semina katalog 2023

BREZPLIZAVČOEDN ˜11˜RazglzedvrntiaceHIGHQUALITYSEEDS ZA VEČ DOMAČE ZELENJAVE www.semina.si

UTRINKI Z VRTNEGA DNEVNIKA 2022 ZA VEČ DOMAČE Vas nad Cerkniškim jezerom; njiva na kraških tleh ~ Marec ~ ZELENJAVE Konec marca sem tik pred dežjem pohitela s setvijo korenčka, pastinaka, solate, graha, boba, peteršilja, stoletne čebule in listnega česna. Posadila sem 4 kg čebulčka (različne sorte) in šalotke, da bomo imeli čim več domače čebule. Na površino, ki je namenjena visokemu fižolu, sladki koruzi in cvetlicam, sem posejala facelijo. Izgledala sem kot moderna izvedba Groharjevega Sejalca! Prijazen sosed je en teden prej njivo zoral in pobranal. Tla so bila suha in dobre strukture, zato je bilo ravnanje setvene površine enostavno. Vse sem posejala oz. posadila v vrste. Orodje: plastične grablje in srednje velika motika. Zvok: šumenje krošenj dreves. Vreme: toplo za majico s kratkimi rokavi. ~ April ~ Je hladen, sušen in delaven (služba), zato sem delo na vrtu preskočila. Saj nisem nič zamudila, bilo je še prehladno in presuho, da bi karkoli dobro kalilo in raslo. Suša je bila tako intenzivna, da še plevel ni rastel. ~ Maj ~ Maja so cvetele jablane, španski bezeg in magnolija. Vsi cvetovi so bili polni divjih čebel in čmrljev ter čebel iz čebelnjaka našega soseda. Facelija, ki sem jo posejala marca po celi njivi, je kljub slabemu vremenu zrasla. Tik pred setvijo in sajenjem vrtnin in cvetlic sem jo izpulila. Tla pod facelijo so bila prijetno vlažna, drobno mrvičasta, brez plevela. Posejala sem rdečo peso, bučke in buče, 20 različnih cvetlic enoletnic, še malo solate in redkvice. Posadila sem paradižnik različnih sort in hibridov, tako da je bil med posameznimi sadikami velik razmak. Ker imam njivo, imam dovolj prostora. Posadila sem še papriko, prav tako različnih sort. Z izpuljeno facelijo sem prekrila tla med paradižnikom in papriko. Posejala sem zelje, brokoli in cvetačo, teden kasneje pa še fižol - veliko fižola, predvsem VISOKEGA za zrnje, da ga bomo imeli čez zimo. ~ Junij ~ ZAČETEK JUNIJA / V začetku junija sem oplela čebulo, ki se je sicer s plevelom kar uspešno borila. Plevel je senčil tla in zadrževal talno vlago. Bil je zadnji čas za pletev, ker čebula kmalu ne bi imela več dovolj prostora za rast. Oplela sem tudi rdečo peso, ki pa jo je plevel uspešno zatrl. Namesto 30 cm visokih rastlin so bile le-te čisto majhne, kar je razumljivo, saj niso imele dovolj svetlobe. Kamilice že intenzivno cvetijo, največ jih je ob robu paradižnikove grede. Ko bom 2

pobrala cvetove, bom rastline populila in z njimi prekrila tla okoli paradižnika, pod bučkami in kumarami. Moj najljubši vijoličen grah se lepo popenja ob opori (iz leskovih vej) in čudovito cveti v intenzivno vijolični barvi. Vsakič malo razredčim korenček, da bo na koncu imel dovolj prostora za rast. Prvič sem zalila paradižnik, vsako rastlino po 4 minute: cev usmerim pod pre- krivko, da paradižnikove rastline ostanejo suhe. Na tak način zalivam tudi čez dan, saj gre voda v zemljo in ne neposredno na rastline. Ker imam 25 paradižni- kov, je to kar trajalo, jaz pa sem medtem lepo v senci brala knjigo. Že jem redkvice, solato, radič. Najprej zacveti kalifornijski mak, ki tudi cveti najdlje v pozno jesen. SREDINA JUNIJA / Kumare in buče so kalile 1 mesec po setvi. Bila sem prese- nečena, saj sem mislila, da ne bo nič. Seme je v zemlji čakalo še na vlago, da je lahko kalilo, toplo je bilo namreč dovolj. To je edina možna razlaga( razen te, da je nekdo naskrivaj kasneje sejal za menoj). Poljski in navadni mak sta že od pete ure zjutraj polna različnih brnečih žuželk. Na vsakem cvetu se jih drenja po deset do dvajset: čebele, čmrlji, osice in drugi opraševalci. Seveda so žuželke tudi na cvetovih facelije (sejana aprila), boreča, ognjiča, kalifornijskega maka, bučk. Še enkrat sem oplela in razredčila korenček. Razredčiti ga bom morala vsaj še dvakrat, saj se posamezne rastlinice še vedno drenjajo. V vrste sem posejala brstični ohrovt, ohrovt, listni ohrovt, zelje in rdeče zelje ter por. Kasneje bom mlade sadike presadila povprek po vrtu. Razsadila jih bom samo, če ne bo prevroče. Po presajanju bom sadike obilno zalila. KONEC JUNIJA / Od zgodnjega jutra do okoli 10. ure sem zalivala paradižnike, paprike, kumare, bučke, buče, grah in fižol - in to obilno, saj je edino pravilno zalivanje manjkrat, ampak takrat obilno, da se tla namočijo čim bolj globoko. Paradižnik, paprike, kumare, bučke in buče zalivam pod zastirko, tako da listi niso nič mokri. Po zalivanju rastline cel dan vidno rastejo. Lepo rasteta tudi vigna in fižol. Grah se kljub zalivanju že suši. K temu pripomorejo tudi miške, ki očitno plezajo po rastlini in glodajo sveža, sočna sladka zrna. Grahov mišji raj. Miši so pojedle tudi radič (sedaj imam luknje namesto rastlin) in dve daliji. Ostale dalije sem zalila. Upam na najboljše. Presadila sem por (in ga obilno zalila) ter solato. Zjutraj so čebele, čmrlji in osice na maku, zvečer na faceliji, saj se cvetovi maka čez dan povesijo. Na cvetovih je prava poletna žuželčja gneča. Bučke že rodijo: temno zelene, rumene, svetlo zelene. Prva jed iz njih bi lahko bila italijanska specialiteta: majhne bučke s cvetovi. Grah zobam kar med delom na njivi. Ostala mlada zrna pripravim v omaki. Za zamrznit ga ne bo dovolj, saj miši ne bodo tako prijazne, da bi se odselile. 3

~ Julij ~ Suša je, zato smo napeljali cevi za kapljično namakanje. Ker sem kupila premalo cevi, kapljično namakamo samo paradižnik, papriko in bučke, kar se kmalu pozna, saj so rastline bogato obložene. Juhu, koliko zdravega paradižnika, paprik in bučk bom letos pridelala! Kumare zalivam pod list enkrat na teden ZELO DOLGO. Kljub zalivanju pod list delujejo klavrno (vlaga spodbuja napad glivičnih bolezni). Presadila sem por, posejala radič in endivijo. Konec julija sem pobrala čebulo. Sicer je iz vsakega čebulčka zrasla čebula, ampak ni kaj preveč debela. Ko jo izpulim, jo pustim nekaj ur na gredici, kjer je rasla, da se navadi na spremembo. Potem jo en mesec v temnem, suhem in zračnem kozolcu sušim na starinskih (še od mojega pradedka)“reštah”. Septem- bra jo bom spletla v kite in jo imela nekje do konca leta. Za korenček, por, radiče in grah smo postavil vrtečo škropilnico. Zalivamo zjutraj, enkrat na teden in takrat obilno. ~ Avgust ~ Sredi avgusta sem začela s setvijo motovilca v dvojne vrste. Drugič sem sejala 7 dni kasneje. Obakrat sem obilno zalila. Na prazna mesta sejem facelijo in ajdo. Obe čudo- vito rasteta, njuni cvetovi privlačita čebelice. Pre- lepi sta tudi v vazi. Ko potrebujem prostor, ju odstra- nim in z njima prekrivam tla med rastlinami. Pobiram paradižnike in kuham mezgo. Pobiram kumare, saj jih ni veliko in jih jem sproti. Pobiram bučke, solato, korenček, rdečo peso ... Iz cvetlic, začimbnic, ajde in facelije vsakič nare- dim čudovit šopek, v vazi mi zdrži tudi do 5 dni. ~Oktober ~ Sredi oktobra nabiram brokoli, zelje, radič, endivijo, motovilec, peteršilj, por, zeleno, korenček, pastinak. Najbolj pa uživam, ko režem cvetove metuljčkov (Cosmos), ognjiča različnih odtenkov rumene in oranžne, prelepe cvetove dalij, facelije in ajde. Le-ti mi krasijo stanovanje cel teden (vsak dan jim zamenjam vodo, odstranim ovenele cvetove in liste in malo odrežem). Letošnja jesen je topla in moja njiva je v vseh možnih odtenkih zelene in rahlo rdečkasto rjave barve! Diši po jeseni. ~Zaključek ~ V vrtu soustvarjamo z naravo. Vrta ji torej ne prepustimo popolnoma, hkrati se ji tudi ne moremo povsem zoperstaviti. Naravo opazujemo in “gladimo”, jo usmer- jamo, se učimo, smo ustvarjalni, delujemo z njo v sozvočju. Vrt je naš, ampak ne čisto - narava ga bo vedno skušala obvladati, nam ga prevzeti, vendar ji tega ne moremo dovoliti, v okr. vrtu pa lahko naravi pustimo več svobode. MOJ DNEVNIK Zakaj ne bi pisali dnevnika svojih vrtnarskih dogodivščin? Tako si podaljšamo vrtnarjenje in “uskla- diščimo” izkušnje. Delamo načrte za vrtnarjenje, sproščamo svojo krea- tivnost in razvijamo veščine pisanja. Zapisujemo si slišane in prebrane za- nimivosti, znanja in nasvete, ki jih lahko uporabimo pri vrtnarjenju. 4

Predstavitev podjetja in blagovne znamke semen Royal Seeds Naše seme je kombinacija tradicionalnih sort, s katerimi ohranjamo de- diščino, in modernih, s katerimi stopamo v korak s časom. Semina d.o.o je slovensko semenarsko podjetje z lastno blagovno znamko semen Royal Seeds. Semena, ki jih pakiramo v vrečice, so pridelana v državah Evrope in dodelana v največjem in najmodernejšem semenarskem podjetju v Italiji, SUBA SEEDS. Podjetje SUBA SEEDS se nahaja ob Jadranskem morju, v pok- rajini Emilia Romagna. Pokrajina je zaradi podnebnih in vremenskih razmer, us- treznih tal, odlične tehnološke infrastrukture ter znanja in izkušenj tradicionalno poznana po kvalitetni pridelavi semen vrtnin. Sorte semen vrtnin so stare evropske sorte, med katere uvrščamo tudi slovenske avtohtone in udomačene sorte. Vse sorte vzdržujemo brez uporabe biotehno- loških metod in NISO GENSKO SPREMENJENE. Prilagojene so našim rastnim raz- meram, niso zahtevne za vzgojo in dajejo okusne ter s hranili bogate pridelke, ki bodo razveselile vsakega ljubiteljskega vrtnarja. Seme pred pakiranjem kon- troliramo v laboratoriju (zdravstveno stanje, kalivost, čistoto, vlago). Pakiramo samo seme, ki ustreza predpisanim mednarodnim standardom in ima ustrezno kalivost. Sortnost pa preverjamo na poskusnem polju. 5

