršen, 7. c Treme nisem imel nikoli. Zdi se mi, da je povsem nepotrebna. Če znaš, kar znaš in se na odru ali pred množico ljudi ne pretvarjaš, da si nekaj dru- gega, kot si v resnici, hitro ugotoviš, da ni vprašan- ja, ki ga ne znaš odgovoriti. Če pa ne gre, pa tudi Žarki | 17

DOGODKI IN ODMEVI ŠOLSKEGA SVETA Ali imate mogoče kakšen nasvet za mlade, ki nič hudega. se navdušujemo za novinarstvo, za snemanje Kdo vas je navdušil za avtomobilskega novi- vlogov in tudi za avtomobilizem? narja? Dokler zanimanje in navdušenje izvirata iz notran- Navdušenje nad avtomobili in mobilnostjo na je želje po spremljanju avtomobila ali mobilnosti splošno sem podedoval po pokojnem očetu. na splošno in dokler se je posameznik pripravljen Kako ste prišli do ideje, da ste postali sloven- tudi učiti in sprejemati navodila bolj izkušenih, je ski vloger? to dobra popotnica za naprej. Nikoli ne pozabi- Z video produkcijo se bolj ali manj intenzivno te na spremljanje trendov. Kdor se zna prilagoditi ukvarjam že od leta 2006. Preden sem posnel prvi in spremeniti, bo uspel. Predvsem pa ne pozabite vlog, sem preživel stotine ur pred in za kamero, najpomembnejšega: brez trdega dela ne bo nič. v montaži, napisal sem veliko scenarijev in režiral veliko video vsebin. Tudi zato sem vedel, da imam Jošt Bajt, 6. c v sebi akumulirano toliko znanj in izkušenj, da NASVETI ZA ZDRAVO ŽIVLJENJE preskok na ustvarjanje lahkotnih video vsebin ne bi smela biti težava. Vsi vemo, da je za naše zdravje pomembno, da Ker vem, da vam je košarka zelo pri srcu, me telo »miga«, da zdravo jemo ter pijemo. To pišem zanima, ali je to vaš najljubši šport? Ali se za- zato, da vam bom predstavil vaje, jed in smoothie. nimate še za kakšen šport? Načeloma rad pogledam marsikateri športni do- Pa začnimo z vajami. Vsi poznate skledce, kaj- godek/tekmo, a velja, da v mojih očeh nič ne pride ne? No, kot trening bi bila tvoja prva vaja lahko blizu košarki. Razen motošporta, seveda. diamantske skledce - te delamo 25 sekund, nato Kje ste se toliko naučili o avtih in kaj vam je pa si vzamemo 10 sekund počitka. Počitek ter čas najbolj všeč pri njih? za vajo se ne spreminja. Nato naredimo še vojaške Avtomobile, njihov napredek in tehnologijo pove- skledce, trebušnjake z rotacijo trupa v eno stran, zano z njimi spremljam že od zgodnjega otroštva. držanje trupa imenovan plank ter vse ponovimo Ker navdušenje izvira iz zanesenjaštva, ni šlo ni- 4-krat. koli za učenje, ampak za veselje. In tako si človek veliko zapomni. Ne pozabite pa, da je za znanjem Prehrana mora biti raznolika in vsebovati mora tudi veliko trdega dela. Vsak dan se naučim oziro- veliko ogljikovih hidratov. Sedaj vam bom opisal ma izvem kaj novega. postopek priprave rezancev s šunko, šparglji ter Kakšni so bili začetki v vaši avtomobilistični kokosovim mlekom (če ga nimate pri roki, lahko karieri in ali so bili ti začetki za vas težki? uporabite smetano za kuhanje). Najprej popraži- Prvi dve leti, za tem, ko sem se prebil kot hono- te čebulo na olju, dodate šunko in šparglje, malo rarni sodelavec v eno od slovenskih uredništev, pustite, da se popraži, nato pa zalijete s kokosovim sem delal praktično zastonj oziroma za zelo malo mlekom. Malo posolite in popoprate (po želji), denarja. Iskal sem zgolj priložnosti za delo, doka- nato pa skuhate rezance in jed je pripravljena. zovanje in učenje. Po dveh letih, leta 2006, sem dobil vabilo za priključitev k Siolovi ekipi in ga Smoothie skoraj vedno vsebuje sadje, zato bomo sprejel. Takrat je avtomobilsko novinarstvo postal mi naredili ravno takega. Sestavine so: banana, sok moj poklic. sveže pomaranče, med, gozdni sadeži ter vanilijev jogurt. Upam, da vam bodo moji nasveti za zdravo ži- vljenje, koristili. Mark Ložar, 7. c 18 | Žarki

OGLED FILMA KOŠARKAR NAJ BO 2 DOGODKI IN ODMEVI ŠOLSKEGA SVETA V torek, 14. januarja 2020, smo se zjutraj Slika:Aleksej Kajzer, 2. e z avtobusom odpeljali v Dom krajanov Šen- čur. Ogledali smo si film Košarkar naj bo 2. Slika: Brina Ropret, 2 .e Slika: Gašper Kristanc, 2 .e Ko smo prišli v Dom krajanov, smo počakali, da smosevsizbrali. Lučisoseugasnileinfilmsejezačel. Ranta je bil zaljubljen v Metko. Ko so pisali test, Ranta ni nič znal, zato je hotel prepisova- ti od Metke. Učitelj ju je opazil in je obema dal cvek. Ker je dobil cvek, se je moral učiti. Naslednji dan je Metka dobila pet. Ranta je zamujal k pou- ku, ker je zaspal. Ko je prišel v šolo, mu je učitelj rekel, da je dobil cvek. A ker se je Ranta naučil, je dobil pet. Najboljši del filma je bil, ko so na tekmi zmagali. Rada bi spoznala igralko Metko. Rada bi, da bi naredili še Košarkar naj bo 3. Naučila sem se, da moramo po- magati in biti vsi za enega, eden za vse. Maruša Ferjan, 4. c ŠOLA MALO DRUGAČE - NARAVOSLOVNI DAN ČRMOŠNJICE Najbolj mi je bilo všeč, ko smo šli prvo noč po vasi s petrolejkami, čeprav je bilo malo grozljivo. Všeč mi je bilo tudi žebljanje. V les smo v obliko lipovega lista zabili žeblje in jih ovili z volno. Tudi disko ni bil slab. Sankanje je bilo kul, saj smo se sankali kar brez snega, fizika pač. Avtomobil na daljinca smo morali pripeljati iz ene na drugo toč- ko. Hrana ni bila slaba. Spal sem z dvema prijatel- jema. Učitelji so bili prijazni. Veliko smo se naučili. Jaka Jamnik, 2. e Prvo noč smo šli na sprehod s petrolejkami. Opazovali smo ozvezdje. Drugi dan smo se vo- zili s sankami po pesku in šli na zipline. Zvečer smo imeli disko. Eva Smolej Sluga, 2. e Žarki | 19

DOGODKI IN ODMEVI ŠOLSKEGA SVETA Jerca Brezar, 2. e Vita Škofic, 2. e Marko Čede , 2. e EVROPSKI TEDEN ZMANJŠEVANJA ODPAD- Sara Gašperlin, 2. e KOV Že četrto leto zapored naša šola sodeluje v Evropskem tednu zmanjševanja odpadkov, ki je letos potekal od 16. do 24. 11. 2019. Letošnja osrednja tema je bila usmerjena v učin- kovito ozaveščanje in izobraževanje javnosti o prednostnih načinih ravnanja z odpadki, predv- sem preprečevanju in ponovni uporabi, pri čemer so bili v ospredju tekstil, kosovni odpadki in em- balaža. Na naši šoli smo se osredotočili na tekstil. Učenci 3. a razreda so iz neuporabnih majic izde- lali vrečke, učenci 3. b pa so iz nogavic ustvarili lutke, ki so jih uporabili v lutkovni predstavi. Izjemno zanimive izdelke sta iz tekstila naredila učenca Tine Gašperlin in Ema Radanović iz 5. a. Učitelji so učencem na uri oddelčne skupnos- ti predstavili koristne nasvete, kako oblačilom podaljšamo življenjsko dobo. Z učenci 7. in 8. razredov smo izvedli »darovalnico oblačil«, saj so učenci 8. razredov lahko prinesli opran, čist in lepo ohranjen kos oblačila, ki ga ne nosijo več, učencem 7. razreda. Kljub temu da smo k sodelo- vanju pri tej ideji povabili tudi starše, je bila »da- rovalnica oblačil« slabo sprejeta. Učenci so nam pojasnili, da večinoma starši skrbijo za to, da ob- lačila dajejo v ponovno uporabo oz. da si oblačila menjajo predvsem med sorodniki. 20 | Žarki

DOGODKI IN ODMEVI ŠOLSKEGA SVETA Na Evropski teden zmanjševanja odpadkov smo opozorili tudi občane, saj smo tako kot vsa- ko leto izobesili transparent na Pipanovi ulici, ki je spodbujal k ponovni uporabi. Ne le v času projekta, temveč vsak dan naj bo naš in vaš slogan: Ponovno uporabo spremeni v navado! Tanja Bogataj, koordinatorica projekta na OŠ Šenčur V torek smo pri likovnem pouku izdelovali lu- tke iz obrabljenih, starih nogavic. Izdelovali smo jih, ker je bil ta teden evropski teden zmanjševanja odpadkov. Za lutke smo uporabili: nogavico, bleš- čice, volno, filc, cofke in plastične oči. Najprej smo iz lepenke izrezali ovalno obliko, ki smo jo prere- zali na pol, in jo prilepili na spodnjo stran nogavi- ce. Tako smo naredili usta. Na zgornjo stran smo prilepili oči in lutko okrasili. Moja lutka predstavlja pošast Lili. Ima pisane lase, modre oči ter draguljč- ke. Njen nos je vijoličen. Ima dolg rdeč jezik. Zanjo sem uporabila zeleno nogavico z belim vzorcem. Mirjam Žerovnik, 3. b Žarki | 21

DOGODKI IN ODMEVI ŠOLSKEGA SVETA PUSTNA SOBOTA IN NEDELJA PERESNICA IZ ODPADNEGA MATERIALA Sobota in nedelja sta bili zelo zabavni. No, začni- V šolo smo prinesli blago, gumbe, razne okraske mo s soboto. Zbudila sem se ob 8.30, saj sem bila … Najprej smo izrezali blago (v obliki A4- forma- zelo nervozna, ker bomo hodili po hišah za pusta ta). Moje blago je bil zlato-bel bombaž. Nato smo hrusta. Ob 10.30. sva se našemila in šla po prija- ga zlepili in z lepim šivom obrobili. Sledili so gumbi, telja Žiga. Med potjo smo srečali Anžeta in Saro. ki smo jih prišili na blago. Niso bili le gumbi, ampak Na koncu smo zbrali 16 evrov in 38 centov in ve- so lahko bile tudi okrasne niti in perle. Na koncu liko bonbonov. Nato smo odšli v Kranj na karne- pa smo puščice okrasili. Naredili smo jim žepke iz val. Bil je precej kratek. Z nami je šla tudi stričeva blaga, jim lepili rože, srčke, svoja imena … Svojo punca. Ko smo se vrnili, smo se preoblekli in odšli puščico sem okrasila z žepkom in s srčkom iz tila. v najboljšo tujo restavracijo v Sloveniji. No, pa na- daljujem z nedeljo. Zbudila sem se in se ulegla na Nastale so čudovite puščice iz odpadnega bla- kavč. Čez kakšno uro smo šli na šenčurski karne- ga! Večina jih uporablja za peresnico ali za av- val. Tam mi je bilo zelo zanimivo. Čez nekaj časa tobusno karto, jaz pa jo uporabljam za nakit. sem srečala Marušo, nato pa še Emo in Alena. Z njima smo šli po hišah. V Saminini hiši sva z Emo Eva Balažič, 4. c dobili sirov burek, pest bonbonov in banano. Ko sem prišla pred Dom krajanov, smo odšli domov. Ogledali smo si film »Spuži na suhem« in odšli spat. Tako se je začel in končal najboljši vikend vseh časov. Sara Bregant, 5. b SIMBIOZA GIBA 16. 10. 2019 smo v okviru projekta Simbioza giba v šolo povabili dedke in babice, da se nam pridružijo pri gibanju. Skupaj smo preživeli dve zanimivi uri. Učenci 3. a so zapisali svoje vtise ter povedali, kako še preživljajo prosti čas skupaj z dedki in babicami. Všeč mi je bilo, da sem se lahko gibal skupaj z ded- kom in babico. Všeč mi je, da še lahko hodita in gre- mo večkrat skupaj na sprehod. Brez njiju ne bi bilo tako zabavno. Doma z dedkom rad igram tarok, z babi pa se greva štiri v vrsto ali enko. (Erazem Šavli) Všeč mi je bilo, ker sem spet videl stare starše. Njim je bilo všeč, ker se že dolgo niso gibali. Igra- li smo se štafeto in različne igre. Na koncu smo dobili sadne ploščice in jabolko. (Žiga Semen) Igrali smo se prstomet, igre s padalom, z ba- loni. Imeli smo tudi postajo, na kateri so nam 22 | Žarki