Linije izdelkov Royal Seeds 820042 • Standard (zelenjavna in cvetlična semena) HIGH QUARLITEY SDEE®DKS VICARaph/anuRs saOtivuTs LK. SVAIXCAA2 • Maxi Hobby (zelenjavna in cvetlična semena) • Herbal Line (zeliščna E800042 oz. začimbna semena) 800085 700010 SOLATAG/ENSATILLAITNAADIANA® ®TOMATO&CHILI • Tomato NovLiatciptugceanstialitnivea, koL.ja ne razočarava Cucurbita peHpIoGHBQULALAITYCSEKERDo®SdBnaEbBuAčUkUaČ/TtiKkYviAca//DTIIAKMVAICNAT & Chili Line HIGH QUALITY SEEDS HSIGoHlaQPnUuČAAmLrInTRlY(y?cS)AoEsEpoDDečSresnIicpŽuamrNaNdIižOKniIkR//CErnPD(?A)EsRočCaAnRDpIaMrAadEJajZEz (semena paradižnikov Nova sorta gentiline, ki ne in čilijev) razočara / • Bio Line (ekološko pridelana semena) E700044 Herbal Line® • Travne mešanice HIGH QUALITY SEEDS Papaver somniferum mak za užitna semena (semena za vrtno trato) 840045 IKTM-BEITOI-J0S0T9VO EU /MAKDekorativen dekorativan / sjemena • Vrečice s se- ® MICROGREENSSEME ZA KALSČjeKPmEOeIzNaRkMli/IcKeRiPOmOZikErRoLAzlEleIiNuleLmJnEpUjeorKrum meni na traku HIGH SQEUEADLSITY • Semena 80-100 cm za kalčke in mikrozelenje (Novo v letu 2022) • “Semenske” zVaovπeËliilknoicaHIGHQUALITYSEEDS voščilnce SSuHuBpitrprezooerddhroofrsosavveojneždežae“gze“lpeonvjarćvae”” noË in čestitke! (Novo v letu 2023) ITK-MBEIOT-I0JS0T9VO EU Naše semenske vrečice Za vZeelilkeonanokrčejšea,kkrVeiOšhaŠitČlreovIpLeiaNnlikzIloCeenplAeoonVčarnSadEestegBekaUm,doszJraiaEiamPzjdctbSbiriaajEkoaroaMhlsici.nlzoEvšeikruvepKaotnRotnpopEk,aiËŠrrsokaiaElavo,o.nogbhtaiiornjhheeKpv,nkbsoesreomulinlalimhilojkaudadakndJo.ueinbeshlklooopËæË,oe.tnica,, so moderno oblikovane, opremljene so z nazornimi in lepimi slikami ter vključujejo vse potrebne informacije za setev in vzgojo. Recikliranje • Prazna embalaža vrečic se reciklira kot papir. Če imamo doma se- menske vrečice Royal Seeds s pretečenim rokom (piše zadaj spodaj v deklaraciji), seme posejemo za zelene gnojenje, embalažo pa damo med odpadni papir. Čebelica • Z znakom čebelica smo označili vse rastline, ki predstav- ljajo hrano za domače in divje čebele ter še za veliko drugih korist- nih žuželk. ZA VEČ DOMAČE Znak “Za več domače zelenjave” • Časi so taki, da bi bilo super pridelati čim več domače zelenjave. Z vsemi nasveti v tej brošurici vas k temu spodbujamo in vam pomagamo. ZELENJAVE Svetovalna spletna stran in spletna trgovina Spremljajte nas na naši spletni strani: www.semina.si Za urejen zelenjavni vrt in čim več okusnih pridelkov! Vsa semena lahko naročite tudi prek spleta in vam jih pošljemo po pošti. Semina na družabnih omrežjih • Vrtnarjenje je družabno opravilo, zato smo postali aktivni tudi na različnih družabnih omrežjih. Z nami boste celo leto uspešno potovali po vrtu! Facebook: Semena Royal Seeds Slovenija Twitter: twitter.com/SeminaSlovenija Instagram: www.instagram.com/royal_seeds_slovenija Pinterest: www.pinterest.com/royal_seeds_slovenija 6

VSEBINA KORENOVKE 8 ČEBULNICE 37 Korenček Redkvica 8 Por 37 Redkev Kolerabica 9 Čebula 37 Koleraba Repa 10 STROČNICE 38 Rdeča pesa Zelena 10 Fižol 38 Pastinak Sladki komarček 11 Laški ali turški fižol 41 SOLATNICE Solata 11 Limski fižol 41 Mešanice Baby Leaf Radič 11 Dolga vigna 41 Endivija Motovilec 12 Nizka vigna 42 ŠPINAČNICE IN BLITVA 13 Bob 42 Špinača Novozelandska špinača 13 Grah 42 Malabar špinača Blitva ali mangold 14 Čičerika 43 PLODOVKE Paradižnik 14 Leča 43 Jajčevec Paprika in feferoni 17 Soja 43 Kumare Bučke in buče 17 Arašidi 43 Sicilijanska lagenarija Lubenica 19 OSTALE VRTNINE 44 Melona KAPUSNICE 20 Koruza 44 Cvetača Brokoli 22 Špargelj 44 Zelje Rdeče zelje Bela detelja 44 Kitajsko zelje Glavnati ohrovt 22 Ajda 45 Brstični ohrovt Listni ohrovt 22 Facelija 45 Raštika ali krmni ohrovt 22 KOLEDAR SETVE 46 23 ZAČIMBNICE IN ZELIŠČA 48 24 HERBAL LINE 52 24 TOMATO & CHILI LINE 59 25 BIO LINE 62 26 CVETLICE 65 28 MICROGREENS - SEME 74 29 ZA KALČKE 30 IN MIKROZELENJE 30 BOŽIČNO ŽITO 76 31 SEME NA TRAKU 77 33 IN DISKU 33 TRAVNE MEŠANICE 78 34 ČESTITKE IN VOŠČIL- 80 34 NICE S SEMENI 35 CVETOČE OKRASNE 81 35 ČEBULNICE 35 SETVENI KOLEDAR 83 36 MARIJE THUN 36 PODATKI O SEMENU 90 36 DOBRI SOSEDJE VRTNIN 91 7

KORENOVKE Korenček (Daucus carota) Najbolje raste na peščenih, humoznih in globokih tleh. Gredic NE gnojimo s hlevskim gnojem, ampak spomladi s kompostom, lesnim pepelom ali kameno moko. SETEV Za zgodnji korenček sejemo od marca do junija in korenček pobiramo že po dveh mesecih. Pozni korenček pa skladiščimo, zato ga sejemo kasneje, nekje od srede aprila do konca junija in ga pobiramo pozno v jesen. Najbolje kali, če ga sejemo skupaj s semenom kopra. Sejemo ga lahko tudi skupaj s seme- nom redkvice. Seme korenčka za vznik potrebuje 14-20 dni. V tem času nam gredico že zasedajo pleveli, tako da se male rastlinice korenčka med njimi zgubijo. Redkvica kali hitreje in je hitreje vidna. Redkvico poberemo veliko hitreje kot korenček, tako da naredimo prostor rastočemu korenčku. REDČENJE Bodimo pogumni in redčimo temeljito. Če bodo imele rastline korenčka več prostora, bodo koreni veliko večji. Končna razdalja med rastlinami naj bo nekje med 4-10 cm. Prvič ga redčimo oz. pulimo, ko je visok 2-4 cm in 2 tedna kasneje še enkrat. Redčimo v vetrovnem dnevu ali proti večeru, da z vonjem izpuljenih rastlin NE privabimo korenjeve muhe. Po redčenju zasujemo nastale luknje in prekrijemo koreninske vratove rastočih korenov, ki gledajo iz tal. RAST Raste naj v mešanih posevkih s čebulo, solato, redkvico, grahom, porom, zel- jem in paradižnikom. Na isto površino ga sejemo vsake 3 leta. To velja tudi za sorodne vrtnine: pastinak, peteršilj in zelena. Odlično se obnese na visoki gredi. V času rasti gredico zastiramo, da ohranjamo korenine hladne in pre- prečujemo rast plevelom. Za zastirko so odlični listi špinače, ki raste vsevprek po vrtu. Korenčke lahko pulimo vse poletje, tja do snega. Skladiščimo jih v mivki, jih zamrznemo, vložimo ali konzerviramo kot korenjev sok. 1_ROTIN • Korenček Rotin je zaradi svoje visoke vsebnosti beta karotena (vit- amina A) in sladkorja imenovan ZDRAVILNI KORENČEK. Je zgoden. Ima temno oranžne in sočne korene. 2_NANTES 3 • Sorta naših babic. Srednje zgodnja sorta (100 dni) oranžno rdečih korenov, dolgih okoli 16-20 cm. 3_FLAKER • Pozna sorta oranžno rdečih korenov, ki so dolgi okoli 22-24 cm. 4_DOLGI TOPI BREZ STRŽENA • Stara evropska sorta; pozen in zelo roden korenček. Koreni so dolgi, s topim vrhom. Odličen je svež, za vlaganje, zamrzovanje in sočenje. 5_KURODA / TOUCHON • Zgodnja sorta oranžno rdečih korenov lepe ob- like, ki so dolgi okoli 14-18 cm, hrustljavi in odličnega okusa. 6_RUMENI - LJUBLJANSKO RUMENO / JAUNE DU DOUBS Pozna sorta rumenega korenja. Koren je velik (30 cm) in je primeren za svežo rabo, skladiščenje ter krmo domačih živali. 7_VIJOLIČEN COSIMC PURPLE • Barva kože je svetlo vijolična, meso pa v intenzivnih odtenkih oranžne in rumene barve, kar mu daje poseben okus. 8_RDEČ ATOMIC RED • Je briljantno koralno rdeč korenček, unikatnega videza, ki barvno obogati naše jedi. Je hrustljav, intenzivnega okusa, odličen je tako surov kot tudi kuhan. Sorta je posebno bogata z antioksidantom likopenom, ki preprečuje nastanek raka. 8

TRIJE NASVETI ZA BOLJŠI ZA VEČ DOMAČE KORENČEK 1. Prava tla • Pri vzgoji korenčka so tla ZELENJAVE zelo pomembna. V težkih tleh korenček NE raste dobro. Tla morajo biti rahla, čim bolj peščena, da lahko razvije lep koren. Če takih tal nimamo, naredimo dvignjene gredice na obstoječem zelenjavnem vrtu. Dobro pa raste tudi v visokih gredah z rahlo peščeno zemljo. 2. Globina setve • Korenček sejemo plit- vo in ga narahlo prekrijemo z zemljo in potem s ploščatim delom motike ali gra- belj pritisnemo v tla. 3. Pravilno zalivanje • Kot korenovka ima korenček glede na fazo rasti različne pot- rebe po vodi. Po setvi korenček 2 tedna zalivamo vsak dan, vendar z malo vode. Ta vlaga zagotavlja kalivost semena. Ko korenček kali in malo zraste, ga v suši zalivamo redkeje in takrat obilneje. Redkvica (Raphanus sativus) Koren redkvice ni odebeljena korenina kot pri korenčku, ampak odebeljeno steblo med korenino in kličnimi listi. Zato so redkvice vedno delno nad zemljo. Redkvica najbolje raste na sončni legi. Najbolje raste na tleh, pognojenih s kompostom (ne mara svežega hlev- skega gnoja in tudi mineralnih gnojil se izogibajmo). Tla morajo biti vedno vlažna, zato da preprečimo napad bol- hačev in olesenitev redkvic. Bolhači delajo na listih luk- njice, ki pa predstavljajo bolj vizualno škodo, saj jih v zdravem vrtu nikoli ni toliko, da bi naredili resno škodo. Redkvice najbolje rastejo v mešanih posevkih s solato, korenčkom, špinačo, blitvo in paradižnikom ali na robu gredic. Okusnejše so, če rastejo v bližini kapucinke. Slabi sosedi sta čebula in kumare. Naj ne sledijo samim sebi, redkvi in naj ne rastejo v družbi z zeljem. Sejemo jih takoj spomladi, ko nam tla dopuščajo, tudi v hladne grede, folijski tunel in pod kopreno. Razdalja med vrstami naj bo 15 cm, v vrsti pa redčimo na 4-5 cm. Pri redčenju mlade izpuljene redkvice obvezno pojemo v solati. Sejemo jih preko celega poletja do srede septembra. Hitro rastejo, zato jih ljubi- 1234 5678 9

1234 567 telji lahko sejejo vsake 14 dni. Redkvice dozorijo v 6-8 tednih, odvisno od let- nega časa setve. Jemo jih mlade. Vse sorte redkvic imajo belo meso in podoben okus; uganili ste - po redkvici. Razlike so le v barvi kože in obliki. Ko gredo v cvet, redkvice niso več užitne. Cvetovi so medonosni. 1_SAXA (=NON PLUS ULTRA) • Zgodnja sorta. Okusne in sočne redkvice so velike, okrogle in intenzivno rdeče barve. 2_FLAMBOYANT 3 • Zgodnja sorta. Okusne in sočne redkvice so velike, po- dolgovate, rdeče z belim vrhom. Redkev (Raphanus sativus) 3_ZIMSKA ČRNA • Črna, ploščato okrogla črna redkev ima belo meso pri- jetno pekočega okusa. Je zimska zelenjava, ki jo pobiramo pozno v jesen in jo lahko skladiščimo. Sejemo jo julija. ZAVEČ DOMAČE ZIMSKA ČRNA REDKEV ZA ZDRAVO JESEN Črna redkev vsebuje sestavine (vitamine, gorčična olja itd.), ki delujejo protibakterijsko in sproščajo sluz. Zaradi tega je odlična zdravilna rastlina v hladni sezoni. Z malo slad- ZELENJAVE korja in medu lahko iz nje pripravimo sirup proti kašlju. Na kratko o vzgoji: • Sejemo od konca junija do konca avgusta na razdaljo v vrste, ki so med seboj od- daljene 20 cm. Sejemo plitvo in površino prekrijemo z zemljo. Semena pritisnemo ob tla. V suši nekaj dni po setvi zalivamo vsak dan. • Tekom rasti jo redčimo in okopavamo. Gnojimo jo izključno s kompostom ali zmerno s kupljenimi organskimi gnojili (po možnosti za korenovke). • V suši zalivamo, posebno ko so rastline še manjše. • Pobiramo jo od oktobra do decembra; lahko jo skladiščimo v mivki. • Če se le da, jo jemo skupaj z lupino, ki jo dobro očistimo.

Kolerabica (Brassica oleracea) Kolerabico gojimo v Evropi že stoletja. Je enostavna za vzgojo. Sejemo jo od zgodnje pomladi do srede poletja. Olesenelost preprečimo z rednim zalivan- jem in prekrivanjem tal (mulč). Lahko jo presajamo po vsem vrtu, tako da za- polnimo prazna mesta. Raste naj v družbi s solato, fižolom, grahom, rdečo peso, porom, špinačo in paradižnikom. 4_DUNAJSKA BELA • Zgodnja sorta (40-55 dni). Gomolj je zeleno bel, ploščato okrogel, hrustljav in okusen. Koleraba (Brassica napus) Koleraba je robustna in žilava zelenjava, saj prenese temperature do -10 oC. Je nezahtevna vrtnina in uspeva tako rekoč na vseh tleh. Sejemo jo poleti in raste pozno v jesen, ko imamo v zelenjavnem dovolj prostora. Pobiramo jo direktno z vrta do začetka zime, se pa tudi enostavno skladišči. Uporabimo jo v enolončnicah in juhah. Na Dolenjskem je bila poleg krompirja zelo po- membna vsakdanja hrana (v jedi “v žup krompir”). Odlična je tudi surova, npr. kot prigrizek. Narežemo jo na podolgovate kose in jemo z oljčnim oljem (skupaj s korenjem, zeleno ...) 5_RUMENA • Rumeno zelena koleraba s finim, rumenim, okusnim mesom, ki vsebuje veliko suhe snovi in lepo diši. Dozori okoli 90 dni po setvi. Repa (Brassica rapa) Repo so včasih v Sloveniji sejali na njivah, kot strniščni posevek po žitu. Bila je pomembna jesenska in zimska hrana: korene so skladiščili v mivki v hlad- nih kleteh ali pa so jo kisali. Kisla repa je še danes aktualna. Zdaj je čas, da jo sejemo več tudi v domače vrtove, saj je to jesensko zimska zelenjava, ki raste pozno v jesen, ko imamo dovolj prostora v vrtu. Je nizkokalorična in bogata z vitamini in minerali. Uživamo korene (odebeljene korenine), sveže ali ki- sane. Idealna je za ljubitelje enolončnic! Užitni so tudi mladi listi: v solati ali pripravljeni kot špinača. Ni zahtevna vrtnina. Sejemo junija, julija in avgusta v vrste, ki so med seboj oddaljene 25-30 cm. Prvič repo redčimo, ko dobijo rastline raskave liste na 8-10 cm, čez 14 dni na 15-20 cm. Potrebuje malo hra- nil, zato jo lahko sejemo po krompirju, solati, grahu, fižolu. Bolje pa raste, če ima dovolj vlage. Pobiramo septembra, oktobra. 6_KRANJSKA OKROGLA • Je ploščato okrogla DOMAČA repa z rdeče- vijoličnim vrhom. Uporabljamo jo svežo, jo kisamo ali skladiščimo. 7_KRANJSKA PODOLGOVATA • Zgodnja domača repa, ki hitro raste. Upo- rabljamo jo svežo, jo kisamo ali skladiščimo. Je podolgovata z rdeče vijoličnim vrhom. Rdeča pesa (Beta vulgaris) Zelo zdrava vrtnina, vsebuje veliko železa in silicija, zato naj bi jo imeli na je- dilniku vsaj enkrat tedensko. Prenaša tudi hladnejše podnebje. Potrebuje rahla, hranljiva humozna in vlažna tla. Sejemo jo od srede aprila (če mlade rastline ulovi mraz, gredo lahko v cvet) do srede junija. Boljša je kasnejša setev, saj jo pobiramo kasneje in imamo svežo zelenjavo pozno v jesen (ok- tober, november). Raje ima vlažna kot sušna poletja. Ne pozabimo je 11

razredčiti. Mlade rastlinice pohrustamo surove, najbolje skupaj s solato. Hva- ležna bo za dognojevanje z rastlinsko prevrelko. Naj ne raste v bližini blitve in špinače. Za skladiščenje jo pobiramo čim kasneje, vendar pred prvim mra- zom. Korene izkopljemo v sončnem in suhem vremenu proti večeru in jih shranimo v zasipnici (mivka) pri 3-4 ºC. Korenov NE peremo, liste odvijemo (odtrgamo). Rdečo peso obvezno sočimo, najbolje skupaj z jabolki. Inten- zivna rdeča barva izvira iz glikozida betanina, ki se ga lahko ekstrahira in up- orablja kot naravno barvilo. Začimbe, ki se ujemajo z rdečo peso, so kumina ali kimel, koper, kisla smetana, hren, pasta iz japonskega hrena vasabi ter pomarančni in limonin sok. 1_EGIPTOVSKA • Srednje zgodnja pesa, ploščato okrogle oblike, temno rdeče barve. 2_BIKOR • Srednje zgodnja pesa, ovalne oblike, temno rdeče barve brez ko- lobarjev. 3_DETROIT • Stara evropska sorta, temno rdeče barve in ovalne oblike. 4_CYLINDRA • Srednje zgodnja pesa, podolgovata, temno rdeče barve brez kolobarjev. 5_MEŠANICA BARV (Chioggia, Bull's Blood, Burpees Golden, Albina Vere- duna) • Mavrična mešanica rdečih pes: belo-rdeča, temno rdeča, rumena, bela. Odlična barvna popestritev naših vsakdanjih jedi. Zelena (Apium graveolens) Gojimo tri vrste zelene: gomoljno, stebelno ali belušno in listno (Herbal Line). Vse tri izboljšajo okus jedem! 6_GOMOLJNA ZELENA • Ima velik gomolj z belim in aromatičnim mesom. Gomoljna zelena je izredno občutljiva vrtnina, ki zahteva veliko nege in dolgo raste (7 mesecev). Sejemo jo marca v lončke ali setvene platoje, ki jih postavimo na okensko polico (temperatura zraka naj bo okoli 20 ºC). Po 4 tednih sadike presadimo v posamezne lončke. Šele maja jo presajamo na prosto na razdaljo 50-60x50-60 cm. Presajamo jo plitvo, tako kot je rasla v lončku. Če jo presadimo pregloboko, tvori preveč stranskih korenin in deformiran gomolj. Potrebuje veliko hranil (kompost, lesni pepel, organska gnojila) in vlage, zato tla prekrivamo (mulčimo) ter poleti ob suši ob- vezno zalivamo. Julija in avgusta jo zalivamo z gabezovo 1 prevrelko (bogata s kalijem). Dobri sosedje so nizek fižol, grah, špinača, kumare, brokoli, zelje, por in paradižnik. Med zeljem odvrača kapusovega belina (gosenice se hranijo z zeljem). Na isto gredico jo sadimo vsaka 4 leta. Naj ne raste v bližini sorodnih vrtnin: pastinak, korenček, peteršilj. Sadimo jo na rob solatne in kumarične gredice. Ko je go- 2345 6789 12

molj velik kot oreh, ga rahlo odkrijemo, tako da gleda iz zemlje. To spodbuja rast. Gomolj jeseni pred zmrzaljo z vilami izkopljemo. Listje odvijemo in korenine po- režemo. Neoprane gomolje skladiščimo v mivki v hladni hleti (5 ºC). Gomolj vse- buje eterična olja, ki dajo zeleni tipično aromo, vonj in okus ter vitamina C in B, karotin, flavonoide, kalcij, kalij in železo. Nekateri ljudje so na zeleno alergični ali občutljivi. 7_STEBELNA ALI BELUŠNA ZELENA • Uživamo odebeljene listne peclje - v solatah ali kuhane. Odlični so za sočenje in obvezno jih dodajamo različnim jedem, saj vsaki izboljšajo okus. Zelena ima veliko hranilnih snovi in je zelo zdrava. Če želimo bela stebla, jo lahko osujemo, in to vedno z vlažno zemljo. Ko je suša, jo moramo zalivati. Pastinak8_ (Pastinaca sativa) Pastinak je delikatesna zelenjava. Je stara vrtnina, ki doživlja preporod. Koreni so veliki, dolgi do 40 cm, kremasto beli, rahlo sladki in imajo posebno aromo. Pripravljamo jih lahko v zelo različnih jedeh in to surove, kuhane ali pečene. Najbolje raste na rahlih in hranljivih tleh. Seme kali do 3 tedne (potrebuje kon- stantno vlažna tla). Sejemo ga aprila skupaj z redkvico in solato, saj le-ti hitreje kalita in rasteta; ko jih poberemo, ima pastinak dovolj prostora in časa za rast. Gredico redno okopavamo. Pobiramo ga pozno jeseni in pozimi tako, da NE poš- kodujemo korenov (z vilami privzdignemo zemljo). Če je zelo mrzlo, ga pre- krijemo s slamo. Ko ga ujame mraz, postane celo okusnejši, saj se nekaj škroba spremeni v sladkor. Je pa pastinak tudi delikatesa za miši in voluharja. Če jih imamo, ga poberemo prej. Skladiščimo ga v zasipnici ali pa ga zamrznemo. 9_Sladki ali florentinski komarček, koromač (Foeniculum vulgare var. dulce) Komarček je SPECIALITETA in ima poseben okus, aromo in vonj. Kot samostojno jed ga pripravimo tako, da ga skuhamo in zmehčamo na sopari. Iz sladkega komarčka lahko naredimo zelo okusne juhe. Lahko ga jemo tudi surovega v so- latah. Uživamo tudi mlade liste, ki jih kot začimbo dodajamo mnogim jedem. Junija in julija komarčku pripravimo sončno gredico s hranilno (pognojimo), hu- mozno in vlažno zemljo (obilno zalijemo). Na razdalji 30-40 cm potegnemo brazde. Seme posejemo v globino 2 cm na razdaljo 20-25 cm (če imamo potrpljenje). Brazde z grabljami ali motiko prekrijemo in zopet zalijemo. Po pot- rebi ga redčimo, redno ga okopavamo in plevemo, v suši obezno zalivamo. Belimo ga tako, da osujemo rastline, ko so gomolji veliki kot žogica za golf. Gomolj ne sme biti viden, vidni so samo zeleni listi. Nato jih postopoma še večkrat osujemo. Ko je komarček velik kot pest, ga nabiramo. Odrežemo ga tik nad zemljo. 13