stari starši brali pravljice. Meni je bilo všeč zato, DOGODKI IN ODMEVI ŠOLSKEGA SVETA ker smo se dobro razgibali, potem pa še najedli. Starim staršem je bilo všeč, ko so me spet videli in V prostem času pa s svojim dedkom in babico se gibali z mano. Z babico najraje pišem matemati- najraje igramo karte in odbojko. (Luka Seničar) ko in gledam televizijo. Z dedijem zelo rada kuham. Zelo rada pa se tudi stisnem k njima. (Anja Kelert) Simbioza giba mi je bila všeč, ker se nisem Simbioza giba mi je bila zelo všeč, ker se s še nikoli igrala takih iger. S starimi starši se svojimi starimi starši ne vidim velikokrat. Rad rada igram igre s kartami in šah. Pri njih sem se z njimi igram in pogovarjam. (Andre Žmavc) tudi v varstvu in tam prespim. (Julija Nastran) Meni je bilo všeč, ker smo se veselili in igrali. Mojim staršem je bilo všeč, ker smo sodelovali Stari starši so nam brali pravljice in igrali smo skupaj. Igrali smo se igre z baloni, balinčki, s pa- se različne igre. Všeč mi je bilo, ker sem se malo dalom in z žogicami. Doma z babico najraje igram več družil s starimi starši. Mojim starim staršem karte in ji pomagam pri delu na vrtu. (Tom Tomc) pa je bilo lepo zato, ker so me lahko videli. Z ded- Učiteljice so organizirale različne dejavnos- kom in babico najraje nakupujem. Rad imam, ko ti, pri katerih smo se gibali s starimi starši. Moji mi babica pomaga delati šolske naloge. Z ded- babi je bilo zelo všeč, da se je lahko gibala z kom pa se rad igram različne igre. (Tim Kelert) mano. Jaz se z dedkom in babico najraje igram družabne igre in se pogovarjam. Včasih me de- Z babico in dedkom rada berem pravl- dek tudi žgečka, jaz pa se smejim. Z babico pa jice. Dedku pomagam v gozdu, z babi- velikokrat pečeva odlična peciva. (Neja Mubi) co pa gledam televizijo. (Maša Skumavec) Meni je bilo najbolj všeč, ker je bila na koncu po- gostitev, mojemu dedku pa poligon. Z dedkoma in Na simbiozi giba mi je bilo všeč, da smo babicama najraje pijem čaj in se kartam. Rada na- se veliko gibali in igrali različne igre. Sta- biram tudi rože in grem na sprehod. (Nadja Sušnik) rim staršem je bilo všeč, da smo se druži- Z babi največkrat pečeva, gledava filme, se li in na koncu posladkali. (Gašper Debeljak) pogovarjava in igrava z mucki. To nama je všeč, ker sva na to navajeni. (Janina Žerovc Rebol) Všeč so mi bile štafetne igre in igre s padalom. Všeč mi je bilo, da sem se gibala s starimi starši. (Gašper Gorenc) Z njimi se rada igram igre. Ata me tudi uči šah. V prostem času se s starši igram nogo- (Ula Osojnik) met. S starimi starši se igram šah, karte, člo- Vtelovadnicismoseigralirazličneigre.Menijebilo vek ne jezi se in pantomimo. (Enej Šparovec) všeč, ker sem se lahko družila z babi. Z mojo babico najraje pečeva piškote ter se crkljava. (Maja Pompe) V telovadnici smo se igrali različne igre. Naj- Pri simbiozi smo se veliko gibali s starimi starši. prej smo pri naši učiteljici brali pravljice, nato Všeč mi je bilo, ker smo se igrali različne igre. Sta- smo se igrali štafetne igre. Igrali smo se na šti- rim staršem je bilo všeč, ker smo se veliko gibali. rih postajah. Všeč mi je bilo, ker sem se družil z Doma se z mamo najraje žogam. (Lovro Šinkovec) babi in ker smo se na koncu posladkali. Najbolj pa mi je všeč, ko sem z dedkom in babico na morju in se skupaj kopamo. (Janez Jakob Knific) V šoli smo se igrali različne igre. Meni in starim staršem je bilo všeč. Z babi grem rad ven na spre- hod. (Rožle Podobnik) Žarki | 23

DOGODKI IN ODMEVI ŠOLSKEGA SVETA Meni je bilo všeč, ker smo se razdeli- li v ekipe in med seboj tekmovali v štafet- nih igrah. Mami Vilmi je bilo najbolj všeč, ker smo se gibali. Doma z mamo najraje vrtna- rim. Zelo lepo je biti z mamo. (David Remic) V telovadnici smo se gibali. Meni je bilo všeč, ker smo se na koncu posladkali. Moji mami je bilo všeč, ker se je lahko z mano gibala. Z babi- co in dedkom se najraje igram in hodim na spre- hod. Z babico se rad igram enko. (Sven Tomc) GASILSKO TEKMOVANJE PRIŽIG LUČK NA NOVOLETNI JELKI V gasilskem društvu smo se pripravljali na V začetku decembra smo otvorili smrekico v gasilsko tekmovanje. Vsi smo se ga že veselili. Šenčurju. Matic Mihajl in jaz sva vodila prireditev. Končno smo le dočakali težko pričako- Obiskal nas je gospod Urban Kokalj, duhovnik, gospod Ciril Kozjek, župan občine Šenčur, ter ve- vano soboto. Zgodaj zjutraj smo se zbra- liko občanov … Bilo je res lepo. Peli smo, plesali li pred gasilskim domom. Vsi smo bili ob- in se pogovarjali o stvareh, ki jih prinaša zima. Bo- lečeni v enake rdeče majice s kratico PGD žično jelko je darovala Krajevna skupnost Trboje. Šenčur, kar pomeni Prostovoljno gasilsko druš- tvo Šenčur. V skupini smo bili Tim, Tevž in jaz. Tara Jordan, 5. d S kombijem smo se odpeljali na tekmovanje v Prebačevo. Tam smo se vsi tekmovalci zbra- li. Vajo smo začeli z brentačo. Ko smo vajo opravili, smo odšli na start. Prva postaja je bila zavezovanje vozlov. Nato pa smo se odpravi- li do vaje s kompasom. Naslednja vaja je bila iz znanja gasilstva. Na cilj smo prišli po opravl- jeni nalogi. Po tej nalogi smo bili utrujeni. Ko so razglasili rezultate, so skupine govo- rili od zadnjega do prvega mesta. Vedeli smo, da bomo med prvim in desetim mestom. Ko so prišli do petega mesta, je bilo že zelo nape- to. Ko pa so prišli do drugega mesta, smo osta- li le še mi. Vsi smo bili veseli, saj smo bili prvi. Ko smo se vrnili v gasilski dom, nam je naša predsednica društva dala tor- to, saj je bila tudi ona vesela našega uspeha. Ko pa sem jaz prišel domov, so bili tudi doma zelo veseli rezultata. Ažbe Ulčar, 5. b 24 | Žarki

FILMSKI NATEČAJ RASTEM S FILMOM II DOGODKI IN ODMEVI ŠOLSKEGA SVETA Natečaj je letos potekal pod tematskim naslovom ŠPORTNI DAN Knjiga me zmiga. Poleg vsebine, ki se je morala Zjutraj smo prišli v šolo in učitelji- navezovati na branje in aktivno preživljanje pros- ca nam je povedala, da bo jutri športni dan. tega časa, je moral biti film tehnično dovršen ter izkazovati ustvarjalnost in samostojnost učencev. Bil je petek. Zbrali smo se pred šolo. Učitelji- ca nam je razdelila malico. Nato smo se odpravili Prejeli smo 10 izdelkov, izmed katerih je komisi- na avtobus, ki nas je odpeljal v Kranj do Lede- ja (Ana Marija Lednik, Rok Polajnar, Andrej Cej in ne dvorane. Tam smo si izposodili drsalke. Bil je Tanja Bogataj) po omenjenih kriterijih pregledala zelo čuden občutek, ko sem stopila na led, ker že vse izdelke in izbrala najboljše (za ogled se morate dolgo časa nisem drsala. Nekaj časa sem se drža- prijaviti v Office 365). Člani komisije smo imeli la ograje, da ne bi padla. Potem sem se spustila izjemno težko delo, vsa izdelek je v nekem krite- in začela samostojno drsati. Nato sta se mi pri- riju izstopal, zato so se odločili, da med zmagoval- družili še Neža in Sara. Zelo so me začele bo- ce uvrstimo štiri najboljše: film Knjiga me zmiga leti noge in sem naredila počitek. Zopet sem se Kajetana in Tise Dulmin, ki med vsemi prispelimi odpravila na led. Odločili smo se, da bomo za- izdelki izstopa s svojo celostno podobo in izvedbo, menjali smer drsanja. Imeli smo se lepo, ker smo saj sta igralca izredno talentirana, svojo zgodbo sta nekateri padali po tleh, drugi so se smejali in se ustvarjalno povezala s planinskim muzejem in z zabavali na ledu. Po končanem dnevu smo se različnimi oblikami gibanja, njun izdelek pa je teh- odpravili proti šoli. Bili smo vsi zelo utrujeni. nično na zelo visoki ravni. Mesto med najboljšimi si prav tako zasluži film Počitnice. Avtorji Jure Jeraj Športni dan se je končal in imeli smo se lepo & co., ki končujejo osnovnošolsko izobraževanje, vsi skupaj. so ponovno pokazali, da so zelo dobri v scenariju, igri, režiji in montaži. Izdelek so naredili popolno- Atina Blagojević, 4. a ma samostojno, kar je bil tudi eden od štirih krite- rijev ocenjevanja. Fantom tudi v prihodnje želimo Slika: Klara Žagar, 9. a veliko filmskih izzivov! Med najboljše smo uvrstili tudi izdelek dveh nadobudnih filmarjev, Kaje in Matica Korelca, ki sta na tem področju začetnika, a zelo radi bi ju spremljali tudi v prihodnje: v za- nimivo zgodbo sta vpela še lasten glasbeni prispe- vek in prav tako prikazala, kako je knjiga lahko motivacija tudi za gibanje. Pohvalili pa bi radi tudi film Knjiga te spremeni, kjer so devetošolci Anže Knific, Martin Černe in Maj Praprotnik prikaza- li, kako mladostnik namesto zatopljenega igranja videoiger raje poseže po zanimivi knjigi, kjer se prav tako lahko poistoveti z domišljijskim svetom. Iskreno čestitamo tudi ostalim ustvarjalcem! Že zdaj vas vabimo k sodelovanju na filmskem nate- čaju drugo leto, kjer boste svoje filmsko znanje še nadgradili. Tanja Bogataj in Andrej Cej Žarki | 25

KNJIGA ME ZMIGA Logotip projekta (avtorica: Alenka Peklenik) Slika: Lara Rutar, 9. b 26 | Žarki

RAJE MIGAŠ ALI RAJE BEREŠ? KNJIGA ME ZMIGA (o projektu Knjiga me zmiga) judno vabimo, da se ga udeležite. Na prvi pogled zelo enostavno Tako smo torej naše bralčke in migavčke vprašanje. Naši otroci bodo hitro popeljali na skupen izlet, ki pa ni končan. Pred izbrali svojo najljubšo možnost. Saj nami je novo projektno leto. Še naprej bomo vemo: eni so »migavčki« in eni so o branju in gibanju govorili kot o navadi, brez »bralčki«. »Ni dvoma – šport!« reče Migavček. Brez katere si ne moremo predstavljati vsakdana. športa bi bilo dolgčas! Biti samo pri miru – kaj pa Še nekaj je namreč neizpodbitno: bralčki in zrak, svoboda, kri po žilah, cilji, druženje, akcija? migavčki bodo nekoč odrasli – v zdrave, aktivne, »Ni dvoma!« reče Bralček. Brez branja bi bilo dol- razmišljujoče, sočutne in zadovoljne mlade ljudi. gčas! Samo noreti – kaj pa mir, skrivnosti, zapleti, Vsebine Knjiga me zmiga jim bodo pri tem dobra spoznanja, domišljija? popotnica. Vprašanje »branje ali gibanje?« pa naj čim dlje ostane nerazrešeno, ob nenehnem preiz- Pa - na srečo! - ni tako preprosto. In kakor neiz- kušanju enega in drugega. podbitno drži, da nas dobra fizična aktivnost tudi prijetno umiri, dobra knjiga pa lahko še kako ob- Katarina Klajn, vodja projekta nori, sta tudi Bralček in Migavček v nas večja prija- http://knjigamezmiga.splet.arnes.si telja, kot bi morda pričakovali. Le pravo spodbudo potrebujeta. PRIREDITEV OB 120-LETNICI PLANINSKEGA DRUŠTVA KRANJ Od tod smo štartali, ko smo snovali naš Eras- mus projekt Knjiga me zmiga. Pred štartno črto 22. novembra 2019 smo nekateri učenci naše smo izvedli še anketo med sedmošolci o tem, kako šole sodelovali na prireditvi ob 120-letnici Planin- preživljajo svoj prosti čas. Njihovi odgovori so skega društva Kranj, ki je potekala v Prešernovem nam pomagali razumeti, kakšnega branja si želijo gledališču v Kranju. Prireditev je pripravila Osnov- in koliko jim pomeni redna telesna aktivnost. Po- na šola Šenčur. Sodelovali smo: Gledališki krožek tem smo se, s knjigo v nahrbtniku, podali na pot (Hana Sekne, Nejc Hrovat, Sara Mozetič, Maks v smeri zdravega duha v zdravem telesu. Na njej Štrukelj Tušek, Jerca Brolih, Domen Osterman, smo želeli poleg branja in gibanja ozaveščati dobre Žiga Omerzu, Meta Gašperlin, Matija Pevec, Katja odnose, solidarnost, povezanost z lokalno skup- Bajt, Pika Waldner), glasbeniki solisti ter Mladin- nostjo, s kulturno identiteto, težiti k življenjskosti ski pevski zbor in Učiteljski pevski zbor naše šole. šolskih vsebin, ustvarjalnosti, pouku izven učilnice Poleg nas so nastopili še otroci iz Vrtca Mezin- in k drugim zanimivim učnim pristopom. Potekale ček in Vzgojiteljski pevski zbor Kranjskih vrtcev. so številne dejavnosti in dogodki, tako na matični šoli kot na podružnicah: Naša mala knjižnica za Na prireditev smo se učenci intenzivno pri- branje z najmlajšimi, Odprta knjiga in Knjižna ča- pravljali več kot en mesec. Pridno smo vadili, na janka za najstnike, športni dnevi po literarnih po- dan prireditve pa smo imeli generalko v Prešer- teh, prireditev ob 120-letnici Planinskega društva novem gledališču že ob devetih zjutraj. Eno daljšo Kranj, ustvarjalno popoldne z otroki iz Azilnega vajo pa smo v gledališču opravili že dva dni prej. doma Vič, Planinska bralna značka, filmski natečaj Rastem s filmom, Družinski bralni klub ter natečaj Ob osmih zvečer se je prireditev začela. Najprej Na drugem koncu sveta – a blizu srca, v katerem sta nam Učiteljski pevski zbor OŠ Šenčur in Vzgo- zbiramo zanimive življenjske zgodbe prebivalcev jiteljski pevski zbor Kranjskih vrtcev ob klavirski naše občine. Zaključni dogodek z dnevom odprtih spremljavi Andreja Benedika zapela Zdravljico. vrat in zaključkom dejavnosti smo zaradi letošnjih Naslednji je nastopil naš učitelj z razredne stopnje izrednih razmer prestavili na jesen. Že zdaj vas vl- Andrej Bajželj, ki je odpel planinsko himno, pesem Oj, Triglav, moj dom. Potem smo si ogledali video o vzponu slepih in slabovidnih na Triglav z naslo- Žarki | 27