SOLATNICE Solata (Lactuca sativa) Solata potrebuje sončno lego ter hranljiva in vlažna tla. Sejemo je večkrat zapored v razmiku enega tedna. Sejemo jo na gredico skupaj s kole- rabico in redkvico. V poletni vročini seme zavijemo v vlažen krep papir in ga damo za dva dni v hladil- nik. Najbolje raste v mešanem posevku s korenčkom, špinačo in čebulo. Lahko pa jo presadimo kamorkoli na prazno mesto v vrtu (npr. med plodovke in kapusnice). Več kot ima pro- stora, pozneje gre v cvet. Solate delimo na mehkolistne glavnate solate ali puterice, krhkolistne glavnate solate ali ledenke, solate z odprto rozeto ali gentiline ter romanske solate. Listi solate so lahko različnih barv in oblik. 1_SOLATA SUCRINE ROMAINE • Je ena najbolj sladkih solat. Oblikuje majhne, rahlo podolgovate glavice z mehkimi, debelimi in sočnimi listi, mas- lenega, rahlo lešnikastega ter sladkastega okusa. Odlična za vzgojo v loncih in koritih. Sucrine uživamo v solati ali na žaru, z njo popestrimo sendviče (listi so op- timalne velikosti). Lahko jo vzdolžno narežemo na 6 ali 8 kosov, ki jih namakamo v oljčno olje ali različne “dresinge”. 2_MAJSKA KRALJICA • Je zgodnja, poletna mehkolistna glavnata solata, ki oblikuje svetlo zelene in čvrste glavice. Primerna je za vzgojo v rastlinjakih, tunelih in na prostem. 3_CANASTA • Zanimiva celoletna solata, ki je pri nas in v Evropi ta hip najbolj priljubljena. Oblikuje rahlo odprto glavo s hrustljavimi, rahlo nagubanimi listi z rdečkastim nav- dihom. 4_BRASILIANA • Tipična leden- ka, ki oblikuje glavice s krhkimi zelenimi listi. Listi so odlični v solati in za pripravo hrustljavih sendvičev in zvitkov. 5_SOLATA V TIPU ZAGREBAČKE KRISTALKE • Ledenka, prilago- jena našemu podnebju in okusu. Glavice so velike, kompaktne s svetlo zelenimi in krhkimi listi. Je prijetnega okusa in lepega vonja. 6_LJUBLJANSKA LEDENKA • Poletna, domača, krhkolistna solata. Obli- kuje velike in kompaktne glave. Listi so bleščeče rumenozelene barve. 7_DALMATINSKA LEDENKA • Domača, poletna, krhkolistna solata. Ob- likuje velike in kompaktne glave. Listi so bleščeče temno zelene barve. 8_UNICUM • Poletna, domača, krhkolistna in izredno okusna solata. Oblikuje velike in kompaktne glave. Listi so bleščeče zelene barve z rjavordečimi pegami. 9_BELOKRIŠKA / Stara slovenska sorta • Krhkolistna glavnata solata, svetle rumenozelene barve brez rdečega listnega roba je selekcija primorske le- denke. Rastline so velike in oblikujejo polzaprte glave. Primerna je predvsem za zgodnje spomladansko pridelavo, v toplejših predelih tudi za prezimno pridelavo. 10_GREAT LAKES • Izboljšana tradicionalna sorta, ki oblikuje veliko in kom- paktno glavo s krhkimi, rahlo nazobčanimi listi lepe zelene barve. Ne gre v cvet 14

in je odporna na vročino ter mraz. Sejemo jo od marca do avgusta, pobiramo pa od junija do novembra. 11_”GENTILINA” TIP • Oblikuje velike kompaktne glavice s polodprto rozeto in svetlo zelenimi hrustljavimi listi. Prenaša poletno vročino in ne gre v cvet, zato jo lahko sejemo večkrat od pomladi do jeseni. 12_CATALOGNA • Posebna solata z zanimivimi krhkimi in zelo okusnimi kompaktnimi listi. Lahko trgamo posamezne liste (se obrašča) ali porežemo celo glavo z odprto rozeto. NE GRE V CVET, zato je primerna za vzgojo od pomladi do jeseni. Sejemo je večkrat zapored v razmiku enega tedna. 13_BERIVKA • Berivko sejemo od marca do avgusta v vrste in jo še mlado porežemo. Lahko jo redčimo in nekaj rastlin pustimo, da razvijejo hrustljavo glavico. 14_WINTER BUTTERKOPF (NANSEN) • To je zimska mehkolistna glavnata solata. Spomladi oblikuje rahle rumenkasto zelene glavice. Sejemo jo v zaporednih setvah od 15.8. do 15.9., tako da prezimi v različnih razvojnih fazah. 15_POSAVKA • To je zimska krhkolistna domača solata, ki spomladi oblikuje hrustljave rumenozelene glavice z rdečim navdihom. Bolje prezimi, če jo pre- krijemo s kopreno. Sejemo jo od sredine avgusta do konca septembra v razmiku enega tedna večkrat zapored. 16_VEGORKA • Domača okusna solata; ZIMSKA le- 1 denka, prilagojena našemu podnebju in okusu. Glavice so velike, kompaktne s svetlo zelenimi krhkimi listi z rdečimi pegami. Je prijetnega okusa in lepega vonja. 17_ZIMSKA RJAVKA • Stara evropska sorta, prila- gojena tudi našemu podnebju. Dobro prezimi, spomladi oblikuje kompaktne rdeče-zelene glavice. 2345 6789 10 11 12 13 14 15 16 17 15

5 ZAČETNIŠKIH NAPAK PRI VRTNARJENU ZAVEČ DOMAČE Vsak začetek je lep in poln izzivov. To velja tudi pri vrtnar- ZELENJAVE jenju. Seveda na začetku vsi delamo napake, a, kot pravijo, na napakah se učimo. Tudi izkušeni vrtnarji se vsako vrtnarsko sezono naučijo kaj novega, saj je narava zaklad- nica presenečenj! 1. Napačno zalivanje • Vsak začetnik misli, da bo veliko časa namenil zalivanju. A običajno zalivamo prevečkrat in na- pačno. Z zalivalko zalijemo samo po- vršino tal, saj voda ne pride globlje in tako korenine, namesto da bi rasle čim globlje, ostanejo na površini. Hkrati z zalivalko zalivamo kar malo povprek, kar razvesel- juje plevel med vrsticami. Zato zalivamo manj, a takrat obilno in to zjutraj ali če ne gre drugače, zvečer in samo v bližino rastline. Le tako bodo kore- nine sledile vodi v globino in se bujno raz- rasle. 2. Trda, neokopana tla • Če tal ne pre- kopljemo in so trda, zalivamo zaman, saj voda odteče in ne pronica v tla. Tudi kore- nine nimajo dovolj zraka in rastline slabše rastejo. Torej tla redno rahlo okopavamo, saj izkušeni vrtnarji pravijo, da nam en- kratno okopavanje prihrani trikratno zali- vanje. Če ne okopavamo, tla prekrijemo z mulčem. Le-ta zadržuje vlago v tleh in tla so rahla. 3. Nepravočasno pletje • Na začetku težko ločimo mlado zelenjavo od mladega plevela, kar nam otežuje okopavanje. Četudi okopavamo, ko so rastline še maj- hne, lahko pri okopavanju poškodujemo in izpulimo mlade rastoče vrtnine in cvet- lice. Če pa zamudimo pravi čas, plevel za- duši naše sejane rastline. Potem je oko- pavanje naporno (velik plevel ima močne korenine, za katere potrebujemo veliko moči, da jih izruvamo). Ne pozabimo, kaj je glavno opravilo v vrtu meseca maja in junija – okopavanje! Zato vedno sejemo v vrste, da lažje okopavamo. Okopavamo, ko plevel resno ogroža naše rastline. Plevemo po dežju, saj je takrat lažje, ker so tla rahlo vlažna. Plevel pus- timo v vrtu in nam služi za prekrivanje tal in za zeleno gnojenje. 4. Pregoste rastline • Ko sejemo v vrste, običajno sejemo pregosto. Rastline kasneje nimajo dovolj prostora za rast in ne zrastejo toliko, kot bi lahko. Zato je potrebno večkrat in pogumno redčiti! Morda takrat, ko okopavamo? Ko sejemo, obvezno označimo, kam smo kaj sejali. S prazno vrečko semen, lahko pišemo na zatične tab- lice ali se spomnimo kaj kreativnega. Ko sejemo ali ko redčimo, pomislimo, kako velika bo odrasla rastlina , da si lažje predstavljamo, koliko prostora potrebuje. 5. Nestrpnost • Ko nas zagrabi vrtnarska mrzlica, delamo včasih prehitro in s tem delamo napake. Prezgodaj sejemo, premalo zalivamo, napačno zalivamo, preveč razredčimo, če ne kali ponovno sejemo ob napačnem času, smo nestrpni, ker ne kali dovolj hitro, se jezimo, ko se pojavijo škodljivci. In tako naprej. Z naravo ne tekmujemo, ampak sodelujemo. Torej ne prehitevajmo, se ne jezimo, ampak opazujemo in se učimo. Sproščeno in veselo. 16

Mešanice “Baby leaf”Pisane mešanice različnih list- natih vrtnin za rez mladih listov. 1_MEŠANICA SOLAT “BABY LEAF” • Mešanica semen solat je ses- tavljena iz 4 sort solat z različnimi oblikami in barvami listov. Sejemo večkrat na leto (na prosto, pod tunele ali v rastlinjake) in redno režemo mlade, sveže, sočne lističe za v solato. Posejemo, kjer imamo prostor. 2_MIŠINA MEŠANICA “BABY LEAF” • (Rdeča pesa Bikor, radič Castel- franco, solata Batavia bionda, divja rukvica) • To je mešanica za rez mladih listov. Lahko jo sejemo celo leto - od marca do avgusta, na prostem v zelenjavnem vrtu ali na balkonu v zabojčku; od oktobra do marca pa v rastlinjakih. Ko so listi visoki 15-20 cm, jih že lahko režemo. Obrastejo se. Sejemo jo večkrat, da imamo vedno na voljo sveže liste. Mešanico posejemo za mikrozelenje: rastline porežemo, ko so visoke 3-8 cm, to je 5-10 dni po kalitvi. Radič (Cichorium intybus) Potrebuje sončno lego in hranljiva, vlažna tla. Pred setvijo tla pognojimo s kompostom ali organskimi gnojili, nikoli s svežim hlevskim gnojem. Radič sejemo v vrste kamorkoli na prazne gredice na vrtu. Če ga sejemo poleti, naj sledi grahu, nizkemu fižolu, česnu, zgodnjemu brokoliju in cvetači. Ne sejemo ga za solato. Dobri so- sedje so boreč, koper, drobnjak, ku- mare, paradižnik in vse kapusnice. Ko je še majhen, ga redno okopavamo ali pa tla prekrijemo z rastlinskimi ostanki. Ko zraste, tla dobro prekrije, zato okopavanje ni več potrebno. Za- livamo samo v suši. Če je prevlažno, gnije. Če je zgodaj jeseni že zelo mraz, ga prekrijemo s kopreno, da bo lahko še rastel. Ko se shladi do -5 ºC, preneha rasti, listi odmrejo, a“srček”ostane živ in prezimi. Marca, ko je dovolj toplo, ponovno začne rasti, da imamo zgodaj spomladi prvo pisano “solato”. Da imamo celo leto svežega z vrta, sejemo seme različnih sort. Spomladi po- sejemo Verono, Tržaški solatnik, Mantovano, Katalonski radič in mešanico radičev, ostale pa poleti, od srede junija do konca avgusta. Jeseni moramo biti z radiči potrpežljivi, saj tvorijo glavice šele, ko je dovolj hladno. Radič je odlična in zdrava solata. Vsebuje vitamin C in B, kalij, kalcij, železo, antociane (antioksidant) in zdravilno grenčino intybin, ki mu daje specifičen okus in pospešuje prebavo. Če nam grenčina ne ustreza, ga lahko, kot Itali- jani, kuhamo in pečemo. V hladilniku zdrži 1-2 tedna. 3_MEŠANICA RADIČEV - celoletni • (A Grumolo verde scuro, A grumolo bionda, Pan di zucchero, Rossa di Chioggia 4, Rossa di Verona a palla, Rossa di Treviso 4) • Mešanica različnih radičev, katero sejemo od pomladi do jeseni. Liste režemo sproti. Lahko pa rastline v vrsti razredčimo, da bodo oblikovale glavice različnih barv in oblik. 123 17

1_VERONA - celoletni radič • To je radič, ki ga sejemo že od pomladi na- prej na gosto in do jeseni režemo njegove zelene liste, ki se obraščajo. Jeseni ga razredčimo, pozno jeseni in spomladi bo oblikoval kompaktne ovalne temno rdeče glavice. Odličen za siljenje. 2_MANTOVANA - celoletni radič • Enostaven za vzgojo. Poleti režemo liste, jeseni in pozimi pa fine zelene rozete (glavice). Listi so vedno mehki in okusni ter ne grenijo. 3_KATALONSKI RADIČ ALI CIKORIJA (CATALOGNA FRAS- TAGLIATA) - celoletni radič • Grenke suličaste liste z belimi rebri, ki rastejo v rozeti in spominjajo na regrat, režemo celo poletje. V toplih krajih pre- zimi. Uporabljamo lahko tudi korenino, tako kot pri divji cikoriji. 4_TRŽAŠKI SOLATNIK - celoletni radič • Sejemo ga celo leto in tudi mlade okusne liste režemo celo leto. Po rezu se obraste. Nezahteven radič, ki je obvezen v vsakem zelenjavnem vrtu. 5_TREVIŠKI ZGODNJI (Rossa di Treviso Precoce) - jesen- ski radič • Ima izrazita bela in dolga rebra, ki se nadaljujejo v tanke rdeče liste. Glava je velika, podolgovate oblike in zaprta. TUDI ZA SILJENJE. 6_TREVIŠKI - jesenski radič • Stara italijanska sorta. Ko se ohladi obli- kuje podolgovato vinsko rdečo glavico z belimi rebri. Zelo okusen. Odporen na slabo vreme in nizke temperature. ODLIČEN ZA SILJENJE. 7_CASTELFRANCO - jesenski radič • Jeseni, odvisno od vremena, ob- likuje pegaste vinsko rdeče glavice. Ne prezimi. 8_VARIEGATA DI LUSIA CROSARA - jesenski radič • Čudovit glavnat radič rumeno bele barve z vinsko rdečimi pegami. Sejemo poleti in pridelamo jeseni (120 dni). 9_PALLA ROSSA 2 - jesenski radič • Jeseni, odvisno od vremena, ob- likuje vinsko rdeče glavice. Ne prezimi. 1234 5678 9 10 11 12 13 14 15 16 18

17 18 19 20 21 10_PALLA ROSSA 3 - jesenski radič • Jeseni, od- visno od vremena, oblikuje vinsko rdeče glavice. Ne prezimi. 11_PALLA ROSSA 4 (Rossa di Chioggia 4) - zimski radič • Pozno jeseni in pozimi oblikuje vinsko rdeče kompaktne glavice. 12_PALLA ROSSA 5 - MESOLA - zimski radič • Pozno jeseni in spomladi oblikuje vinsko rdeče kom- paktne glavice. 13_PAN DI ZUCCHERO - jesenski radič • Jeseni, odvisno od vremena, oblikuje velike podolgovate zelene glave. Ne prezimi. 14_BIANCA DI MILANO - zimski radič • Oblikuje podolgovate, kom- paktne zelene glave. Dobrega okusa. Za v solate ali na žar. 15_BIANCA INVERNALE - zimski radič • Pozno jeseni in spomladi oblikuje zelene kompaktne glavice. Odlično prezimi. 16_GRUMOLO NERO - zimski radič • Odličen radič, ki prenaša zelo nizke temperature. Oblikuje rozete iz temno zelenih, finih okroglih listov, ki so najbolj okusni spomladi. Sejemo ga od julija do septembra, pobiramo pa od je- seni do pomladi. 17_GRUMOLO BLONDE AMELIORE - zimski radič • Odličen radič, ki prenaša zelo nizke temperature. Oblikuje rozete iz svetlo zelenih, finih okroglih listov, ki so najbolj okusni spomladi. 18_GRUMOLO ROSSO - Tip solkanskega radiča - zimski radič • Lep, na nizke temperature odporen radič, ki oblikuje vinsko rdeče rozete od je- seni do pomladi. Pozimi manj grenak kot jeseni. Odličen za siljenje. Endivija (Cichorium endivia) Endivija bo hvaležna za sončno lego in vlažna ter hranljiva, rahla tla. Sejemo jo poleti, od srede junija do srede avgusta, za zgodnjimi kapusni- cami, grahom, nizkim fižolom, zgodnjim krom- pirjem, čebulo in rdečo peso. Poskrbimo, da so tla do kalitve vlažna (senčimo z agrokopreno). Kas- neje jo razredčimo in presajamo na razdaljo 40 cm. Jeseni, ko začne zmrzovati, jo lahko prekrijemo z agrokopreno. Če ni mrzlo, je ne prekrijemo, ker na več svetlobe lepše raste in je okusnejša. Dobro raste tudi pod folijskim tunelom. Vsebuje grenčino laktu- kopirin, ki je zelo zdrava - te je največ v zunanjih lis- tih (zato jih ne zavržemo). 19_ESKARIOL VERDE A CUORE PIEN • Je srednje zgodnja endivija “eskariolka”za vzgojo od poznega poletja do pozne jeseni. Ne prezimi. Oblikuje velike kompaktne rozete. 20_DEČJA GLAVA • To je srednje zgodnja endivija za vzgojo od poznega poletja do pozne jeseni. Ne prezimi. Oblikuje velike kompaktne rozete z rumeno zelenim osrčjem. 21_MALAN (=Batavia Green) • Odlična endivija, ki oblikuje 40-45 cm velike rozete, s kompaktnim osrčjem zelene barve. Od zgodnje pomladi do pozne jeseni jo pridelujemo na prostem, v rastlinjakih in tunelih pa pozimi ter zgodaj spomladi. 19

KOSILO POZIMI NA VRTU ZA VEČ DOMAČE Lep sončen zimski danlahko preživimo na vrtu ob ognju. Sedimo ob ognju, se družimo, spočijemo, posončimo in ZELENJAVE privoščimo kakšen topel prigrizek, ki si ga pripravimo na ognju. Vrtna kurišča so lahko zelo različna, pazimo le, kako in kje naredimo ogenj, vedno smo nekje v bližini in na koncu ogenj ugasnemo. Toplo se oblečemo, prinesemo udobne stole in jih pogrnemo z volnenimi odejami, s katerimi se tudi pokrijemo. Morda niste vedeli: kurjenje ognja na domačem vrtu je urejeno z zakons- kimi predpisi. Na domačem vrtu nika- kor ne smete kuriti rastlinskih ostankov. Na lastnem vrtu lahko zakurite ogenj v celicah, recimo temu “rekreacijski” ogenj, ali če poenostavimo, ogenj za pripravo kakšne jedi, npr. za “peko klobas”. V ognju smemo kuriti le pra- vilno pripravljena drva (po možnosti z vlago 20-30%), ki bodo v ozračje od- dajala minimalno količino dima in onesnaževal. 1 1_CORNET DE BORDEAUX • Valoviti listi obli- kujejo rahlo glavico, ki je v obliki korneta. Listi, ki so de- beli, masleno rumene do zelene barve, so večji od nam znanih endivij in izredno dobrega sladkastega okusa. Lahko režemo še mlade liste, ker se obraste, ali pa jo pus- timo, da se razvije do polne velikosti. 2_ESKARIOL RUMENA • To je sr. zgodnja endivija za vzgojo od poznega poletja do pozne jeseni. Ne pre- zimi. Oblikuje velike kompaktne rozete z rumenim osrčjem. 3_KODROLISTNA • Atraktivna endivija, s fino razre- 2 zanimi listi odličnega in svežega okusa. 4_MEŠANICA ENDIVIJ • Bubikopf (jesenska rume- nozelena eskariolka), Fiorentina (zimska zelenorumena eskariolka), Verde a coure pieno (zimska zelena eska- riolka), Fine De Louviers (kodrolistna rumenozelena). Seme sejemo v vrste na gosto. Režemo še mlade liste (pi- sana mešanica) ali pa razredčimo in pustimo prostor za različne endivije. Za vzgojo od poletja do zime. 3 Motovilec ali repincl (Valerianella locusta) Za pridelek septembra in oktobra sejemo od začetka do sredine av- gusta. Za pridelek od novembra do srede marca sejemo septembra. Sejemo ga lahko, dokler je tempera- tura tal nad 5 ºC, večkrat zapored. Naj- bolje vsak teden, ko spraznimo kakšno gredico. Sejemo ga 1 cm globoko, v dvojne vrste, v razdalji 5-8 cm, med katerimi je 15 cm prostora (običajna širina motike). Po 20

4 setvi obvezno pritisnemo prekrito seme ob tla in obilno zalijemo, posebno avgusta, če ni dovolj padavin. V suši tudi pred setvijo tla obilno zalijemo. Posejano gredico lahko prekrijemo z zrelim kompostom (senči tla, ohranja vlago, preprečuje rast plevela in oskrbi tla s hranilnimi snovmi). Ker ga sejemo v vrste na gosto, ga obvezno pravočasno razredčimo na 8-10 cm, drugače so rozete majhne in rumenijo, kar nam otežuje čiščenje. Motovilec redno okopavamo, saj plevela zares ne mara. Celod- 5 nevno sonce (tudi pozimi) je obvezno. URBANO VRTNARJENJE • Motovilec je idealna vrtnina za urbano vrtnarjenje. Na balkonu in na okenskih policah uspeva v posodah od avgusta do marca. V bal- konska korita ga sejemo predvsem jeseni, ko odstra- nimo balkonsko cvetje. Odlično se obnese tudi v VISO- KIH GREDAH. MOTOVILEC POZIMI • Gredice pravo- časno prekrijemo z zimsko vrtno kopreno ali pa ga sejemo v rastlinjake, plastenjake in v tunele. V toplih 6 dnevih ga odkrijemo, da ga prezračimo in preprečimo napad bolezni. Motovilec iz hladnih tal slabo črpa hra- nila, zato ga februarja pognojimo z organskim gnoji- lom. POBIRANJE MOTOVILCA • Liste režemo (ne prenizko, da ne ranimo “srčka”), ker se obrašča. 5_HOLANDSKI • Okusen zgodnji motovilec, ki obli- kuje velike rozete z velikimi, širokimi, rahlo hrapavimi listi. 6_JUBLJANSKI • Domač, okusen, zgodnji motovilec, 7 ki oblikuje velike rozete s srednje velikimi, dolgimi, glad- kimi in svetlečimi listi. 7_VERTE DE CAMBRAI - v tipu Žličarja • Okusen motovilec, ki ima velike rozete s srednje velikimi, oval- nimi, temno zelenimi listi. ZA VEČ DOMAČE ZELENJAVE EDEN OD MNOGIH RECEPTOV ZA PREGANJANJE VOLUHARJA Pri prebiranju član- kov o vrtnarjenju sem naletela na zanimiv recept za preganjanje voluharja. Nisem ga še uspela preizkusiti, nameravam pa letos. Temelji na tem, da je potrebno voluharjem otežiti življenje. Kupimo nekaj dolgih bambusovih palic in jih razrežemo na 40 cm palice, ki jih zapičimo 20 cm globoko tam, kjer so rovi od voluharja. Te palice ga motijo in se jih izogiba. To lahko naredimo po celem zelenjavnem vrtu in jih pustimo tam, dokler se voluhar ne odseli. Seveda jih izpulimo, če kaj delamo. Kakšne od njih lahko uporabimo kot oporo za cvetlice ali vrtnine (paprika.) Vrt bo deloval malo čudno, ampak, če odganja voluharja na naraven način, zakaj pa ne? 21

ŠPINAČNICE IN BLITVA Špinača (Spinacea oleracea) Najbolje jo bomo izkoristili, če jo bomo sejali spom- ladi in jeseni povsod po vrtu, na prazne gredice ali na prazna mesta med že rastoče vrtnine. Jeseni jo še oktobra sejemo na prosto ali pa pod tunel v toplo gredo in v rastlinjak, zato da imamo fine špi- načne liste na voljo, tudi če je sneg. Zgodaj spom- ladi, ko posejemo prve vrtnine, vržemo vmes še nekaj semen špinače. Korenine izločajo saponine, ki spodbujajo rast vseh vrtnin in pospešujejo godnost tal, kar dobro vpliva na vse vrtnine. Liste uporabljamo kot zastirko, površinsko kompostiranje in za zeleno gnojenje.Vonj špinače odvrača škodljivce, posebno bolhače. Korenine vedno puščamo v tleh. Pri setvi moramo upoštevati samo to, da špinača ne sme rasti v zemlji, ki je bila pognojena s svežim hlevskim gnojem. Če špinače ne pojemo, jo lahko porabimo na več načinov v zelenjavnem vrtu. Uživamo jo surovo ali kuhano neposredno z vrta. 1_MATADOR • To je hitro rastoča sorta, primerna za jesensko in pomladansko setev. Ima velike, temno zelene, svetleče liste, bogate z vitaminom C in železom. 2_Novozelandska špinača (Tetragonia tetragonioides) To je celo leto rastoča plazeča špinača, ki ima trikotne sočne liste, ki jih uživamo surove ali kuhane. Pripravljamo jih tako kot špinačo. Sejemo jo maja na prosto in posamezne liste obiramo od julija do pozne jeseni. Poberemo le toliko listov, koli- kor jih bomo zaužili in jih ne shranjujemo. Da se bujno razraste, odščipnemo več poganjkov (5 listov). Občutljiva je na mraz. Seme pred setvijo čez noč namočimo. 3_Malabar špinača (Basella rubra) To je enoletna azijska popenjavka. Potrebuje veliko toplote, za vzgojo je nezah- tevna. Odlično raste v sončnem delu zelenjavnega vrta in v velikem loncu na balkonu. Potrebuje oporo. Ko je suša, jo redno zalivamo. Raste hitro, tako da že 55 dni po setvi lahko uživamo mlade, 1 2 velike in sočne, rahlo odebeljene, rdeč- kaste liste v solati ali pa jo uživamo kot špinačo. Uporabljajo jo tudi za zgošče- vanje juh in v jedeh s čilijem ter“stir-fries”. Je tipična listna zelenjava in vsebuje ve- liko vitaminov A in C, železa ter kalcija. 3456 22