KNJIGA ME ZMIGA Kot enega od vrhuncev kranj- vom Triglav smo videli s srcem, pri skega planinstva smo igralci čemer je sodeloval naš učitelj špor- prikazali vzpon Marka Štrem- ta Primož Černilec, ki je tudi vodja flja, Andreja Štremflja in Nejca Mladinskega planinskega odseka Zaplotnika na Mont Everest iz PD Kranj. Uvodnemu pozdravu leta 1979. Zatem smo si ogle- povezovalke programa Urške Klajn dali video o številnih uspešnih so sledili slavnostni govori pred- vzponih kranjskih planincev. sednika Planinskega društva Kranj Nadaljevali smo s prizorom o Tineta Marenčeta, predsednika Pla- zahtevnem spustu z najvišjega vrha sveta ter se ninske zveze Slovenija Jožeta Rovana in župana med pesmijo Tam, daleč stran, ki so jo zapeli in Občine Kranj Matjaža Rakovca. Program so nadal- zaigrali Jerca Brolih, Brina Udovič in Lan Udovič, jevali otroci iz Vrtca Mezinček, ki so nam predsta- spomnili na tiste kranjske planince, ki so v gorah vili Pripovedko o Zlatorogu. Ko so končali, je po- pustili svoje življenje. Zaključili smo s še zadnjim vezovalka občinstvo seznanila z dejavnostmi, ki so planinskim prizorom, katerega glavni del je bil jih člani PD Kranj opravili v jubilejnem letu. Sledil besedilo Nejca Zaplotnika o smislu alpinizma in je še en krajši video s predstavitvijo štirih planinskih ljubezni do gora, ki ga je v obliki monologa od- odsekov. Nato je povezovalka napovedala kultur- lično interpretirala Jerca Brolih. Po še zadnjem ni program, ki smo ga pripravili učenci naše šole. videu, ki je predstavil kranjski planinski podmla- Kulturni program so otvorili učenci Larisa Grbić, dek, in zaključnem pozdravu smo se na odru zbra- Brina Udovič, Jerca Brolih, Sara Mozetič in Maks li vsi nastopajoči in Planinskemu društvu Kranj Štrukelj Tušek s pesmijo Življenja krog Nece Falk. za rojstni dan odpeli pesem To so tisti ljudje ter Nato smo nastopili člani Gledališkega krožka s upihnili svečke na rojstnodnevni torti. Z njo smo predstavitvijo prvega zimskega vzpona na Triglav, se posladkali na družabnem večeru po prireditvi. ki ga je pozimi 1882 opravil Avgust Sušnik. Na- Pri prireditvi so sodelovali tudi naslednji učen- slednji je bil Jure Osterman, ki je na evfonij ob kla- ci: Jure Jeraj in Anže Knific kot scenska delav- virski spremljavi Andreja Benedika zaigral pesem ca, učiteljici Zala Gregorc in Tadeja Tomlje kot Kdor vesele pesmi poje. V naslednjem prizoru je koordinatorki nastopajočih v zaodrju in učitel- Gledališki klub predstavil začetke organiziranega jica Ana Marija Lednik pri luči. Za sceno je po- planinstva pri nas. Z dvema pesmima so nastopili skrbela učiteljica Alenka Peklenik Klančnik. tudi člani Mladinskega pevskega zbora pod vod- Mentorica celotnega kulturnega programa pa stvom zborovodje Daneta Selana. Zapeli so pesmi je bila učiteljica Katarina Klajn. Mnogi naši uči- Oj, Triglav in Pod objem gora. V naslednjem gleda- telji in ravnateljica so sodelovali tudi pri pripra- liškem prizoru smo se skupaj vrnili v čas izgradnje vi pogostitve za povabljene goste po prireditvi. Prešernove koče na Stolu. V kulturnem programu S svojo prisotnostjo med gledalci so nas po- je nastopil tudi Vzgojiteljski pevski zbor Kranj- častili številni pomembni alpinisti, na primer skih vrtcev s pesmijo Če se od spominov da živet, Marko, Andrej in Marija Štremfelj ter Mojca Za- za njimi pa je Domen Osterman na harmoniko plotnik Jamnik z možem Tomažem Jamnikom. zaigral Avsenikovega Pastirčka. V naslednjem pri- V imenu vseh si upam trditi, da je bila ta zoru smo obudili spomin na planinca Franca Jalna prireditev za vse nepozabna izkušnja, kate- - Kocarja, ki ga je izvrstno odigral Žiga Omerzu. re del smo z veseljem bili. Ves vloženi trud in Nastopili sva tudi Ana Poljanšek in Meta Gašper- popoldansko delo sta se na koncu izplačala. lin v duetu flavt ter ob spremljavi klavirja zaigra- li pesem Tam, kjer murke cveto. Učiteljski pevski Meta Gašperlin, 8. d zbor pod vodstvom Alenke Kern se je predstavil s pesmima Planike tri in Na Gorenjščem je fletno. 28 | Žarki

POPOLDNE Z OTROKI IZ AZILNEGA DOMA KNJIGA ME ZMIGA VIČ BRALNA ČAJANKA NA OSNOVNI ŠOLI ŠEN- Veselje in igra sta v živl- ČUR jenju ključni stvari, a neka- terim otrokom tega iz raz- (pogovor o knjigi Velike zelene oči avto- ličnih razlogov primanjkuje. rice Jane Frey) OŠ Šenčur se je prav zato odločila, da bo prav tem Aktivna vloga učencev je v vseh novejših pe- otrokom pripravila prijetno Maks in Abbas iz Iraka dagoških metodah v ospredju. Učenci niso več popoldne. le poslušalci in zapisovalci, temveč jim moramo učitelji dati priložnost, da sami pridejo do resni- 4. marca smo se v OŠ Šenčur v glasbeni učilnici ce. Če govorimo o branju, je zelo pomembno, da zbrali vsi člani gledališkega krožka in Orffovega smejo brati knjige po svojih željah in da to navdu- orkestra, ravnateljica Majda Vehovec, šolska psi- šenje nad knjigo delijo s sošolci. Zgledi vlečejo, in hologinja Maša, učitelji Dane Selan, Manca Herlec to velja tudi pri pouku književnosti. Prav zaradi ter Katarina Klajn. Kmalu so prišli naši povabljen- zavedanja, kako pomembno je branje, imam od ci, otroci iz Azilnega doma Vič. Posedli so se na 6. razreda naprej na razpolago govorni nastop – pevske stopničke in aktivno popoldne se je začelo. predstavitev zanimive knjige. V 6. in 7. razredu se učenci osredotočajo bolj na vsebino in sporočilo. Za začetek je ravnateljica pozdravila otroke, Iz leta v leto pa je njihovo vrednotenje prebranega nato pa je Orffov orkester zaigral nekaj svojih naj- dela bolj poglobljeno. Res izjemno kvaliteten go- bolj priljubljenih skladb. Po zaigranih skladbah jim vorni nastop pa nastane v 9. razredu, ko se učen- je naš učitelj glasbe Dane Selan predstavil še vse ci maksimalno poglobijo, knjigo predstavijo z več plati, obravnavajo pa tudi slog pisanja. inštrumente v orkestru. Nato po so se otroci lah- Nekateri znajo primerjati več del istega avtorja. ko še sami preizkusili, če Izredno zanimivo pa je, če se učenci odločijo pri- so kaj glasbeno talentira- merjati film in izvirnik, po katerem je bil posnet ni. Po dobrem glasbenem film. vzdušju so otroci spozna- li tudi zgodbo Najmoč- Prav na nejši fantek na svetu, ki jo je uprizoril gledališki podlagi dob- krožek skozi prav posebno gledališče kamišibaj. re izkušnje Risbe za kamišibaj je narisala Šejla Balkić iz 7. a. z govornimi Otrokom je bila predstava všeč, zato so z veseljem nastopi smo naredili še svoj kamišibaj, na temo zgodbe o Mojci v letošnjem Pokrajculji, ki jim jo je prebrala učiteljica Katarina šolskem letu v Klajn. okviru projek- Za konec smo vsi sodelujoči dobili še prazne ta Knjiga me papirnate pike z lonca Mojce Pokrajculje, na kate- zmiga (Erasmus + KA1) izvedli bralno čajanko. re smo se podpisali in jih nalepili nazaj na lonec, ki Učenka Neža Miklavčič (9. b), ki je izbrala priljubl- je zagotovo lep spomin na to prelepo popoldne. jeno knjigo Velike zelene oči, je povabila vse tiste, Tako je OŠ Šenčur poskrbela za lepo, veselo ter ki radi berejo, in vodila pogovor o knjigi. To ni razigrano popoldne, kakršnih bi moralo biti po bil le pogovor, temveč prava literarna pustolovšči- mojem mnenju še več. na. Učiteljici, ki sva se dogodka udeležili, sva zgolj Maks Štrukelj Tušek, 7. d usmerjali dogajanje, v sam pogovor med učenci nisva segali. Žarki | 29

KNJIGA ME ZMIGA Pogovarjali smo se o dogodku v življenju, ko se ti svet obrne Učenka je naredila izbor na glavo. Pogovarjali smo se o temi, kako slep človek dru- gače spoznava ljudi okoli sebe. In zdi se mi zelo pomembno, odlomkov iz knjige, ki jo na- da ljudi ne gledamo po videzu. Biti moramo bolj pozorni na pisala Jane Frey , ob katerih obnašanje, kretnje ljudi okoli sebe. Na ta način bi lahko smo se pogovarjali o glav- bolj razumeli človeka zraven nas. Mislim, da je pomemb- ni junakinji Leni in njenemu no, da smo pozorni na ljudi, ker s tem lahko izboljšamo odzivanju na svet okoli nje. pristop do človeka. Lena je namreč po hudi pro- metni nesreči izgubilaIlustracija Lene: Lara Rutar, 9. b Maruša Robida, učiteljica slovenščine vid. Pogovarjali smo KNJIGA, KI ME JE NAVDUŠILA se predvsem o tem, kako se je le stežka sprijaznila Karen M. McManus: Eden od nas laže s svojo slepoto in kako so se njeni bližnji odzivali na to spremembo. Ves čas je učenka pazila, da je v V času karantene sem prebrala svetovno mladin- pogovor vključevala tudi svoje sošolce. Da bi nam sko uspešnico z naslovom Eden od nas laže, ki jo je ta bralna urica ostala v trajnem spominu, so udele- napisala pisateljica Karen M. McManus. Po pokli- ženci zapisali cu je novinarka, zato mi njen način pisanja, ki ga je svoje vtise o izbrala, ni bil ravno všeč, ampak sem se ga navadila. knjigi in o do- Knjiga je napisana tako, da o dogodkih pripove- godku, ki so dujejo vsi štirje glavni junaki, in sicer v prvi osebi. se ga udeležili. Ob čajanki sem Zgodba govori o petih dijakih, ki so kazen- malo spremenila sko zaprti v učilnici po pouku zaradi prepo- pogled na samo vedanih telefonov v njihovih torbah. Eden situacijo. Pogle- od dijakov umre in štirje učenci so od tega dala sem z drugega zornega kota, kot da sem jaz ona, kot dne pod drobnogledom policije in učiteljev. da jaz to celo situacijo spremljam od notri. Zdelo se mi je zanimivo, saj smo vsi povedali, kar smo Knjiga je napisana v obliki pripovedi vsake- mislili in besede nekaterih so bile zelo modre in so mi dale ga izmed teh štirih učencev, ki so ostali živi v misliti. Tako nam je bila predstavljena dobra knjiga, saj učilnici. Skozi zgodbo se od vsakega razvejo včasih v knjižnici težko najdem dobro knjigo zase. Poleg njihove skrivnosti. Skozi zgodbo spoznaš vsa- tega mi je bilo všeč, da je bilo zelo sproščeno in tudi zdi se ko osebo zelo podrobno in najbolj osupljiv je mi prav, da predstavljamo tudi probleme drugih ljudi. konec. Konec je tisti, ki celotno zgodbo obr- Mislim, da je treba na ljudi, ki so se spremenili zaradi ne- ne na glavo, za kar je ta zgodba tako zanimiva. sreče ali česar koli drugega, gledati čisto normalno. To sem V zgodbi je veliko oseb, zato sem si vse osebe, ki ugotovila, ko smo se pogovarjali o knjigi Velike zelene oči. so nastopale v zgodbi, zapisala na listek. Nekajkrat Zdi se mi zelo zanimiva knjiga, zagotovo jo bom prebra- mi je prišel prav, sploh kadar sem razmišljala, kdo la. bi bil lahko kriv za Simonovo smrt. Priporočam ti, Čajanka mi je bila zelo všeč, saj smo se lahko pogovarjali da tudi ti, če jo boš začel brati, narediš tak listek, o težavah, ki se lahko zgodijo vsakomur. Pogovarjali smo da ti bo za orientacijo ob posameznih dogodkih. se tudi o ljudeh, ki začutijo in razumejo svet drugače. O takih temah se ne pogovarjamo vsak dan. Upam, da bomo Meni je ta knjiga zanimiva pred vsem zaradi tega, še kdaj ponovili. ker iz ozadja izpostavlja družbene probleme, kot so istospolno usmerjenost, primer otroka, ki ne mora zaupati staršem, najstniki, ki so v svoji družbi izob- čeni in kakšne posledice to pusti na psihološki ravni. Mojca Zupančič, 9. d 30 | Žarki

John Green: Neskončen stolp želv KNJIGA ME ZMIGA posamezne dele prebrati. Preden začnem brati, pogosto naletim na teža- vo, kaj izbrati. Takoj se pomislila, da bi prebrala kaj Zakaj ti Aza priraste k srcu? Aza ti s svojimi od Johna Greena, saj me je njegova prejšnja knjiga mislimi, ki so v ospredju knjige, resnično poka- Krive so zvezde res prijetno presenetila. Poklicala že svojo težavo, za katero ni imela rešitve, in ko sem sošolko Nežo in ta mi je čisto po naključju govori o tej spirali, se resnično počutiš kot v eni, priporočila eno od njegovih knjig - Neskončen ki ti pritiska na glavo in pljuča in moraš resnično stolp želv. pomisliti, kako zadihati. John Green spet prinaša Knjiga je izvrstno napisana. Gre za manjšo bio- roman, katera grafijo Johna Greena, ki se tudi sam spopada s ta- snov je vzeta kimi problemi. Knjiga mi je bila zelo všeč, a njego- iz vsakdanjega va knjiga Krive so zvezde mi je še vedno njegova življenja najst- najljubša knjiga. nikov, ki se borijo s psihič- Slika: Gaber Košir, 7. b Ajda van der Geest, 9. b nimi boleznimi, s prija- J. K. Rowling: Harry Potter in kamen teljstvom, z denarjem in seveda ljubeznijo. Glav- modrosti na junakinja je ponovno dekle. Aza se spopada s posebno obliko duševne bolezni – z obsesivno Prebrala sem knjigo Harry Potter in kamen kompulzivno motnjo. Njeno delovanje obvladuje modrosti in mi je bila zelo zanimiva. Harry živi patološki strah pred mikrobi in okužbami. Kljub pri teti in stricu. Spati mora v shrambi pod stop- pogovorom s psihiatrinjo so njeni možgani ujeti nicami. Ko nekega dne prejme skrivnostno pismo, v spiralo, polno vsiljenih misli in dejanj, želi pa si izve, da je čarovnik. Znajde se na Bradavičarki, na biti le normalno dekle. Želi si biti dobra učenka, akademiji za čarovnike, kjer spozna nove prijatelje. hčerka, punca in celo detektivka, a zaradi svojih te- Ampak za zidovi starodavne šole prežijo nanj tudi žav velikokrat pozabi na čustva drugih okoli sebe, nevarnosti. Knjiga bralca posrka v svet čarovni- še posebej svoje najboljše prijateljice Daisy. V kn- kov, zmajev in pošasti. jigi nastopajo še mami, prijatelj Mychal, miljader Russll Picket in njegova dva sinova. Brina Alič, 6. d Povedati moram, da je John Green svoje delo opravil izjemno. Način, kako je ubesedil notranje Žiga X. Gombač: NK Svoboda boje v Azini glavi, v kateri se borita zdrava pamet »Vlaki in avtobusi so prenehali voziti. Signal za in obsesija, ki jo drži v pesti, povzroča srh in tes- nobo. Azo zelo približa bralcu. In njeno željo, da telefone je začel nagajati in izginjati, internet štraj- vse ne bi bilo tako, kot je bilo. kati … včasih je delalo včasih ne … « je poved, ki jo Potrebno je predstaviti, od kod prihaja ta naslov. je šestnajstletni fant Sabi zapisal v svoj zvezek, ko je Edinkrat, ko se naslov pojavi, je v tem stavku: » čakal na čoln, s katerim bi se čez Sredozemsko mor- Neskončen stolp iz želv je, Holmesica, porkajeba. je iz Bodruma v Turčiji odpravil na grški otok Kos. Iščeš želvo na dnu kupa, ampak to ne gre tako.« To je bil eden od stavkov, ki ga nisem čisto razu- V njegovi državi Siriji je vladala vojna, zato se je mela. Lahko bi rekla, da je ta knjiga v nekaterih sam, kot najstarejši moški v družini, moral odpraviti odstavkih malo preveč zakomplicirana, zato sem na dolgotrajno in naporno pot proti Evropi. Le s to se morala pri branju večkrat ustaviti in še enkrat potjobisvojidružinilahkozagotovilpreživetjeinmir. Knjigo je napisal slovenski pisatelj Žiga X. Gombač, ki ni le avtor številnih del, ampak je tudi pravi avanturist, ki se podaja na številne marato- Žarki | 31

KNJIGA ME ZMIGA ne, ki mu dajejo navdih ter zavedanje, spis, s katerim bi se vsem, ki sem jih da je močan in da je zmožen vsega. mogoče s svojim zmotnim razmišl- Na enem od svojih intervjujev je tudi janjem prizadela, želela opravičiti. povedal, da je navdih za knjigo NK »Kako žalostni in upadli so ljudje, Svoboda dobil ravno na pripravah ki hodijo v karavani, utrujeni, upe- na maraton, ko je njega in prijatel- hani. A z upanjem, ki jih žene naprej. je pogovor zanesel tudi na begunce. Kljub temu se med njimi dogajajo Glavni osebi knjige sta fanta Sabi, Slika: Lovro Okorn, 7. c čudeži, ki te pustijo brez besed.« To ki je kot begunec bežal v Evropo, in so bile besede Aneja, ki je gledal, kako je petnajstletni fant Anej, ki je prihajal iz Slovenije. Sabi kljub svojim težavam z vso požrtvovalnostjo Kljub temu da sta prihajala iz čisto drugih koncev pomagal mlajšemu fantku, ki ga ni niti poznal. Na sveta in različnih kultur, ju je usoda povezala z no- svetu bodo vedno ljudje, ki nam ne bodo naklonje- gometom. Sabi je tako kot Anej pred vojno živel ni, ki bodo vsem ljudem želeli slabo. Žal se taki ljud- običajno najstniško življenje. Igral je igrice, hodil v je najdejo po celem svetu in ne le iz delov sveta, ki šolo, se zabaval s prijatelji, »pecal« punce, gojil svo- iz naše perspektive veljajo za »slabiče« zaradi vojne jo ljubezen do nogometa … Kar naenkrat pa je bilo ali pa revščine. Zato bi morali pozabiti na predsod- tega konec. Vse, kar je bilo prej normalo, je postalo ke in hoditi po svetu skozi življenje z roko v roki. le še spomin. Le redko kdo od mladih bi se po tako travmatičnem dogodku pobral. Brez telefona, ra- Nika Fabjan, 9. b čunalnika, spleta, igric, športa … Le ti in preživet- je. Poleg vsega pa je Sabi na svojem hrbtu imel še večje breme. Moral je poskrbeti za svojo družino. Še ne polnoleten se je moral podati napol v smrt. Knjiga nam skozi celotno zgodbo predstavi dve vrsti ljudi. Take, kot sta Anejeva mama in ded, ki Kriminalke Agathe Christie sta striktno zavračala ter zaničevala begunce, kljub Za predstavitev knjige sem si izbrala knjige temu da nista poznala njihovih stisk in sta zgod- Agathe Christie – to so kriminalke oz. detektivke. bi že takoj naredila konec. Ti dve osebi v knjigi Agatha Christie je angleška pisateljica, ki je napi- predstavljata dve tretjini klavstrofobičnih ljudi na sala okrog 200 knjig, veliko število teh knjig pa je zemlji, ki jih je enostavno rečeno strah pred ne- kriminalk. Njene kriminalke večinoma govorijo o znanim, drugačnim, tujim ... Oče in Anej pa sta dveh glavnih osebah, ki sta ponavadi Hercule Po- skozi zgodbo postala pametnejša in se nista odlo- irot ali gospodična Marple. Oba sta že malo sta- čila za lažjo pot, ampak sta se odločila za hojo v rejša in ponavadi poskušata razrešiti uganko, npr. hrib, ki je seveda terjala veliko kritik ter zmerjanja umor ali kaj podobnega. Trudita se najti čim več ljudi, ki ju niso podpirali. Z ustanovitvijo NK Svo- namigov. Oba sta zelo bistra in si želita narediti boda sta svetu pokazala »fige«. S tem nogometnim čim boljši vtis na ljudi, vpletene v zadevo, ki jo klubom, ki je bil namenjen vsem fantom sveta, sta raziskujeta. Če se osumljenim približata, se oni dokazala, da ljudje lahko stopijo skupaj ter prema- omehčajo in tako lahko prideta do več namigov. gajo predsodke, ki nas navidezno delajo močnejše. Večina knjig se odvija v letih prejšnjega stoletja, Tudi sama moram priznati, da sem pred za- saj je lahko zaznati starinski način izražanja. Knjige četkom branja knjige spadala pod dve tretjine so mi všeč zato, ker so razpleti velikokrat nepriča- ljudi, ki se požvižgajo na begunce. Te umazane, kovani in je lahko oseba, za katero ne pričakujejo, bose, revne, nasilne, nevarne … ljudi. A z vsa- vpletena v zločin. Vsebujejo pa tudi nekaj humorja. kim poglavjem sem spoznavala svojo strašansko zmoto. Zato sem se tudi odločila, da napišem ta Lucija Deželak, 8. d 32 | Žarki

KNJIGA ME ZMIGA OD PLENIC DO PLATNIC ali NAŠE OTROŠTVO ne. Z njim pa smo se tudi vsi srečni in navdušeni S KNJIGAMI slikali. Vsako leto opravim bralno značko in na- rišem neko sliko iz zgodbe, ker me to veseli. Kot zanimivost naj omenim, da moja starejša sestra ZAČELO SE JE S PRAVLJICAMI med vsakimi poletnimi počitnicami prebere vsaj Ko sem bil še majhen, so mi vsak večer pred osemdeset debelih knjig! Mislim, da je lepo brati. spanjem prebrali eno zgodbico. Najbolj mi je bila Če že imamo ta dar, zakaj ga ne bi izkoristili. Ved- všeč knjiga z naslovom Pravljice za lahko noč. no bom z vso ljubeznijo in veseljem brala knjige. Vsak dan sem hotel slišati vsaj eno pravljico. Če Manca Logar, 7. d moje mamice ni bilo zraven, sem šel po sestrico in mi je brala ona. Kadar mi nihče ni hotel brati, pa sem samo gledal slike in si sam izmišljal zgodbe. BRAL BOM, DOKLER BOM ŽIV Pri 4 letih sem že znal brati sam in sem se trudil in trudil brati tako, kot je brala moja mami. V osnov- Vse je začelo tistega dne, ko sem se rodil na ta čudovit svet. Sprva nisem rad bral. Drugače pa je ni šoli sem se na začetku navduše- bilo, ko mi je knjige zvečer brala mami; ta- val nad stripi. A zanimali so me le nekaj časa. Nato pa mi je knjižni- krat sem bil zelo vesel in imel sem občutek, da je, ko bere mami, bolj zanimivo, kot če čarka pokazala police, kjer so bile berem jaz. Pri štirih letih mi je mami neha- same dobre zgodbe. Na začetku sem se zmrdoval, da so te knjige la brati knjige, takrat sem bil zelo žalosten. Ker mi ni mogla več brati knjig, mi je kupi- debele, na koncu pa so mi bile celo la knjigo z naslovom Medvedek Pu. To je prekratke! Tako zelo sem jih obo- bila prva knjiga, ki sem jo prebral sam. Ta- ževal, da sem prebral celi dve knjiž- Slika: Anca Logar, 7. b ni polici teh knjig. Mami je bila zelo krat sem ugotovil, da so lahko knjige zabav- vesela, da sem veliko bral in tako lepo pisal spise. ne, če najdeš pravo temo zase. Še dandanes berem A kmalu mi je zaradi veliko šolske snovi začelo knjige, ki so mi všeč, in jih bom, dokler ne umrem. primanjkovati časa za branje. Tako sem izgubil tudi svoj bogat besedni zaklad in voljo do branja. Ugo- Taj Reković, 7. d tavljam, da danes veliko manj berem kot včasih in morda imam tudi zato pri spisih slabše ocene. Svoj BEREM ZA ŠOLO IN ZASE prosti čas se zelo trudim izkoristiti tudi za to, da preberem vsaj trideset strani kakšne dobre knjige. Včasih, ko še nisem znal brati, sta mi starša vsak večer brala pravljico. Poslušal sem, četudi Filip Bizjak, 7. d sem isto slišal že velikokrat. Moja najljubša knjiga so bile Zgodbe za vsak dan. Pred vsako od 365 zgodb je pisalo, za kateri dan v letu je. Ko pa sem BRATI JE LEPO pravljice prerasel, sem si v knjižnici izposojal po Že od otroštva zelo rada berem knjige. Z nji- eno knjigo iz moje najljubše zbirke. Sprva mi je mi bogatim svoj besedni zaklad. Vesela sem, da še vedno vsak večer brala mami, nato pa sem jih me k temu spodbujajo tudi starši. Že ko sem bila začel brati sam. Potem pa sem kmalu bral vedno majhna, so mi vsak večer prebirali pravljice. Brez daljše in zahtevnejše knjige, dokler nisem začel pravljice nisem mogla zaspati. Po cele dneve sem s knjigami za domače branje. Ampak še vseeno razmišljala, kaj mi bodo prebrali. V vrtcu me je naj- sem bral tudi kaj drugega in to povedal za bral- bolj veselilo, da smo za tri dni vzeli domov Mačka no značko. In še zdaj, ko imam pred naslednjim Murija in so mi starši prebirali njegove dogodivšči- domačim branjem še dovolj časa in sem bralno Žarki | 33