ZELENJAVA “TO GO” ZA VEČ DOMAČE Tudi zelenjavo si lahko pripra- vimo za na pot (zelenjava za s ZELENJAVE seboj = zelenjava “to go”). Pripravimo si okusno in zdravo ze- lenjavo z domačega vrta za v službo, za na daljše popotovanje z avtom, za piknik, za vse možne vrtne in drugačne zabave. Lahko jo pripra- vimo hladno ali pa tako, da jo kas- neje segrejemo. Potrebujemo raz- lične posode in kozarce s pokrovi, kamor shranimo različne priprav- ljene jedi. Lahko pripravimo: • Različne zelenjavne juhe v kozarcih s pokrovi • Raznovrstne solate za na pot • Sendviče in zelenjavne burgerje za s seboj • Zelenjavne zavitke / štrudlje • Različne glavne jedi iz zelenjave za s seboj: tortilje, pečeno in ku- hano zelenjavo, rezance z zelen- javo itd. • Različne zelenjavne namaze in omake (čatniji, humus, tatziki) • Zelenjavni čips • Smutije Blitva ali mangold (Beta vulgaris) Blitva velja za delikatesno zelenjavo. Zelo popularna je na Primorskem, vendar odlično raste tudi v celinskem, hladnejšem podnebju. Vsebuje veliko različnih vitaminov in mineralov. Uporabljamo sveže rastline, saj odtrgana rastlina hitro uveni. Stebla s“špargljastim”okusom kuhamo na pari. Liste uporabljamo kot špinačo. Blitva je odlična v lazanji in na pici. Liste lahko uporabljamo za različna polnjenja (rulade). Ujema se z limono, muškatnim oreščkom, poprom, pimentom in smetano. Če želimo obdržati barvo stebel ali listov, jih na hitro pokuhamo v slani vodi in popražimo na maslu. Je nezahtevna vrtnina; najraje ima sonce, vendar bo uspevala tudi v polsenci. Najbolje raste na globokih, humoznih in vlažnih tleh (vlaga). Pred setvijo gredico pognojimo s kompostom ali organskim gnojilom. Na prosto sejemo od aprila do začetka julija in septembra, oktobra. Na gredici naredimo 2 cm globoke jarke na razdalji 30 cm. Na vsakih 5 cm položimo eno seme in ga pre- krijemo s plastjo zemlje. Kasneje rastline razredčimo na razdaljo 30-40 cm. Ker ima blitva rada vlago, tla mulčimo ali pa jih redno okopavamo in zalivamo. Za boljšo rast zalivamo s pripravkom iz koprive in gabeza. Obirati začnemo zunanje liste in to tako, da jih odtrgamo ali “odvijemo”. Rastlino lahko po- režemo celo na višino 3-5 cm, saj se bo obrastla. Raste naj v mešanem posevku s korenčkom, fižolom, redkvico in solato. Je deko- rativna: v cvetlični gredici v zelenjavnem vrtu ali velikem okr. loncu na terasi. 4_SREBRNOLISTNA • Je hitro rastoča sorta (60 dni). Temno zeleni listi imajo bela listna rebra in bele listne peclje. 5_PISANOSTEBLENA • Oblikuje stebla in rebra različnih barv z velikimi zelenimi listi. Primerna tudi za dekoracijo v okrasnih loncih. 6_LISCIA A VERDE DA TAGLIO • Oblikuje zelena tanka stebla in gladke, tanke ter sladke, svetleče zelene liste. 23

PLODOVKE Paradižnik (Solanum lycopersicum) Zdravi plodovi brez škropljenja: • Paradižnik sadimo vsako leto na isto mesto v gredi. • Izberemo mu sončno in toplo lego. • Sadimo ga na večje razdalje, zato da je med rastlinami veliko svežega zraka. • Sadike sadimo poševno in čim globlje, kajti iz stebla poženejo stranske kore- nine. Več, ko ima rastlina korenin, močnejša bo in bolj zdrava. • Mešani posevek: nizek fižol, korenček, kapusnice, por, pastinak, peteršilj, solata, radič, zelena, špinača, čebula, sladka koruza, česen. Na gredico pa- radižnika obvezno sejemo žametnice (Tagetes), ognjič, kapucinko ali kami- lice (za zdrava tla in lepe vonjave, saj dehtijo). Paradižnik naj ne raste v bližini krompirja, saj ju napada ista bolezen! • Raste naj ob opori (plastične ali bambusove palice). Oporne palice pred upo- rabo očistimo (razen če niso nove), da preprečimo prenos bolezni. • Zastiramo ga, da ne raste plevel in da zemlja ostaja vlažna. Za zastirko je najboljša slama ali pokošena trava (ne predebela plast, da spodaj ne gnije). • Obilno in redno gnojimo, da so rastline močne. Gnojimo mesečno od za- četka cvetenja do konca zorenja. Ne smemo pa pretiravati, saj imajo pre- gnojene rastline mehka tkiva in so bolj dovzetne za napad bolezni. • Redno lahko dodajamo snovi, ki krepijo rast: na primer izvleček iz rjavih alg (kupimo) ali prevrelko iz preslice (naredimo sami). Pa še bi se kaj našlo! • Paradižnik redno zalivamo: 1 x tedensko OBILNO: npr. 5-10 minut pod vsako rastlino. Najbolje pod zastirko. NE SMEMO ZALIVATI PO LISTIH! • Obtrgujemo stranske poganjke (pustimo 1-2 poganjka). To počnemo v son- čnem vremenu in z roko (ne z nožem ali škarjami). • V vlažnih poletjih ga zaščitimo tako, da rastline prekrijemo s prozorno folijo, ki ne prepušča dežja. Napnemo jo v čim večjem oboku nad rastlinami, da imajo paradižnikove rastline veliko prostora in zraka za rast. • Paradižnik vsak dan pregledujemo in vse liste, na katerih se začnejo pojav- ljati sivozelene pege, odstranimo. • Bodite pozorni na temperaturo zraka: paradižnik ne nastavlja plodov pri temperaturi pod 13 ºC in nad 32 ºC. Paradižnik v posodah: Ne pozabimo, da paradižnik zelo dobro uspeva v po- sodah. Izkoristimo to njegovo lastnost in si z njim “polepšajmo” terase ter balkone. Vonj paradižnika odganja muhe. Paradižnik v rastlinjaku: Rastlinjak zračimo takoj zgodaj zjutraj, posebno po hladnih nočeh, da se listi hitro posušijo. Češnjevi plodovi: Majhni češnjevi plodovi so idealni za zamrzovanje. Ne sprimejo so, tako da jih lahko posamezne jemljemo iz vrečke. Te sorte so tudi veliko bolj odporne na plesen. 1234 24

5678 1_BEEF OR PERA D'ABRUZZO • Visok BEEF paradižnik. Tradicionalna zgodnja italijanska sorta. Plodovi so težki 200-300 g, rahlo hruškaste oblike, s kompaktnim sočnim mesom sladkega okusa. V mesu je zelo malo semena. Raste na prostem, v plastenjakih in rastlinjakih. Izvrsten za solate, omake, juhe in sokove. 2_VOLOVSKO SRCE • To je pozna, visoka in bujna sorta. Veliki plodovi (800 g) so značilne srčaste oblike, svetleče nežno rdeče barve, zelo mesnati, sočni in iz- redno okusni. 3_SAINT PIERRE • Rodna visoka sorta. Plodovi so rahlo ploščato okrogli, gladki, težki okoli 200 g, izrazito sladkastega in prijetnega okusa. Uživamo svežega v solatah in omakah ter za pripravo sokov in koncentratov. 4_NOVOSADSKI JABUČAR • Domača visoka sorta. Veliki (130-150 g), ok- rogli plodovi svetleče rdeče barve so zelo okusni. 5_GRAPPOLINO - paradižnik v grozdu • Visok (indeterminanten), odporen, zelo roden in zdrav paradižnik. Ima okrogle, intenzivno svetleče rdeče, okusne plodove, težke okoli 120 g. Primeren je za vzgojo na prostem, v tunelih in rastlinjakih. 6_CHERRY - paradižnik češnjevec Visok (indeterminanten), srednje zgoden, odporen, zelo roden paradižnik češnjevec, ki se dobro prilagaja različnim vremenskim razmeram. Ima okrogle, svetleče rdeče okusne plodove, težke okoli 20 g. Primeren je za vzgojo na prostem, v tunelih in rastlinjakih. Upo- rabljamo svežega in zamrznjenega. 7_HEINZ 2005 - nizek paradižnik • Nizek ali determinanten paradižnik. Plodovi so gladki, okrogli, težki okoli 180 g in zelo mesnati. Dozorijo v okoli 90 dnevih po presajanju. Odlični so sveži ali pa iz njih pripravimo kečap, omake in sokove. 8_GRANDE - nizek pelat • Plodovi so podolgovati, lepe temno rdeče barve. Rastlina je močna, obilno rodi in je dobro odporna proti bolezni. Odličen PELAT za svežo rabo, kuhanje (omake), konzerviranje in sušenje. Jajčevec (Solanum melongena) V marcu si vzgojimo sadike, ki jih maja sadimo na prosto na razdaljo 80x50 cm. Lahko jih sadimo ob oporno palico. Na rastlini pustimo 6-10 plodov. Zahteva s hlevskim gnojem pognojena tla, veliko vode in sončno lego. Odlično bo uspeval v plas- 9 tičnem tunelu in rastlinjaku. V velikih posodah uspevajo, ob izdatnem gnojenju in zalivanju, tudi na sončnih te- rasah in balkonih. 9_VIOLETTA LUNGA • Plod je podolgovato hruškaste oblike, dolg okoli 20 cm, črno vijoličen in svetleč ter ima čvrsto zelenobelo meso. Dozori v okoli 80 dnevih po pre- sajanju. 10_NOVO! TURKISH ORANGE 10 (Solanum aethiopicum) • “Turkish orange” je čudovit jaj- čevec, ki izvira iz Afrike. Je srednje zgodnja sorta (dozori 80-90 dni od presajanja). Majhne plodove jemo, dokler so zeleni do oranžno zeleni, oziroma preden postanejo čisto oranžni. Takrat so popolnoma zreli in so zelo dekorativni. Primerni so za najrazličnejše kuhane in pečene jedi kot tudi NOVO! za vlaganje in polnjenje. 25

ZA VEČ DOMAČE KRATERSKA GREDICA ZELENJAVE Kraterska gredica je idealna za zelenjavni vrt, ki je na bolj hladni legi, kjer nekatere vrtnine slabše uspevajo, saj z njo ustvarimo ugodnejšo mikroklimo. Gredica je lijakaste oblike z nižjim dnom, kjer je bolj toplo in omogoča rast na mraz občutljivim vrtninam, kot so paradižnik, paprika, kumare, bučke, fižol. Oblikovanje take gredice je enostavno in hitro: • Skoličkominvrvjoorišemokrogvpremeru2m.Notranjostzvilamiglobokozrahljamo. • Z motiko ostranimo zrahljano zemljo iz sredine gredice na rob kroga. V notranjosti mora biti 10 cm globoka jama, na zunaj pa mora nastati 20 cm visok zid iz zemlje. • 30 cm globok krater obložimo s ploščatimi kamni. Tudi notranji krog okoli 10 cm jame obložimo s ploščatimi kamni, kar nam olajša obdelovanje te gredice. Na rob posejemo ali presadimo zelenjavo, ki prenaša mraz (zelje, solata, por), v not- ranjost pa kakšen paradižnik in kakšno bučko, papriko, jajčevec, odvisno od pro- stora. Na vrtu lahko naredimo več takih gredic in jih vsako leto zasadimo z drugimi rastlinami (kolobarimo). Po nekaj letih jih pred zimo zravnamo in jih spomladi po- novno oblikujemo na drugih mestih v zelenjavnem vrtu. Kraterska gredica Prednosti Slabosti • Lijakasta oblika ustvarja toplo • Potrebno jo je utrditi s kamni mikroklimo v sredini gredice da se ne sesede • Hitra in enostavna postavitev samo • Če sadimo vedno iste vrtnine, s kamni kot dodatnim materialom se tla izčrpajo, zato naredimo • Ostane več let uporabna več gredic in kolobarimo Paprika in feferoni (Capsicum annuum) Potrebujejo sončno lego, vlažna tla, obilno pognojena s kompostom ali hlev- skim gnojem. Sejemo jih marca (ogrevan rastlinjak, okenska polica). Pred set- vijo seme čez noč namočimo v vodi. Za kaljenje potrebujejo temperaturo 25 ºC. Pikiramo jih v posamezne lonce (premer 10 cm), ko razvijejo prva dva prava lista (po dveh kličnih listih). Na sončnih okenskih policah pri sobni tempera- turi sadike dobro rastejo. Ne pretiravamo z zalivanjem. Na prosto jih sadimo, ko mine nevarnost zmrzali. Če sadimo prej, sadimo obvezno pod folijski tunel. Gnojimo mesečno, od začetka cvetenja do konca zorenja. Gredice pa- prike redno zastiramo, med poletjem dodatno gnojimo z rastlinsko prevrelko in ob suši redno zalivamo. Rastlinam lahko nudimo oporo (mreža). Prvi cvet oz. plod odstranimo, da ne zavira rasti. Plodove kasneje redno trgamo, da nastajajo novi. Včasih paprika odvrže cvetove, kar je lahko posledica slabega vremena (prenizke temperature, premočan veter, preveč dežja, itd.) ali pa smo rastline pregosto sadili in nimajo dovolj svetlobe. Možno pa je tudi, da so rastline preprosto žejne. Mešani posevek - posamezne rastline lahko po- sadimo na gredice korenčka in zelja ter ob paradižnik. 26