KNJIGA ME ZMIGA ce, a jaz sem se nekaterim izmikal. Moram pa izpo- značko že opravil, berem knjige, ki me zanimajo. staviti eno zgodbo, ki mi bo za vedno ostala v spo- minu. Povedala mi jo je moja babi. Tudi to, kdo ti Miha Malc, 7. d pripoveduje, nekaj pomeni, če jo poslušaš s srcem. FINO JE, ČE JE KNJIGA ZABAVNA Zgodba govori o dečku, ki je pomagal raznovrst- nim živalim. Vsakič, ko je bil deček v težavah, so Že ko sem hodil v vrtec, mi je mami velikokrat živali priskočile na pomoč. Moja babi mi je in mi še prebrala pravljico za lahko noč. Ko sem začel govori, da moram biti do vseh ljudi pošten in jim hoditi v prvi razred, sem začel opravljati bralno moram pomagati, če so v težavah. Rad bi povedal značko. Spomnim se, da nas je obiskal tudi Maček še to, da nam nobeno branje ne bo škodilo, a za- Muri, s katerim sem prebral veliko knjig. In vse do res radi beremo takrat, kadar nas zgodba zanima. petega razreda sem uspešno opravil bralno znač- ko. Ko sem prišel v 6. razred, pa sem knjige bral Luka Jenko, 7. d samo še za domača branja. Tudi zdaj, v 7. razre- du, je tako: prebiram, kar je obvezno, tu in tam OD ČRKE DO ČRKE pa rad preberem kakšno knjigo, ki me nasmeji. Ko sem bila majhna, sem zaradi pravljice ne- Matej Čebulj, 7. d strpno čakala, da sem šla spat. Pred spanjem ni BEREM TUDI V ANGLEŠČINI šlo brez zgodbic o princeskah, dinozavrih, vi- tezih in drugih zanimivih domišljijskih junakih. Kot otrok sem veliko časa preživela v knjiž- Tudi vzgojiteljice v vrtcu so nam brale zanimive nici, saj sem uživala v branju knjig. Moja mama zgodbe, ki smo jih napeto poslušali. Tako sem se mi je prebirala knjige vsak večer. Moj oče pa ni odločila, da bom tudi jaz znala prebrati zgodbo velik ljubitelj branja, zato se je raje držal svojih o princeskah, ki mi je bila takrat najljubša. Očija stvari. Kot majhna sem imela najljubšo knjigo, sem vprašala, če mi lahko predvaja video o učenju ki je govorila o živalih v živalskem vrtu. Izposo- branja na Youtubu, pa mi je odvrnil, da se tega ne dila sem si jo vsakič, ko sem odšla v knjižnico. morem naučiti čez noč. Užaljeno sem mu pokaza- la jezik in se odšla igrat. Zvečer sem ga vprašala, Danes pa ne berem več tako redno, saj je moj če bi mi prebral zgodbo za lahko noč. Seveda mi urnik zelo natrpan. Če pa si vzamem čas za branje, jo je. Naslednji dan pa me je na steni pričakal ne- pa raje berem kakšno zanimivo knjigo v angleš- navaden plakat s čačkami. Mami mi je pojasnila, čini. V slovenščini berem le za domače bran- da so to črke, ki se jih moram naučiti, če želim je ali pa če mi kakšno knjigo priporoči prijatelj. znati brati. Čez nekaj časa mi je uspelo osvojiti vse izgovorjave črk. Bila sem zelo ponosna nase. Marisa Zupan, 7. d Minilo je nekaj let in napočil je čas, da odidem v POMEMBNO JE, KDO BERE S TEBOJ prvi razred. Tudi tam smo se učili abecedo in tudi števila. Kmalu sem znala tekoče brati in seštevati. Moje prvo srečanje s knjigo je bilo takrat, ko Vsako leto sem uspešno opravila bralno značko. sem bil star okoli 8 mesecev. Moja mami mi je Tudi danes zelo rada berem in raziskujem knjige. vsak dan, preden sem šel spat, povedala ali prebra- la pravljico. Zelo rad sem jo poslušal. Najraje sem Kaja Korelc, 7. d poslušal kakšno zgodbo iz Cicibana. A vseeno mi včasih nekatere pravljice niso bile tako všeč. Vem, vem, skoraj vsi so imeli pri mojih letih radi pravlji- 34 | Žarki

BEREM OD MALIH NOG KNJIGA ME ZMIGA ga, sploh moje najljubše o princeskah in živa- S knjigo sem se spoznal že zelo zgodaj. Najprej lih. Starši so se mi vedno posvetili. Tudi če so mi je knjige brala mami, kmalu pa sem si jih bral bili zelo utrujeni, so mi prebrali pravljico. Sku- sam. V slikanicah sem gledal slike in si izmišljeval paj smo se usedli na kavč in si skupaj pogleda- zgodbice. Ko sem bil še v vrtcu, smo imeli Bral- li vse zanimive slike v knjigi. Najbolj pa so bile ni nahrbtnik. Dobili smo nahrbtnik, v katerem je zanimive tiste zgodbe, ki so si jih izmislili sami. bilo nekaj knjig. Te smo morali prebrati. Ko smo Tako je bila moja domišljija še bolj aktivna. Ka- po enem tednu nahrbtnik vrnili, smo v priloženi dar pa starši niso imeli časa, sem si sama vzela zvezek o prebranih knjigah nekaj napisali ali na- knjigo in gledala slike. Tudi slike veliko povedo. risali in povedali, katera knjiga nam je bila najbolj všeč in zakaj. Zadnje leto v vrtcu pa smo začeli z Večkrat sem tudi pripravila »predstavo« na temo bralno značko. Redno sem jo opravljal in se tako različnih zgodb, ki sem jih znala že na pamet. Starši spoznaval z različnimi knjigami. V šoli sem z bral- so se od srca nasmejali in me nagradili z aplavzom. no značko nadaljeval, prav tako pa sem knjige bral tudi za domače branje. Tako sem spoznal tudi dela Potem pa sem prišla v šolo in se naučila brati. Zve- znanih starejših slovenskih avtorjev ter poezijo. čer sem si odslej tudi sama lahko prebrala zgodbo Danes najraje berem knjige, povezane s športom, za lahko noč. To je bilo še boljše, saj sem si lahko rad pa berem tudi stripe in kakšne poučne knjige. vsako stran natančno in podrobno pogledala. Nekje do osmega leta dalje sem brala bolj otroške in tanj- Jošt Jesenovec, 7. d še knjige. Potem pa sem začela brati tudi »resnejše«, kot so realistične, fantazijske in junaške pripovedi. OBLJUBIM, DA SE BOM POBOLJŠALA Spomnim se, kako mi je mamica vsak večer Sedaj berem, ko imam prosti čas ali ko ima- mo domače branje, pa za bralno značko in med brala, ko sem bila majhna. Zelo rada sem jo po- počitnicami ... Najraje berem dnevnike, realistič- slušala. V vrtcu smo imeli bralno značko. Brati ne zgodbe, take, ki imajo dober zaplet in v ka- še nisem znala, zato mi je knjigo prebrala mami. terih je akcija. Takšne zgodbe me zelo privlači- Samostojno brati sem začela ob koncu prvega jo in zato še toliko rajši vzamem v roke knjigo. razreda. Priznam, da mi je bilo vedno grozno. Upirala sem se na vse možne načine, da mi ne bi Branje me spremlja že vse življenje, me bilo treba brati. Mami je bila na koncu živčnega sprošča, pomiri, razburka mojo domišl- zloma. Nikoli se nisem lotila branja kakšne zah- jijo in bogati besedni zaklad. Zame velja: tevne ali obsežne knjige. Vedno sem izbirala takš- »Ena knjiga na dan odžene neznanje stran.« ne knjige, ki so bile čim krajše. Še danes nerada berem. Ampak obljubim, da se bom poboljšala. Sara Mozetič, 7. d Iva Bukovnik, 7. d Slika: Ažbe Debeljak, 7. c S KNJIGO DO AKCIJE IN ZNANJA Ko sem bila še majhna, so mi starši vsak ve- čer za lahko noč prebrali kakšno poučno ali fantazijsko pravljico. Vedno sem jih poslušala z velikim zanimanjem in potem hitreje zaspala. Pravljice so bile zame res nekaj posebne- Žarki | 35

KNJIGA ME ZMIGA izmed nas pustila posebno sled v našem spomi- MOJA MAMA ME JE NAVDUŠILA ZA KNJIGO nu. Všeč nam je, da prikazuje, kaj je pravo prija- teljstvo in da je zelo pomembno, da v tako tež- Moja mami se iz otroštva najbolj spominja kn- kih trenutkih držimo skupaj. Sam naslov knjige jig iz zbirke Pet prijateljev, pisateljice Enid Blyton. pa govori o prehitrem odraščanju, o tem, kako Knjige je brala v sedmem razredu osnovne šole. hitro se lahko igra spremeni v kruto resničnost. Najbolj se spomni naslova Svetilnik na hudičevih skalah, zgodbe pa se ne spomni več. Branka Preradović, 7. a MOJA NAJ NAJ KNJIGA Knjige so ji bile všeč, ker jih nisi mogel odlo- žiti, dokler jih nisi prebral do konca. Spomni se, Moje najljubše knjige sodijo v zbirko Pet prija- da jo je napeta zgodba včasih obdržala pokonci teljev. Priporočil bi jo vsem, ki jih zanimajo pusto- tudi do dveh zjutraj. Zgodbe so ji bile všeč tudi lovske knjige. Knjige govorijo o petih prijateljih, zato, ker je vedno zmagala pravičnost, poštenost ki se dobijo na počitnicah in se vpletejo v različna in dobrota. Spominja se, da je večkrat postala ob nevarna srečanja s tatovi. Knjig je več, prav vsaka branju lačna, ker so prijatelji v zgodbi vedno imeli je zanimiva. kakšne prigrizke, ki so jim skoraj rešili življenje v ujetništvu. Nepoznani so ji bili ingverjevi piškoti, Jaka Lanišek, 6. d ker takrat ingver ni bil tako znan niti dostopen v Predstavil vam bom knjigo o kolesarstvu. Za trgovini. to knjigo sem se odločil, ker zelo rad kolesarim. Govori o slavnem kolesarju Petru Saganu. Knji- Lani poleti, ko smo odhajali na morje, mi je ga nosi naslov Sagan, moj svet. Knjiga mi je všeč, mami iz knjižnice prinesla nekaj knjig te zbirke in ker govori o tem, da tudi če nisi najboljši, moraš mi zagotovila, da bom navdušena. Imela je prav. vztrajati. Peter Sagan je šprinter, ki kolesari v eki- Tudi jaz sem postala ljubiteljica teh knjig. pi Boru Hansgrohe. To knjigo res priporočam. Mija Šmid, 6. b Jan Mubi, 6. d MAMA, TETA IN JAZ – POVEZANE S KNJIGO Moja najljubša književna zvrst so biografi- je ter psihološke knjige, saj me zanima, kakš- Moja najljubša knjiga iz otroštva je Orli vzle- no je bilo življenje nekaterih precej znanih ljudi. te zgodaj pisatelja Branka Ćopića. Knjiga go- Rada pa imam tudi, da se ti knjiga zapiše v spo- vori o druščini, skupini fantov, ki se je odloči- min ter da o njeni vsebini, sporočilu razmišljam la »oditi v hajduke« ter prenehati hoditi v šolo. še dolgo za tem, ko sem jo prebrala in morda šele pozneje ugotovim, kaj knjiga želi povedati. Namesto da bi hodili v šolo, so ves dan pre- Branje je koristno. Pridobiš lahko besedni zaklad živeli na mlinu ob reki ter se igrali različne igre. in lažje razumeš, kaj ti hoče morda neko besedilo Imeli so tudi svoje ime – Jovančetova družba povedati. Poleg tega lahko pridobiš določene iz- harambaša, po enem od literarnih junakov, ki je kušnje in se učiš od ljudi v knjigi. Iz situacij v knjigi ustanovil to druščino. A vse njihovo veselje se pa lahko dobiš boljšo presojo, kaj je prav in kaj ne. neha, ko njihovi starši izvedo za to, da ne hodijo Na izlet bi verjetno vzela knjige Ivana Sivca, knji- v šolo. To se zgodi na roditeljskem sestanku, ko ge od Agathe Christie ter kakšno psihološko knjigo. so starši združili svoje moči in jih skupaj poiska- li. Naredili so zasedo in udrli v mlin. Otroke so Lucija Deželak, 8. d kasneje tudi kaznovali za njihovo početje. Igrali so se vojno, čeprav niso vedeli, da jih podobna, vendar resnična situacija čaka takoj za vogalom. Najbolj zanimivo je, da imamo jaz, teta in mama isto najljubšo knjigo iz otroštva, ki je na vsaki 36 | Žarki

NAJLJUBŠE KNJIGE IZ OTROŠTVA MOJIH KNJIGA ME ZMIGA STARŠEV IN SORODNIKOV SVETO PISMO SLOVENSKE LJUDSKE PRIPOVEDKE Mojemu očetu je najbolj ostala v spominu knjiga Sveto pismo. Mama mu je redno brala iz nje, ko je Mamina najljubša knjiga iz otroštva so Slo- bil majhen, skupaj pa so jo poslušali tudi pri maši. venske ljudske pripovedke. Pripovedke so Iz nje se je naučil veliko o Jezusu in času pred njim. bile kratke in zanimive, zato so ji bile še bolj všeč. Govorile so o načinu življenja in mišljen- Neža Zupanec, 7. d ja v starih časih. Mami knjigo še vedno hrani MOJ PRIJATELJ PIKI JAKOB in ko smo bili majhni, smo jo prebirali skupaj. Moji starši so v otroštvu pred spanjem vedno pre- birali zgodbice. Največ lepih spominov imajo na Matej Čebulj, 7. d knjigo Moj prijatelj Piki Jakob. Radi so ga imeli, VOLK IN SEDEM KOZLIČKOV saj so bile njegove dogodivščine zabavne in malo čudne. Bil je zabaven in smešen medvedek in radi Mamina najljubša knjiga je bila Volk in sedem so ga posnemali. Starši so jim z veseljem brali. Ve- kozličkov. Govori o tem, da gre mama koza po likokrat so se zvečer skupaj usedli na kavč in sku- nakupih, medtem pa pride volk, pretenta kozličke paj brali pravljice. Na to imajo moji starši zelo lepe in jih požre. Vsi se skrijejo pod mizo, pod stole, le spomine. najmlajši se skrije v uro. Ko se mama vrne, ji vse pove, mama pa najde volka, mu prereže trebuh in Sara Mozetič, 7. d reši kozličke. Moji mami je bila knjiga všeč zato, MOJ DEŽNIK JE LAHKO BALON ker se ji je najmlajši zdel tako pogumen, in rada je poslušala, kako se je skril. Mojo mamo, ki z atom živi v Predosljah, je sko- zi otroštvo ves čas spremljala knjiga Moj dežnik Miha Malc, 7. d je lahko balon pisateljice Ele Peroci. O tej zgodbi še vedno zelo rada pripoveduje svojim vnukom. Slika: Tinkara Čermelj, 9. c Jelka je preživela dan na travniku ob poto- ku. Imela je šotor, to pa je bil v bistvu njen ru- meni dežnik. Veselila se je, skakala in se igrala z rdečo žogo. Lovila jo je z rokami, nato pa je žoga po nesreči padla v potok in voda jo je od- nesla s seboj. Jelka je sedela pod šotorom in vsi so jo začeli spraševati, kje ima žogo. Zaprla je oči, si zakrila obraz z dežnikom in si šepeta- je zaželela, da bi njen dežnik lahko postal balon. To se je zares zgodilo. Dežnik je zrasel in Jelko, ki se je oklepala njegovega ročaja, nesel vse višje v zrak, med oblake. Ptice so letele okrog nje, od zgo- raj pa je videla tudi otroke iz tiste ulice, s katerimi se ni smela igrati. Prosili so jo, naj se pride igrat z njimi in ji obljubili, da ji bodo pokazali Deželo klobukov. Klobuki v tej deželi so zelo posebni, saj z njimi postaneš to, kar klobuk predstavlja. Tako je nekoč eden izmed fantov postal vseviden. Videl je, da se Jelkina žoga nahaja na drugi strani poto- Žarki | 37

KNJIGA ME ZMIGA PET PRIJATELJEV, RONJA in MIKI MUSTER ka in da se je zataknila ob kamen. Tako je Jelko Moja mami se najraje spomni knjig iz zbirke Pet razveselil in ji prinesel žogo. Otroci so Jelki rekli, naj si izbere klobuk zase. A ona je izbrala klobuke prijateljev. Brala jih je v 5. razredu osnovne šole in samo za svoje najbližje, saj je zase imela svoj ru- uživala ob njihovih pustolovščinah. Samih zgodb meni dežnik. Ko se je vrnila domov, je dedek po- se žal ne spomni več, ve le, da je prebrala veliko stal general, kar si je želel že celo življenje, babica knjig iz te zbirke. Spominja pa se tudi knjige Ronja se je s svojim klobukom pomladila, oče je postal – razbojniška hči, ki ji je bila všeč zato, ker se do- diplomirani profesor in teta znana filmska igralka. gaja na gradu, sredi temnih skrivnostnih gozdov. Zadnji klobuk je dala svoji najmlajši sestrici Anki. Ati pa je rad bral stripe Mikija Mustra. Tako Ponosno ga je dala na glavo in postala zlata ribica. so mu bili všeč, da je prebral celo zbir- Tako so vsi postali, kar so si že dolgo želeli, Jelko ko. Vse prebrane knjige je tudi shranil. Po- pa je vsak dan razveseljeval njen rumeni dežnik. daril jih je meni, ki jih z veseljem berem. Moji mami se je zdelo najlepše, da se je dež- Jaša Janežič, 7. d nik spremenil v balon. Ta lepi trenutek je ved- no opazovala in doživljala z odprtimi očmi. OD PLENIC DO PLATNIC KJE SO OKENCA? Manca Logar, 7. d O DVEH VEVERIČKAH Ko sem bil star 2 leti, sem imel zelo rad knjigico Kje je Piki? Imela je veliko lepih sličic, z okenci, Ko je bila moja mami majhna, je imela zelo ki si jih odpiral in Pikija iskal. Jaz pa okenc nisem malo knjig, saj ni bilo denarja. A knjige je kl- odpiral, ampak jub temu ljubila. Ko še ni znala brati sama, sta sem jih vedno ji brali mama ali sestra Barbara. Ona ji je bila znova odtrgal. vedno zgled. Njena najljubša knjiga je govo- Tudi mami je rila o dveh vevericah po imenu Tik in Tok. V bila knjigica všeč, knjigi sta se mali veverički peljali z vlakom po zato je okenca gozdu in se igrali. Moja mami jo je slišala toliko- vsakič nalepila krat, da jo je znala na pamet. Še danes se je rada nazaj in knjigico spomni, saj ve, kako je med poslušanjem uživala. pospravila na po- lico. A sem jo hitro spet našel. In okenca so bila Femke van der Geest, 7. d kmalu spet potrgana. Mami jih je spet prilepila PARTIZANSKE ZGODBE nazaj. Ko je mami to naredila že ne vem, katerič in sem knjigico spet listal, me je opazila. Zavpi- Moja babi mi ni nikoli brala pravljic, ampak la je: »Jošt, ne …!« Jaz pa sem samo skomignil z mi je pripovedovala zgodbe svoje mame, ki je rameni in rekel: »Oprosti, mami, sem že.« In od partizanom na skrivaj nosila hrano in živila. Ena takrat mami okenc ni več lepila nazaj. Knjigico zgodba je tudi ta: Moja prababi je čez Bohinj ti- pa sem še vedno imel zelo rad. Danes jo imajo hotapila maslo, kruh in ocvirke. Neka patrulja otroci v našem vrtcu, žal z odtrganimi okenčki. jo je ustavila in zadržala. Ker je maslo skrila pod ramo, se ji je začelo topiti in paznik je mislil, da se poti. Čez nekaj ur so jo spustili naprej čez hri- be, kjer so jo po nekaj kilometrih čakali partizani. Anže Mubi, 7. d Jošt Jesenovec, 7. d 38 | Žarki

Matej Čebulj KNJIGA ME ZMIGA Branje je koristno, ker si s branjem širimo svoj Marisa Zupan besedni zaklad, lahko pa tudi preganjamo dolgčas. Branje izboljša nas fokus in koncentracijo, spod- OD PLENIC DO buja tudi našo domišljijo in z branjem postajamo PLATNIC tudi pametnejši. Branje izboljšuje tudi naš spomin. S seboj na izlet bi vzela knjigo o psih za otroke, Sara Mozetič Kaja Korelc ki mi je zelo zanimiva in večkrat, ko jo prelistam, izvem več novih informacij. Rada imam tudi kn- KNJIGA – MOJA PRIJATELJICA jige, ki so napisane v obliki stripa in so smešne. V roke rada vzamem tudi knjige, v katerih se zgo- Ah, te knjige! Zakaj moram to brati? V knjigah di kakšna prigoda, ki jo literarni junaki poskušajo so res same dolgočasne stvari. Te misli so mi po- popraviti, a težava postane še večja. Rada berem gosto hodile po glavi, ko sem se znašla pred knji- knjige, v katerih ima pomembno vlogo šport, saj go. Prav nič rada nisem brala in moje edino branje se zavedam, da je za človeka gibanje pomembno. so bile obvezne knjige za šolo in bralno značko. Skratka, knjige so tu zato, da nam odprejo svet, da nas popeljejo izven našega okolja in nam poka- Potem pa sem na dolgo prigovarjanje moje žejo druge realnosti. Nekatere knjige imajo moč, mami le vzela enkrat v roke knjigo iz zbirke Pet da v popolnosti spremenijo naš pogled na svet in prijateljev. Ooooo, to pa je bilo nekaj! Napeta zaradi njih spremenimo svoje (zmotno) mnenje. knjiga od začetka do konca, z mladimi junaki in prijaznim kužkom Timmyjem. Prebrala sem jo na Teja Rozman, 8. a dušek. In potem naslednjo in naslednjo … In hitro Za to temo sem se odločila, ker sama branju je bilo vseh 21 knjig prebranih. Všeč so mi pusto- namenim kar nekaj časa in ker me branje spre- lovščine, ki jih doživljajo junaki, všeč mi je Geor- mlja na vsakem koraku. Sama najraje berem kn- ge, deklica, ki hoče biti fant in je zelo pogumna, jige, ki so pustolovske in se srečno končajo. Ob neustrašna, dobro pleza, plava in se tudi pretepa, njih rada doživljam prijetna čustva in občutke. če je potrebno. Knjiga bralcu omogoča, da se vživi v občutke in misli drugih, to pa krepi naše sočutje in socialne S knjigami iz zbirke Pet prijateljev sem ugotovi- veščine. Poleg tega nas oplemenitijo in razširjajo la, da so knjige zelo zanimive, da skoraj vsak lahko vidike, navdihujejo za spremembo svojega živl- najde take, ki so mu všeč in s katerimi si lahko širi jenja pa tudi sveta okoli sebe, z njihovo pomoč- svoja obzorja. jo se lahko otresemo marsikaterega predsodka. Branje je zelo pomembno, saj se z branjem veliko Ana Bedrač, 8. c naučimo, izboljšamo besedni zaklad in imamo bol- jšo učno uspešnost. V svetu domišljije bralec razvi- ja svoj intelekt, uči se potrpežljivosti, premaguje svoje težave in strahove ter se uči življenjskih pra- vil. Dobra knjiga nas popelje v magični svet, stran od trenutnih skrbi, kar zmanjšuje vsakdanji stres. Sama rada berem zaradi lastnega interesa in radovednosti. Za mene branje pomeni spo- znavanje novega sveta in novih besed. S se- boj na izlet bi vzela knjigo z naslovom Zguba. V prostem času se sicer zelo rada ukvarjam s Žarki | 39

KNJIGA ME ZMIGA športom, ampak me knjige, v katerih redko v uporabi. Pred časom sem bral ima šport pomembno vlogo, ne privla- tudi okrnjeno Slavo vojvodine Kranj- čijo. Upam, da tudi vas knjiga zmiga. ske. Če celotna knjiga ne bi bila tako tež- ka in nepriročna, bi jo odnesel na izlet Miša Jarc, 7. b po Sloveniji in primerjal njeno današ- njo podobo s tisto v času Valvasorja. Moja najljubša knjiga je tis- Mislim, da je branje koristno. Z njim ta, v katero se vživim in jo rada urim možgane in bogatim besedni za- berem. Trenutno berem knji- klad. Ob branju se mimogrede tudi kaj go z naslovom Magične živali. Slika: Andrej Aleš Mohar, 6. c naučim. Še posebej, če berem stro- Proza mi je najljubša, saj jo pre- kovne revije, enciklopedije in učbe- prosto samo preberem in razumem, kaj je pisa- nike. Berem pa tudi, da dobi mami občutek, da telj napisal, tako da lahko vsebino tudi obnovim. počnem nekaj koristnega in me ne obremenju- Branje je pomembno, saj ga potrebuje- je s kakšno praktično nalogo. Pogosto me lahko mo na vsakem koraku. Ob branju se otrok s knjigo v roki vidite tudi med šolskimi odmori. tudi opismenjuje. Otroci in starejši radi bere- Seveda ima moje branje tudi kakšno slabo stran. jo, saj jim branje pomaga olajšati svet, v kate- Zaradi njega mi zmanjkuje časa za domače na- rem živijo in ker se znajo ob knjigi zabavati. loge, vadbo inštrumenta in šport. Vseeno komaj Knjige, ki imajo omenjen šport, mi niso pre- čakam, da bom lahko spet šel v knjižnico in obno- več všeč, saj delujejo preveč odraslo in togo. vil svoje zaloge knjig, ki jih nameravam prebrati. Zato imam raje knjige, ki vsebujejo akci- jo, domišljijo. Ena mojih ljubših knjig je zbir- Jože Šenk, 8. b ka o mladem čarovniku Harryju Potterju. Me pa knjiga tudi sprošča in uspava, saj zelo težko zaspim, ter pomirja, kadar sem v stresu. Ko grem na potovanja oziroma počit- nice, vedno vzamem s seboj tudi kn- O KNJIGAH IN O INTERNETU jigo, ki jo vedno berem pred spanjem. Zakaj pravzaprav potrebujemo branje knjig? Za konec pa priporočam tistim, ki neradi be- Branje je zelo koristno, saj si s tem širimo besedni zaklad, razumevanje, lahko damo domišljiji prosto rete, da si izposodite knjigo, ki vas bo veseli- pot. Sama osebno ne berem veliko, razen takrat, ko la in ne dolgočasila. Važno je, da berete, kar vas je nujno ali me knjiga zares pritegne. Veliko mla- zanima, in si krepite besedni zaklad in znanje. Brina Likar Peer, 7. b dih ne zanimajo knjige, saj večino časa preživijo na internetu, na računalnikih igricah, na aplikacijah, kjer se lahko pogovarjaš s prijatelji. Ker ni prave- Rad berem, že odkar berem. Kljub temu pa ga druženja med prijatelji, prihaja do nesporazu- mi predstavljanje bralne značke ni ravno pogo- mov med ljudmi. Mladi skušajo sebe na družabnih du, ker se ne morem odločiti, katero knjigo naj omrežjih predstaviti boljše, kot so v resnici. Veli- predstavim in koliko naj povem o njej. Ponava- ko se hvalijo in želijo biti v središču pozornosti. di končujem bralno značko med zadnjimi, letos pa mi kaže bolje, manjka mi samo še ena knjiga. Menim, da bi morali uvesti tako aplikacijo za telefone, da bi imeli samo eno do dve uri na dan Moje najljubše književne zvrsti so kriminalke, telefon. Preostali čas pa bi lahko brali ali pa se dru- stripi, pustolovski romani in knjige o pomembnih žili s svojimi prijatelji. Tako bi bil svet veliko boljši. zgodovinskih osebah. Zanimive so mi tudi sta- rejše knjige, ki vsebujejo veliko arhaizmov, ki so Živa Ulčar, 7. c 40 | Žarki