1234 5678 9 1_ŠOROKŠARI • Domača, srednje pozna sorta, v tipu babure. Plodovi so sočni, srednje veliki, tipično mlečno bele do rumene barve. Odlična za svežo porabo, polnjenje in vlaganje. 2_KALIFORNIJSKO ČUDO • Tip babure. Je srednje pozna sorta. Plodovi so sočni, srednje veliki, zeleni in rdeči. Odlična za svežo porabo. 3_KURTOVSKA KAPIJA • SRBSKA sorta, srednje pozna (125 dni) podolgovata in zelo rodna paprika - plodovi so bočno sploščeni, zelene in intenzivno RDEČE barve. Primerna je za svežo rabo, pečenje in vlaganje. 4_SLONOVO UHO • To je sladka srbska paprika,“ajvaruša”, z velikimi in mes- natimi plodovi. Zelena barva se v zrelosti spremeni v rdečo. Težka je od 150 g do 250 g. Za svežo rabo, pečenje in pripravo ajvarja. 5_BOTINSKA RUMENA • Tip paradajz paprike. Je domača, srednje pozna sorta (110 dni). Plodovi so sočni, srednje veliki, tipično mlečno bele do rumene barve, okusni in dišeči. Odlična za svežo porabo in vlaganje. 6_SOMBORKA • To je SRBSKA PAP- RIKA, srednje zgodnja v tipu “polba- bure”, RAHLO PEKOČA in zato tudi zelo zdrava. Paprike so težke 60-90 g, svet- lo rumene barve, zrele pa rdeče barve. Meso je sočno in debelo. Uporabimo jo lahko na različne načine, najboljša pa je polnjena s kislo smetano. 7_FEFERONI SLADKI • To je sla- dek, dolg feferon (15 cm dolg, 2,5 cm v premeru) s tanko kožo. Primeren je za svežo rabo, vlaganje in sušenje. Do- zorevati začne okoli 80 dni po pre- sajanju. 8_FEFERONI PEKOČI RUME- NI • Srednje zgodnja sorta (100 dni) pekočih, intenzivno rumenih fefero- nov, dolgih 7-11 cm. Uživamo jih sveže ali vložene. Lahko jih vzgojimo tudi v okrasnih loncih kot balkonsko zelen- javo. 9_FEFERONI PEKOČI ZELENI IN RDEČI • Srednje zgodnja sorta (90 dni) temno zelenih, okusno peko- čih feferonov, dolžine 7-11 cm. V zre- losti se obarvajo intenzivno rdeče. Uživamo jih sveže ali vložene. 27

1234 567 Kumare (Cucumis sativus) VZGOJA SADIK Sadike vzgojimo tako, da bodo imele čim več korenin. Lončke za setev na- polnimo z zemljo samo do polovice. V vsak lonček damo 1-2 semena in jih prekrijemo s tanko plastjo zemlje. Ko rastlinice pokukajo iz lončka, ga skoraj do roba napolnimo z zemljo. Ko kumare razvijejo največ 4 prave liste in mine nevarnost slane, sadike presadimo na prosto na isto globino, kot so rasle v lončku. Lahko jih tudi prekrijemo s kopreno. Na tak način lahko vzgojimo tudi sadike bučk, paradižnika, fižola in graha. VZGOJA Kumare so izrazito toploljubne rastline. V malo hladnejšem vremenu ne kalijo in sploh ne rastejo. Zelo rade imajo tudi “tople noge”. Zato jih sejemo v malo dvignjene gredice (spodaj naj bo hlevski gnoj), kjer se tla bolj se- grejejo. Kumare potrebujejo dobro gnojena tla, zato jih pred sajenjem obilno pognojimo s kompostom ali hlevskim gnojem. Sejemo jih, odvisno od lege in vremena, od začetka do konca maja. Sejemo v luknjice globoke 1 cm po 3 semena. Po kalitvi pustimo rasti samo najmočnejšo rastlino. Druge pre- sadimo na prazna mesta ali jih damo na kompost. V suši ne rastejo, zato jih moramo NUJNO zalivati. Zalivanje s hladno vodo iz pipe je za njih pravi šok, zato je najbolje, da jih zalivamo z deževnico, ki smo jo ujeli v različne plas- tične sode. Med rastjo jih dognojujemo s hlevskim gnojem ali kakšnim dru- gim gnojilom. V času rasti jih vsaka dva tedna zalijemo s prevrelko iz kopriv. Dobro rastejo samo, če imajo dovolj toplote in vlage, zato tla okoli njih obvezno prekrijemo z rastlinskimi ostanki, s slamo ali črno folijo. Hvaležne nam bodo za zavetrje. Ker so popenjavke, jih napeljemo na plastično mrežo. Tako vzgo- jene so tudi bolj zdrave in dlje časa rodijo. Na začetku mladim poganjkom po- magamo, da se ovijejo okoli mreže tako, da jih nanjo privežemo. Ob kumarični vrsti obvezno posadimo različne bazilike, saj privabljajo čebele in pospešujejo rast, ter zeleno in koper. Tudi solata je dober sosed kumaram, saj kumare sadimo ob solato, ko je ta že večja in mladim rastlinicam kumar nudi zavetje. Solato kmalu poberemo, da imajo kumare dovolj prostora za nadaljnjo rast. 1_DARINA F1 • To je odličen in uveljavljen evropski hibrid solatnih kumar, zelo dolgotrajno roden in odporen proti boleznim. Plodovi so zelo okusni. Pri- meren je za pridelavo na prostem, v tunelih in rastlinjakih. 2_DOLGE ZELENE • Klasične solatne kumare. 3_MARKETER • Klasične solatne kumare. 4_LEVINA F1 - Za vlaganje • To so odlične, hrustljave kumarice za vla- ganje. Primerne so za pridelavo na prostem, v tunelih in rastlinjakih. 5_PARIŠKI KORNIŠON - Za vlaganje • Odlične, hrustljave kumarice za vlaganje. Redno jih obiramo, saj s tem pospešujemo nastanek novih plodov. 6_EKSOTIČNO! TRUE LEMON - Okrogle • Stara sorta (iz leta 1894) posebnih kumar, okrogle oblike (velikost jabolka). Užitna lupina je limonsko ru- mene barve (ni jih potrebno lupiti). So sočnega, malce kiselkastega okusa po li- moni in nikoli ne grenijo. So nezahtevne, dobro prenašajo sušo in so odporne na plesen. Dozorijo v 60-70 dnevih po setvi. Zelo okusne so sveže in vložene. 28

8 9 10 11 Bučke ... ... in buče (Cucurbita (Cucurbita pepo) maxima, Cucurbita moschata) • cukini in patišonke • vrtne ali jedilne buče • rastejo na grmičkih • podlogovate ali okrogle oz. zimske buče • so različnih oblik in barv • rastejo na dolgih poganjkih • se ne skladiščijo • so različnih oblik, barv in okusov • se odlično skladiščijo Vzgoja je enostavna - sončna lega, veliko hranil in vlage, zato gnojimo in zali- vamo pod list, tla pa prekrijemo s slamo ali ostalimi rastlinskimi ostanki. Pazimo, da imajo dovolj prostora za rast. Če smo na tesnem s prostorom, popenjave buče napeljemo na ograjo ali pa jih posadimo na enega od kompostnih kupov. Redno gnojimo s kompostom. Za oprašitev so nujne čebele, zato okoli buč in bučk posejemo čim več medonosnih cvetlic in začimbnic. Mešani posevek: fižol, koruza, kapucinka in cvetlice, ki privabijo čebele. Bučke • Redno trgamo, da rastejo nove. Avgusta, ko nam bučke obilno zorijo in jih ne moremo vseh pojesti, jih posušimo. Narežemo jih na kolute in jih posušimo na zraku na soncu (nekaj dni), v pečici (50 ºC, 20 ur) ali v sušilniku sadja in zelenjave (40 ºC, 7 ur). Za zimo suhe rezine spravimo v temnem ko- zarcu v suhem in po možnosti hladnem prostoru (ne v hladilniku). Up- orabimo jih v rižoti, v omakah za testenine, za juhe ali na pici. Buče • Pravi čas za pobiranje buč je, ko imajo plodovi svojo pravo barvo (po- magamo si s sliko z vrečke) in ko je pecelj ploda postal olesenel in rjav. Zrele buče zvenijo prazno (votlo), če na njih potrkamo. Odrežemo jih vedno skupaj s 5-7 cm dolgim delom peclja, saj poškodovani in kratki peclji skrajšajo čas skladiščenja. S pobiranjem začnemo, odvisno od sorte in časa setve, od konca avgusta naprej v jesen. V času prve slane morajo biti vse buče že pobrane in v hiši. Po pobiranju damo buče za 2-3 tedne v suho in toplo sobo (20 ºC), da se utrdijo. Potem jih skladiščimo na hladnem (10-15 ºC) in suhem. Morda na stopnišču, v garaži ali kleti. Nikoli jih ne zlagamo drugo na drugo. Zložimo jih v vrste, da se med seboj čim manj dotikajo. Tako zdržijo do pomladi. 7_BOLOGNESE - Bučke • To je stara italijanska sorta, ki izvira iz oko- lice Bologne. Bučke so ovalne, zelene, rahlo marmorirane. Odlične so za polnjenje in uživanje zelo mladih plo- dov z velikim cvetom (italijanska speci- aliteta). 8_GREYZINI F1 - Bučke • Svetlo zelene z belimi in zelenimi pro- gami. 9_DIAMANT F1 - Bučke • Bučke so temno zelene. 10_INDATLAN FEHER - Bučke • Bučke so zelenkasto bele. 11_BIANCA DI TRIESTE - Bučke • Bučke so zelenkasto bele. 29

1_SOLEIL F1 - Rumene bučke • Plodovi so atraktivne rumene barve, cilindrični, rastejo na kompaktnem in bujnem grmičku. So tolerantne na pepelovko, zato bujno in dolgo rastejo. Odlične za pripravo solat, juh, omak in jedi s testeni- nami, saj pri kuhanju obdržijo svojo intenzivno barvo ter polepšajo jedi. 2_HOKKAIDO UCHIKI KURI - Buča • So odlične zimske buče, oranžne barve in rahlo hruškaste oblike, težke 1,5-2,5 kg z oranžno rdečim mesom. Iz njih pripravljamo različne zelenjavne jedi in kruh. So tudi zelo dekorativne. 3_BUTTERNUT WALTHAM - Buča • Zimska buča z oran- žnim mesom, ki ima sladkast okus po lešnikih. 4_MUŠKATNA BUČA • Velike, rebraste, ploščato okrogle buče, težke od 5 do 25 kg z oranžnim, sladkim in okusnim mesom so primerne za pripravo raz- ličnih jedi. Jeseni oz. šele v času skladiščenja se plodovi obarvajo oranžno rumeno. 5_CONNECTICUT FIELD - Buča “Klasika za Noč čarovnic” • To je velika, svetlo oranžna buča z rumenim, sočnim mesom, ki tehta 7-11 kg. Meso je primerno za prehrano ljudi in živali. Plodovi so primerni tudi za dekoracijo in izdelavo buč za noč čarovnic. Dozori v približno 110 dnevih po setvi. 6_ATLANTIC GIANT - Buča • Velika, ovalno okrogla buča, rahlo rebrasta in gladka, rumene barve s sivim navdihom. Meso je rumeno. Dozori v 100-125 dnevih po presajanju. Uporablja se za hrano ljudi, krmo živali in za okras. Lahko doseže težo do 100 kg. 7_Siciljanska lagenarija (Lagenaria longissima) Izvira iz Sicilije. Je hitro rastoča popenjavka. Oblikuje zelo dolge (1 m), belo ze- lene plodove, s kremasto belim okusnim mesom. Če plodovi visijo na pergoli, so zaradi gravitacije ravni, če pa rastejo na tleh, so zviti kot kača. Uživamo mlade in starejše plodove. Previdno jih obiramo, da jih ne polomimo. Užitni so tudi mladi listi. Za dobro rast potrebuje sončno in toplo lego, dobro pognojena tla in veliko vode. Lepo in bujno cveti, odlično raste tudi na terasah in balkonih. Lubenica (Citrullus lanatus) 8_CRIMSON SWEET • Srednje 1 2 pozna sorta (90 dni). Plodovi so ok- rogli, svetlo zeleni s temnimi progami in težki 9-11 kg. Imajo sladko in sočno temno rdeče meso. Primerna je za vzgo- jo pod tuneli in na prostem. Zahteva tople in sončne lege ter globoka, topla tla, pognojena s hlevskim gnojem. 3456 7 8 9 10 30