KNJIGA ME ZMIGA MI PA RADI MIGAMO ... šla, kot vsak perspektivni športnik, trenirat v boljši klub, kjer trenira že eno leto. Kljub temu da je v prvem Nogomet - šola za življenje letniku gimnazije, kjer učni program Nogomet ni samo šport, ampak nam zahteva veliko učenja, si vedno vza- me dve uri časa, da gre na trening. lahko da veliko več. Zaradi igranja nogo- Vsak vikend ima tudi tekme, ki po- meta postanemo bolj vzdržljivi, močnejši, hitrejši in bolj samozavestni. Vendar nogo- tekajo po vsej Sloveniji, saj igra v dr- žavni ligi. Ne glede na njeno počutje met ni le igra, kjer se naučimo tehnike z oz. zdravje treningov noče izpustiti, žogo in se družimo s prijatelji, ampak je igra, zaradi katere postanemo boljši ljudje. Slika: Iva Bukovnik, 7. d saj ji trenutno odbojka predstavlja Spoznamo načela fair playa, naučimo se so- veliko motivacijo. Ker je sama velika delovati in sprejemati poraz. Zavemo se, da je za oboževalka odbojke, je letošnje šolsko leto zan- skupen cilj potrebna ekipa. Naučimo se samostoj- jo navdušila tudi mojega brata Anžeta. Trenira v nosti, odgovornosti in zdravega preživljanja svo- istem klubu kot Neža. Letos je bil Anže v klubu jega prostega časa. Nogomet res ni samo tekanje že prepoznan z velikim potencialom in znanjem za žogo! Je lepa in inteligentna igra, ki je lahko po- v odbojki. Poklican je bil tudi v regijsko repre- memben del našega odraščanja. zentanco Gorenjske, in sicer pred mesecem dni. Če želite postati dobri nogometaši, se oglasite v Fantje so dosegli izjemen uspeh. Tudi on trenira nogometnem klubu, kjer vas bodo trenerji naučili petkrat tedensko, igra tako igranja nogometa kot vsega ostalega, kar od- pa trenutno za starej- likuje dobrega športnika. še dečke in kadete. Zelo sem ponosna Maks Pori, 8. a na njiju, saj sta do- Navdušen športnik segla že veliko uspe- V času, v katerem živimo, je šport vse bolj popu- nhoadvairnjednaastzaaoboadzbeolojko.Slika: Hana Podgoršek, 7. c Mogoče bo naslednje šolsko leto tudi mene pot laren, saj je dokazano, da je »športanje« pomembno zanesla v odbojko. V prostem času se tudi skupaj za kvaliteto življenja vsakega posameznika. Opisa- veliko družimo in si na domačem dvorišču, kjer la bom punco, ki zelo rada trenira odbojko. Od- imamo igrišče za odbojko, podajamo žogo. Sama bojko je začela trenirati pri desetih letih. Navdušil upam, da bosta Anže in Neža dosegla veliko us- jo je bratranec, ki trenira v slovenski reprezentanci pehov v odbojki in da poškodbe ne bodo ovira na in v francoskem klubu. Vsak dan, ko pride iz šole, njuni bogati športni poti. gre popoldne z velikim veseljem na trening. Ved- no, ko je po televiziji tekma, jo pozorno, kritič- no in z navdušenjem pogleda. Ko ima priložnost, Nina Knific, 8. a da je tekma v Ljubljani, jo gre s prijateljicami oz. soigralkami gledat. Starša jo podpirata, vozita na treninge in sta zelo ponosna na njo. Njena soba je polna odbojkarskih rekvizitov in plakatov. Tudi sama je narisala veliko slik s prizori odbojke, ki jih je prilepila na steno. Govorim o svoji starejši sestri Neži. Zelo rada jo hodim gledat tudi na tekme. Neža je sprva trenirala v klubu ŽOK Triglav Slika: Miha Mikolič, 8. d Kranj, ampak je po štirih letih klub zapustila in Žarki | 41

KNJIGA ME ZMIGA Menim, da je interesna dejavnost naša mala knjiž- NAŠA MALA KNJIŽNICA nica učencem ponudila preplet različnih dejavnos- ti preko vrhunskih knjig. Skozi aktualne in življenj- Pozdravljeni vsi! ske teme, ki so nam jih ponudile knjige, so učenci Zelo sem vesela, da vam lahko napišem ne- razvijali, raziskovali in izboljšali odnos do branja, kaj besed o interesni dejavnosti naša mala kn- gibanja ter ozaveščali dobre odnose med sovrstniki jižnica (NMK), ki je v tem šolskem letu po- in krepili solidarnost. Uspelo nam je preizkusiti tekala vsak petek na Podružnični šoli Voklo. učenje na prostem, povezali smo literaturo, umet- K interesni dejavnosti NMK sem kot mento- nost in gibanje ter ustvarili in posneli svoje pesmi. rica povabila učence iz 2. in 3. razreda z name- nom spodbujanja bralne spretnosti, izboljšanja Prevod pisma: odnosa do branja, želeli smo krepiti ravnovesje Tienen, 15. 12. 2019 med umskimi in fizičnimi dejavnostmi v šoli in Dragi otroci, širše ter povezati mladinske avtorje v evropskem jaz sem Jan De Kinder. Rišem in pišem. Včasih prostoru in spoznati skupno evropsko dediščino. ustvarjam knjige. Kot na primer knjigo o velikem Skozi šolsko leto in našo dejavnost nas je po- volku, ki se v gozdu boji. Moja najljubša barva je spremil skrben izbor šestih knjig mladinske litera- rdeča. V vse svoje risbe skušam vključiti kar največ ture priznanih slovenskih in tujih avtorjev. NMK rdeče barve. Trenutno pripravljam novo knjigo. je bila zasnovana tako, da je spodbujala branje in Govori o …čakajte malo … Ali se je kdo od vas učenčevo kreativnost, za dodatno motivacijo pa že poljubljal? Ja! Ne? O tem govori moja naslednja so poskrbele zanimive naloge v Ustvarjalnikih, knjiga. Naslov bo Vitezi se ne poljubljajo! V njej h katerim so se učenci pridružili po svojih željah bodo nastopale tudi poljubljajoče se živali. Kot in zmožnostih na temo izbranih knjig. Z učen- na primer poljubljajoča se zajca. Toda, ali se vite- ci smo se z branjem knjig vrhunskih mladinskih zi poljubljajo? Kaj mislite? O kateri živali pa bi vi avtorjev poglabljali v različne plasti besedila, sa- ustvarili knjigo? O ovci? Ali raje o dinozavru? Kje mostojno so zapisovali svoja mnenja o knjigah, dobivam navdih? Najraje naredim tako, da se use brali pisma, ki so nam jih poslali avtorji, reševali detektivske naloge. Polega naštetega so učenci re- ševali tudi kvize, iskali poti skozi labirinte, kuhali napoj, ustvarjali lastne pesmi, pisali domišljijske recepte, reševali križanke in uganke. Spoznava- li smo zastave različnih držav, iskali razlike, urili spomin in se zabavali z igrami, katerih osnovna zamisel izvira iz posameznih knjig. Vse to pa je mlade bralce dodatno motiviralo in jih spodbudilo k aktivnemu branju, ob katerem so krepili moč sa- mostojnega izražanja. Dejavnost je potekala v več- namenskem prostoru v šoli v Voklem, kjer smo imeli dovolj prostora za ustvarjanje. Uredili smo si tudi bralni kotiček, kjer je potekalo branje knjig, ustvarjanje pa je potekalo v gibanju, na prostem, na hodniku, odvisno od želja in potreb učencev. Prejeli smo tudi pismo presenečenja, ki ga pose- bej za naše učence, vključene v projekt NMK, na- pisal eden izmed pisateljev. Letos je bilo to pismo belgijskega avtorja in ilustratorja Jan de Kindra. 42 | Žarki

KNJIGA ME ZMIGA dem na kakšno klopco in gledam naokrog. Tako zgradili smo sobo za Azro, revno deklico, pripra- dobim navdih. Želim vam obilo užitkov pri branju. vili smo čudežni napoj. Upam, da bo tudi drugim Pozdravčki iz Belgije! otrokom pomagala pri branju, tako kot je meni.« Hana Rotar, 3. d JAN DE KINDER Tukaj pa je zapis izjav učencev, zakaj so se prija- vili k interesni dejavnosti NMK. »Na krožek NMK sem se prijavila zato, ker rada berem različne vrste knjig in ker se tukaj lahko družim s prijatelji. Prebrali smo že veliko knjig in zgodb. Meni najljubša je bila zgodba Tu blizu živi deklica, ker je zelo ganljiva. Všeč mi je bilo tudi, ko smo izdelovali sobo za revno deklico po imenu Azra. Imamo zelo prijazno učiteljico. Na- redili smo tudi že veliko različnih nalog, kot so: čarobni napoj, sobo za deklico, narisali našo učite- ljico na velik papir, pisali in uglasbili svoje pesmi.« Talija Hočevar, 3. d »Za ta krožek sem se odločil, ker je nekaj nove- »NMK se mi zdi super, ker neznansko rada ga. Pisal nam je Jan De Kinder, belgijski pisatelj. berem. Izbrala sem si jo zato, ker je bilo omen- Prebrali smo tudi knjige: Učiteljica, Čajna ženička, jeno branje pod zvezdami. Učiteljica pravi, da Tu blizu živi deklica. Na plakat smo obrisali uči- nas tudi to še čaka. Najboljša knjiga mi je bila teljico in se pri tem zabavali. Tudi kodo za pira- knjiga Učiteljica, ki pove, da so učiteljice lahko te smo iskali. Zdaj beremo Ding dong zgodbe.« zelo različne. Mi smo našo narisali na velik pla- kat, super je bilo. Pisal nam je tudi Jan De Kin- Adam Novak, 2. d der. Prepričana sem, da bi si na NMK želel vsak.« »Jaz sem se odločil, da bom začel hodi- Meta Debeljak, 3. d ti na NMK zato, ker rad berem knjige. Naj- bolj mi je bilo všeč, ko smo morali sami nare- »Na NMK mi je zelo všeč. Imamo najboljšo diti melodijo za pesem, posvečeno ošabnima učiteljico. Zelo mi je bilo všeč, ko smo delali na- deklicama in pa sobico za deklico Azro ter poj in brali knjigo o vitezu, ki se ni hotel bojevati. svoj napoj. Všeč mi je tudi reševanje ugank.« Všeč mi je bilo tudi, ko smo našo učiteljico narisa- Matic Perič, 3. d li na karton in dobili pismo belgijskega pisatelja.« Florjan Lukan, 2. d »NMK sem si izbrala zato, ker ne berem tako dobro. Mislim, da mi pomaga in zdaj že bolje berem. Tu delamo veliko različnih nalog in se zabavamo. Spoznali bomo šest različnih knjig. Vse so tako za- bavne, da ne morem izbrati najljubše. Smo pa dobi- li tudi pismo Jana De Kindra, belgijskega pisatelja. NMK mi je zelo všeč. Naj vam naštejem še nekaj zabavnih nalog: narisali smo našo učiteljico, napi- sali smo pesem za razvajeni deklici in jo zarepali, Žarki | 43

KNJIGA ME ZMIGA »Za NMK sem se odločila zato, ker sem slišala, »Ko sem se prijavil na NKM, mi je bilo všeč, da bo tam veliko mojih prijateljev. Všeč mi je bilo, ko nam je belgijski pisatelj poslal pismo. Pa tudi, ko smo prejeli pismo belgijskega pisatelja Jana De ko smo delali čarobni napitek in obrisali učiteljico. Kindra, ko smo izdelovali sobo za revno deklico in Na NMK je zelo dobro. Brali smo veliko knjig, ki obrisali učiteljico na plakat. Brali smo tudi različne so bile zelo zanimive. Najboljši knjigi pa sta bili Tu knjige, kot so: Čajna ženička, Ding dong zgodbe, blizu živi deklica in Učiteljica.« Tu blizu živi deklica in Učiteljica. Sestavili smo Tevž Rozman, 3. d lastno pesem in jo uglasbili. Nekateri učenci so jo »NMK mi je všeč zato, ker se tam zelo zabava- zarepali, nekateri pa zapeli. Delali smo tudi napoj mo in se družimo. Všeč mi je bilo, ko smo delali za čajno ženičko.« silhueto uči- teljice Moni- ke. Jaz zelo Klara Sekne, 3. d rada hodim »NKM mi je všeč, ker na NMK, je ustvarjalna, zabav- ker vem, da na, smešna in poučna. bomo ved- Spoznali smo zgodbe no delali kaj Čajna ženička, Ding zanimivega, dong zgodbe, Tu blizu včasih pa živi deklicab in Učitel- tudi kaj bolj jica. Tu delamo zabav- zahtevne- ne stvari in ustvarjamo. ga. Zabavno Jan De Kinder je bel- je tudi, ker gijski pisatelj, ki nam preberemo je napisal pismo. Tudi veliko knjig. ustvarjalnik, v katerega Upam, da se pišemo, je zelo poučen, bo še naprej razigran, smešen in za- na NMK baven. Na NMK mi je vpisalo ve- bilo najbolj zabavno, ko liko otrok.« smo delali napoj za čaj- no ženičko in ga tudi poskusili.« Zarja Albreht, 3. d Maj Bobnar, 3. d »NaNMKmijezelovšeč,zatosemsetudi 44 | Žarki

KNJIGA ME ZMIGA prijavil na to dejavnost. Veliko beremo, piše- mo in poslušamo. Spoznali smo veliko knjig, najboljša pa mi je bila knjiga Učiteljica. Dobi- li smo tudi pismo Jana De Kindra, belgijske- ga pisatelja. Najljubši trenutek na NMK pa mi je bil, ko smo obrisovali učiteljico Moniko.« Nika Javornik, 3. d »Na NMK mi je bilo najbolj všeč, ko smo delali čarobni napoj. Sam hodim na NMK zato, ker rad berem in ustvarjam. Lepo mi je bilo, ko smo dobil pismo od Jana De Kindra. On je belgijski pisatelj. Najbolj mi je bila všeč knjiga Tu blizu živi deklica zato, ker je napeta. NMK je zelo zabavna in po- učna. Rad jo imam, ker velikokrat delamo po sku- pinah in ker nam učiteljica Monika bere knjige.« Maj Ržen, 3. d »Za ta krožek sem se odločil zato, da posku- sim nekaj novega. Jan De Kinder nam je poslal pismo. On je belgijski pisatelj. Prebrali smo knji- ge Čajna ženička, Učiteljica, Tu blizu živi deklica in Dig dong zgodbe. Na NMK se imamo super.« Luka Jordan, 2. d Zapisala: Monika Čufer, mentorica NMK »Na NMK mi je zelo zabavno. Naredili smo S ČRKAMI OKOLI SVETA maketo sobe za revno deklico, brali zgodbi- Črk je več kot zvezd na nebu, ce, dobili smo pismo od Jan De Kindra, na- prešteti se jih ne da. Pa četudi kilometre jih pišeš, ne boš prišel do dna. Lahko pa jih bereš vsak dan in tako z njimi prideš okoli sveta. Tim Štraus, 3. b redili učiteljičino podobo, izdelali čarobni na- poj, pisali pesmice in jih zapeli ali zarepali. Ves čas je bilo zabavno. Imamo tudi zelo zabaven bralni kotiček. NMK priporočam tudi vam.« Jan Ržen, 3. d Žarki | 45

KNJIGA ME ZMIGA MOJA NAJLJUBŠA KNJIGA BRANJE JE ČUDEŽNO POTOVANJE Moja najljubša knjiga ima naslov: Startni strel. Branje je čudežno potovanje in vedno je pomembno, Dobil sem jo v knjižnici, ko sem bil prvi izžre- da sanjamo sanje. banec za križanko. Ob knjigi sem dobil še veliko Branje je vedno z nami. čokolado Milko. Ta dogodek se je zgodil v šoli Le če verjamemo, med glavnim odmorom. Čez nekaj mesecev me da res je pomembno, ni zanimala več. Enkrat sem jo uporabil zato, da čeprav bere z nami samo mami. sem skril telefon. Odprl sem knjigo in sem van- Zjutraj v soboto v roke vzameš knjigo, jo skril telefon. Čez nekaj dni sem iskal telefon, a ravno ko postane zanimivo, ker sem pozabil, kam sem ga vtaknil. Šele čez ati v roke prime krpo sivo. dva tedna sem ugotovil, da sem ga vtaknil v kn- Tečeš, tečeš po stopnicah, jigo. Nato je bila na polici do zimskih počitnic. ati nate se jezi, Ko so bile zimske počitnice, smo šli smučat. Med ah, mami – ta pa s knjigo v roki potjo sem jo prebral malo več kot do polovice. v dnevni na kavču leži. Tako pač doma je, ko rad bereš – Prvi dan smo se razpakirali. Ko smo pojedli svetujem vam: kosilo, smo odšli pogledat prijatelje, če so se že s knjigo iz hiše se raje pobereš. razpakirali. Nato sem šel brat knjigo, poslušal sem Nika Bogataj, 3. b glasbo in reševal križanko in naloge Genialec. Slika: Ajda Roblek, 5. b Nato sem šel v kuhinjo, kjer so bili prijatelji, ati in mami. Menili smo se, kam bomo naslednji dan odšli smučat. Drugi dan nas je mami zbudila, da je na zvočnik dala glasbo. Zbudil sem se zadnji. Os- tale dni sem jo samo kdaj pa kdaj pogledal, razen enkrat sem jo pokazal prijateljici in potem smo se nekaj časa pogovarjali o prevajalcu ali prevajalki. Ko smo se peljali domov, sem prebral samo pol strani. Ostali čas sem moral bratu držati telefon in mu dajati iz pavze in na pavzo. Bolele so me oči, ker sem hotel spati, pa sem še vedno prosil mami, naj da na računalnik risanko. Najprej smo gledali hotel Transilvanijo 2, ko je bilo konec, smo se ustavili pri bencinski črpalki, da smo se malo razmigali, ker me je malo že bolel križ. Potem sem se pa premalo sklonil in sem se z glavo udaril v kovinski steber. Tam je mami dala polniti računal- nik, da smo lahko gledali naslednjo risanko Luis in pošasti. Tam so odrasli popili kavo in mi otroci smo si morali iti umit roke. Šli smo nazaj v avto ter gledati risanko. Ko se je izpraznila baterija, pa smo vsi zaspali. Naslednji dan, ko sem se zbu- dil, sem odšel po stopnicah navzdol in se razve- selil svojega psa, ker ga sedem dni nisem videl. Ta dogodek s knjigo mi je bil najbolj všeč. Upam, da bom dobil še kakšno tako vznemirljivo knjigo. Krištof Svetelj,4. a 46 | Žarki

VABLJIVI SVET INTERNETA Slika: Laila Mustafa, 8. d Žarki | 47

VABLJIVI SVET INTERNETA SVET BREZ INTERNETA? SVET INTERNETA Si sploh že kdaj pomis- Irealen svet je mikaven, ker lil/a, kakšen bi bil lahko od- ga ne poznamo tako dobro. V govor na moje vprašanje? realnem svetu se sicer počuti- Mladi se res ne zavedamo, da mo varno, vendar nas nepo- obstaja ne le irealen/virtualen znani svet vseeno bolj privla- svet, temveč tudi povsem realen. Slika: Katarina Mali, 8. b či in se nam zdi bolj zanimiv. Ko pridemo iz šole, je prva stvar, ki jo sto- Če bi bili zadovoljni z realnim svetom, rimo, da pogledamo telefon. Najdlje se zadržujemo se tehnologije ne bi posluževali za virtualni svet. na Instagramu, Snapchatu, Tik toku … Premalo pa Socialna omrežja imajo prednosti in slabosti. se zavedamo, da nam te informacije lahko škoduje- Tisti, ki imajo nizko samopodobo, se lahko bolj jo in slabo vplivajo na nas. Lahko dobimo občutek, razživijo na socialnih omrežjih kot v živo. Velika da nam prijatelji z Instagrama in podobnih aplika- prednost socialnih omrežij pa je tudi lažje sporazu- cij pomenijo več kot resnični. Nekateri se počutijo mevanje. Všečki, ki jih delimo preko, npr. Instag- sprejeti in popularni, če imajo več sto prijateljev. rama, nam, mladim, pomenijo veliko, ker se s tem Potrditev s strani vrstnikov jim je tudi pomemb- počutimo bolj samozavestno in medsebojno pove- na. Nekateri prav hrepenijo po kliku »všeč mi je«, zano. Mladi težko vzpostavljamo nove stike, ker se drugi se za komentarji skrivajo, se delajo pametne, bojimo, da bi bili zavrnjeni ali pa izločeni iz družbe. so bolj pogumni in drzni kot v »navadnem svetu«. Slabost socialnih omrežij so lah- Otroci današnjih generacij se ne zavedamo, da ko lažni podatki in pa zlorabe. življenje ni samo na telefonu, temveč tudi v naravi. Čeprav se velik del našega življenja nave- Vseeno si upam trditi, da je komunikacija na šti- zuje na socialna omrežja, vem, da vsee- ri oči boljša, sedenje na klopcah, igranje basketa, no znamo uživati v resničnem trenutku. druženje po šoli koristnejše kot pa »fejsbukanje«. Vrnimo se nazaj k naravi! Tajda Bukovnik, 8. a Prosti čas je zagotovo bolj koristno izkoris- titi z družino ali s prijatelji v resničnosti, zunaj v naravi. Starši nam pogosto govorijo, kako ZAKAJ MI REALEN SVET NI DOVOLJ? je bilo njihovo življenje prijaznejše, temelji- Meni realni svet ni dovolj, ker preko interneta lah- lo je na pristnih medsebojnih odnosih, druže- ko najdem več prijateljev kakor pa v realnem svetu. nju, učenju na medsebojnih izkušnjah, saj niso imeli telefonov ali drugih elektronskih naprav. V irealnem svetu lažje komuniciramo, lahko se Živeli so v sožitju z naravo. Mi jim največkrat igramo brez napora (računalniške igrice), lažje na- sploh ne verjamemo, ker je naš svet drugačen. črtujemo, dobivamo všečke za slike, videoposnetke … V realnem svetu je iskanje stikov in druženje »na- Mnenja si izoblikujemo skozi razvoj, zato por«, prav tako pa tudi komunikacija. Na internetu moramo upoštevati dobre nasvete odraslih, imamo pri igrah ozko omejene teme, v realnem živl- misliti s svojo glavo, kritično pristopiti do vse- bine, spoštovati drug drugega. Naj ne bodo jenju pa ne moremo ostati pri eni temi, ne družimo mediji tisti, ki nam vsiljujejo tempo življenja. se samo tisti, ki igramo igrice. Zakaj bi se utrujali? Imejmo se predvsem radi! Zavedam se, da smo v realnem življenju pre- več zasvojeni z internetom in se zato ne družimo več toliko, kot bi se morali. Ker ne hodimo na igrišča, se ne gibljemo dovolj na prostem, nismo v dobri fizični kondiciji. Čeprav nam internet nudi Pia Miklič, 7. b »neskončno« število informacij, pa je pomanjkan- 48 | Žarki

je obiskovanja kulturnih, umetniških in družabnih VABLJIVI SVET INTERNETA dogodkov razlog za skromno splošno razgledanost. PESMI O INTERNETU You Tube in slušalke s tem se vse začne, Čeprav se zavedam pomanjkljivosti, je kmalu pa otrok samo še to počne. zame INTERNET JE ŠE VEDNO BOLJŠI! Nore zabave, vedno svoj žur, pa se takoj počutiš, da si cool. Anonimno Telefoni in splet vse je zanimivo, Mogoče, ker mi je dolgčas, ker nimam nič za kadar si notri, vse zgleda res fino. početi, ker je irealnost Sporočila in klici po telefonu lažji so, zanimivejša od realnosti. kot pa mami povedati, Včasih pa mi realen svet da mi v šoli dobro ni šlo. preprosto ni všeč, zato Lajki in všečki res delujejo, uporabim irealnega za pred računalnik nas prikujejo. skrivanje pred praeakldnaojsdtjaoj.eSlika: Insta in snep, to je popularno, Irealen svet Zoja Dobravec, 9. c saj vse je res zabavno. Emoje in simbole vsi uporabljamo, občutek popolnosti, ki te kar hitro lahko zasvoji. z njimi pa se tudi poslavljamo. Ko opazujem življenja drugih, ki se zdijo tako po- Zaradi korone vsi smo zdaj doma polna, si tudi sama želim, da bi bilo tudi moje bolj in nam manjka šolska malica. podobno njihovim. Velikokrat na internetu vidim slike drugih ljudi, s katerimi se začnem primerjati. Kaja Sajovic, 7. b Zaradi tega se začnem počutiti manjvredno, nepo- Internet je kot drugi svet, polno in se prepričujem, da moram narediti karko- privlači te spet in spet. li, da bom izgledala bolje kot oni, bolj »popolna«. Če zunaj se z bratom igraš, Zagotovo je veliko lažje nekomu telefon zazvoni in takoj priskakljaš. nekaj napisati po telefonu, kot pa Podnevi, ponoči, sploh ne spiš, povedati v živo. Tako veliko lažje lahko samo s telefonom skriješ svoje občutke in precej laž- v temi sediš. je je sprejeti zavrnitev, če osebe ne Življenje mineva, čas se nam krajša, gledaš v oči. Sama se precej rajši igrica na telefonu še kar je najslajša. Slika: Nace pogovarjam po telefonu kot pa v Mami ti reče: »Nehaj trohnet Podjed, 8. c živo, saj se ves čas sprašujem, kaj na teh telefonih.« Tak je pač svet, ne moreš z družino časa preživet, to osebo moti na meni, ali sem ji všeč taka, kot ker hočeš na internetu svoj lajf posnet. sem ali se pred mano le pretvarja. Če pa se z ne- Biti drugačen kot drugi na netu, kom dopisujem, se lahko spremenim v čisto drugo je kot bi dobil največjo nagrado na svetu, osebo, bolj samozavestno, saj me nihče ne vidi. zato je treba čim manj tega počet, če hočeš s pametjo živeti spet. Anonimno Lenart Križaj, 8. b Slika: Danaja Škofic, 8. c Žarki | 49

VABLJIVI SVET INTERNETA Ko si na internetu, Internet je čisto drugi svet, je kot bi bil na drugem planetu, virtualen, zabaven, a prav nič realen. na njem se veliko zgodi, Na njem veliko časa preživimo, z njim pa zapravljaš čas, ki beži. a veliko lepšega v življenju izgubimo. Veliko stvari je res dobrih na netu, Druži se s prijatelji, gledaš lahko dogajanje po celem svetu. druži se z družino, Lahko pa je tudi nevarno, pojdi ven zabavat se zato izkoristi pamet maksimalno. pa bo življenje fino. Potrudi se in izklopi internet, Če si preveč na internetu, postal bo zabavnejši, lepši ta svet. glava te boli, Lahko bi cel dan na telefonu bil Instagram, YouTube, TikTok, ali pa s prijatelji čustva delil. vse to te zasvoji. Biti vzoren, reči ne internetu, Pojdi raje v svet je prav, saj preveč je odvisnih na svetu. življenje živet. Mogoče je bolje življenje živeti in upoštevati svoje mišljenje. Jure Jesenovec, 8. b Jaka Ajdovec in Lenart Križaj, 8. b Slika: Tim Zavrl, 8. a PAZI, INTERNET Lansko poletje smo z družino odšli na morje. S Ko sem na internetu, se počutim, kot da sem na drugem svetu. sabo sem vzela tudi mobilni telefon. Ko sem se prvo Enkrat igrice igram, jutro prebudila, sem pogledala na telefon in videla, drugič YouTube gledam. da mi je pisal nekdo, ki ga ne poznam. Videla sem, Uporabljamo ga ves čas, da mi je poslal neprimerno fotografijo. Takoj sem zasvoji jih veliko od nas. stekla do staršev in jim povedala, kaj se je zgodilo. Notri lahko igrice igram, Svetovali so mi, naj neznanca blokiram. Zvečer pa zunaj pa žogo brcam. mi je ista oseba vdrla v moj profil in me spet nadle- Na internetu lahko počnem veliko stvari, govala s fotografijami. Ponovno sem ga blokirala. a bolj všeč mi je, da sem s prijatelji. Pazimo nase, ker je internet poln nevarnosti! Ožbej Naglič, 8. b Tamara Sitar, 6. b Slika: Valentin Urh, 8. c 50 | Žarki