Melona (Cucumis melo) Melone potrebujejo dolgo in toplo poletje, da so zares sladke! Sejemo jih marca v lončke, ki jih postavimo na tople okenske police: 2-3 semena 1-2 cm globoko v vsak lonček. Pri temp. 20-25 ºC seme kali 1-2 tedna. Konec aprila lončke post- avimo v rastlinjak ali toplo gredo, od srede maja pa jih presajamo na prosto. Posadimo jih ob oporo, kamor se bodo rastline popenjale in tako še bolje iz- koristile poletno sonce. Na sončni in zavetrni legi rastejo tudi v velikem loncu. 9_MEDNA ROSA • Srednje zgodnja sorta (105-110 dni) primerna za vzgojo v tunelih in na prostem. Melone so okrogle (1,6-1,8 kg), gladke, rumene barve z okusnim sladkim aromatičnim zelenkasto belim mesom. 10_ANANAS • Srednje zgodnja sorta (90 dni) za pridelavo v tunelih in na pro- stem. Melone so ovalne, težke 1,5-2,0 kg, rumeno mrežaste z okusnim sladkim in aromatičnim oranžnim mesom. VRTNI TRENDI V 2023 ZA VEČ DOMAČE Trajnostno vrtnarjenje ZELENJAVE Trajnost je zdaj več kot le trend, razumeti ga je treba bolj kot vodilo pri vrtnarjenju in šte- vilnih drugih področjih našega življenja. Z izbranimi rastlinami, varčevanjem z vodo, izogibanjem nastajanju odpadkov in recik- liranjem lahko v svojem domu in na vrtu naredimo veliko za dolgoročno razbre- menitev okolja. S trajnostnim pristopom lahko vrtičkarji prispevamo k varstvu okolja in biotski raznovrstnosti. Čista vodna zabava - bazen na vrtu Bazeni in ribniki so še vedno zelo priljub- ljeni. Marsikdo si je že izpolnil sanje o last- nem bazenu ali ribniku na vrtu in z obliko- vanjem obeh izživel svojo fantazijo. Če imate dovolj prostora na vrtu in nekaj de- narja, si le izpolnite željo. Ne pretiravajte z velikostjo, ker je voda postala dragocena. Plavalni ribnik je okolju prijazen in ustreza “naravnemu vrtnarjenju.” Obdan z rogo- zom, trstičjem in vodnimi rastlinami je harmonično vpet v zelenico vrta. Rastline same čistijo vodo, zato klor ali algicidi niso potrebni. Vrtna pisarna: služba na prostem Zaradi korone je leta 2021 veliko ljudi de- lalo doma – trend, ki se bo v prihodnosti še povečal. Zato je pravi čas, da ponovno raz- mislimo kakšno pisarno oz. kakšno delovno okolje imamo doma. Bodimo iskreni: zaprti med štirimi stenami in zaprašenimi knjiž- nimi policami ni vedno mogoče sproščeno razmišljati in delo opravljati s polno ener- gije in zanosa. Če imamo vrt in na njem do- volj prostora, je odlična rešitev “vrtna pi- sarna”. Na vrt postavimo majhno, a lično hišico, ki jo opremimo s pisalno mizo in os- talimi pisarniškimi pripomočki. Pogled na zelenjavni vrt in zelenico pripomore k kre- ativnemu razmišljanju in učinkovitemu delu, svež zrak pa doprinese k zdravju in boljšemu počutju. 31

Bivalni prostor zunaj, na vrtu Leto 2023 bo leto, v katerem bomo – če bo vreme to dopuščalo – svoje aktivnosti vedno bolj selili ven (spomin na zaprtost v koronskem času in manj potovanj zaradi draginje). Zaradi tega si je smiselno polepšati vrt. Najlepši vrt je tisti, na katerem raste veliko različne zelenjave, začimb, cvetlic, sadnega drevja in grmičevja (po načelu lepo s korist- nim), torej več površine obdelamo. Seveda vrt polepšamo tudi z različnimi vrtnimi do- datki, ki jih oblikujemo in naredimo sami ali pa kupimo: stoli, mize, klopce, viseče mreže, pergole, tende, tlakovci, tepihi, lučke itd. Najbolj pomembna pa je zunanja kuhinja. Če bomo imeli zunanjo kuhinjo, bomo še več časa preživeli na prostem, v sožitju z naravo. Recikliranje Recikliranje je tudi aktualno. Marsikateri izdelek lahko uporabite na vrtu. Strešniki so na primer odlični za gradnjo hotela za žuželke, žlebovi pa lahko služijo kot zaboji za rože. Tudi stari kosi pohištva lahko na vrtu dobijo novo funkcijo. Lepota reciklir- anja je v tem, da vaša domišljija nima meja! Živalim prijazen vrt V domačem vrtu uživajo tudi naši hišni ljubljenčki, predvsem pes. Velika zelenica je za pse obvezna, obožujejo pa tudi skrite poti, ki jih vodijo skozi grmovje. Prostornega vrta ne obožujejo le hišni ljubljenčki. Zavedati se moramo, da v vrtu biva veliko različnih “divjih” živali vseh velikosti. Omogočimo jim bivanje. Najpomembnejše so živahne žive meje, ki predstavljajo dom številnim žuželkam in pticam. Samooskrba Tema samooskrbe je očitno večni trend. Vsi vemo, da je domača zelenjava najboljša. Zato se veliko ljudi odloči, da izkoristijo zemljo, ki jo imajo okoli hiše ali kje drugje, za vzgojo zelenjave. Kar je edino pravilno! Tudi zato ker je vrtnarjenje ena najbolj koristnih prostočasnih aktivnosti. Torej je v letu 23 največji trend lastnoročno pridelana zelenjava! Vrtnarjenje z otroki je naložba v prihodnost Gumijaste škornje, zalivalka in že postane lahko otrokom zanimivo! Nikoli ni prez- godaj, da bi otroke seznanili s čudovitim naravnim svetom. Zakaj torej ne bi začeli na svojem vrtu? Kaj pa na primer mini dvignjena gredica, v kateri se bodo najmlajši naučili gojiti zelišča ali zelenjavo? Če jim naložimo manjša vrtnarska opravila, jim ne krepimo samo samozavesti, temveč postavljamo temelje za zavesten odnos do narave in ustvarjamo razumevanje sprememb, ki se in se bodo dogajale v svetu za- radi podnebnih sprememb. Tako mali vrtnarji postanejo občutljivi odrasli, zavezani varovanju okolja in biotski raznovrstnosti. Vrt kot “wellness oaza” Leto 2023 bo dalo poseben poudarek vrtu kot prostoru za sprostitev. Sprostitev je delo, ki ga opravljamo v vrtu in je seveda tudi počitek in druženje. Rastline izžarevajo mir. Med rastlinami odkrivamo harmonijo v samem sebi. Vrt kot oaza meditacije in miru ponuja umik od vsakdanjega stresa, napora in omejitev. Urbana džungla med lastnimi štirimi stenami Vrtni trendi 2023 so vezani tudi na ozelenitev doma. Čim več različnih rastlin v različne prostore! Seveda brez pretiravanja. Posebno priljubljene so zelene rastline z velikimi listi. V stanovanje vnesejo tropski pridih v smislu “urbane džungle”. Tako si potešimo hrepenenje po potovanju po daljnih krajih. Tudi vertikalno vrtnarjenje se premika od zunaj navznoter. Na ta način lahko ozelenimo celotne stene ali svetla stopnišča. Vendar to priporočamo samo pogumnim in veščim vrtnarjem. Je pa vzgoja rastlin za mikrozelenje definitivno najokusnejša ozelenitev doma. 32

KAPUSNICE Na kratko o kapusnicah Vzgojimo kakovostne sadike. Kapusnice so požrešne vrtnine, potrebujejo veliko hranil (dušika) in vlage. Kompost je obvezen. Prekrivanje tal s pokošeno travo jim zelo koristi. Nikoli jih ne sadimo na isto mesto v gredi in tudi v sosedstvu naj ne rastejo. Na isto gredo jih sadimo vsaka 4 leta. Proti škodljivcem (kapusov belin, bela mušica, stenice itd.) jih zaščitimo tako, da je med rastlinami čim večja razdalja (sadimo 4 rastline na m2). Presadimo jih po celem vrtu med druge vrtnine. Če tal ne prekrivamo (mulčimo), jih pogosto okopavamo (ko rastline NISO VLAŽNE). Najbolje rastejo, če je dovolj vlage. V suši in v vročem vremenu zelo počasi rastejo in čakajo na vlažno vreme, ko nadaljujejo z bujno rastjo. Če gojimo veliko ka- pusnic, v zelenjavni vrt ne sejemo gorjušice, oljne ogrščice ali drugih križnic za zeleno gnojenje. Za zeleno gnojenje sejemo metuljnice (grško seno, detelje), fa- celijo in ajdo. Kapusnice tudi najbolje rastejo tam, kjer so prej rasle metuljnice, kot sta grah in fižol. Kapusnice pobiramo pravočasno (ko dozorijo), ko je suho vreme in ne dežuje, saj v dežju in megli vpijejo preveč vlage, zaradi česar gnijejo. Cvetača (Brassica oleracea) Cvetača bo dobro rasla tam, kjer je dovolj vlage in ni prevroče. Potrebuje veliko hranil, zelo nam bo hvaležna za kompost. Poletne vročine ne prenaša najbolje in težko oblikuje rožo, zato jo vzgajamo spomladi in jeseni. Dobri sosedje v mešanem po- sevku so paradižnik, zelena (rastoč skupaj bosta obe vrtnini dali boljši pride- lek), nizek fižol in facelija. Sla- 1 bi sosedje so krompir, ostale kapusnice in čebula. 1_SNEŽNA KEPA / SNOWBALL • Srednje pozna (110-120 dni), bela, okrogla in kompaktna cvetača. Najbolje raste v humoznih, vlažnih, dobro pognojenih tleh, na son- čnih mestih. Rožo prekrivamo z listi. 2_FUJIYAMA F1 • Odličen hibrid cvetače, ki dozori v okoli 60 dni po pre- 2 3 sajanju. Oblikuje lepe, snežno bele rože, težke okoli 1,2-1,5 kg. Rodi za- nesljivo in obilno. Za poznopoletno in jesensko pridelavo. 3_MEŠANICA BARV (Purple Grafitti & Sunset) • Atraktivno vijolične in oranžne cvetače izrednega okusa. Odlične tudi surove. Rastline so velike, kompaktne in zdrave. 33

Brokoli (Brassica oleracea) Ena najbolj zdravih vrtnin, zato bi ga morali imeti na jedilniku vsak teden. Brokoli je okusen in bogat z vlakninami, minerali ter vitaminoma C in A. Da ohranimo hranljive snovi, ga uživamo surovega ali ga na hitro pokuhamo. Lahko tudi samo na sopari. Rože tudi zamrznemo. Jemo pa lahko tudi stebla in mlade liste. Brokoli ima rad svetlobo, humozna in bazična tla (apnenčasta) z veliko vlage. Tla pred sajenjem pognojimo s kompostom ali kvalitetnim org. gnojilom. Optimalna temperatura za rast je 15-18 ºC, zato uspeva od pomladi do zgodnjega poletja in poznega poletja v zimo. Spomladi, februarja in marca, ga sejemo v zabojčke na okenski polici. Od sredine marca ga lahko sejemo v toplo gredo, od aprila do začetka julija pa na prosto. Na prosto ga torej presajamo od aprila do konca julija. Prve pridelke imamo 7-10 tednov po presajanju. Ker je brokoli bujna rastlina, ga sadimo na razdaljo 50x40 cm, lahko med os- tale vrtnine ali pa na posebno gredico. Na isto gredico ga sadimo vsaka 4 leta, da se izognemo različnim boleznim. Pomembno: Ob presajanju sadimo sadike tako globoko, da se listni peclji spodnjih listov dotikajo tal. Tako zaščitimo koreninski vrat in spodbudimo rast korenin. Dobri sosedje: Zelena, paradižnik, grah, koper, korenček, solata, špinača. Krom- pir, čebula in ostale kapusnice NISO dobri sosedi. Po presajanju rastline obilno zalijemo. Potem 2 tedna ne zalivamo, da se obli- kuje globok koreninski sistem. V času rasti pa zalivamo po potrebi, odvisno od padavin. Po 3-4 tednih po presajanju rastline osujemo, da jim zagotovimo stabilnost. Takrat gredico, okopljemo (“razplevelimo’in prezračimo tla). Lahko pa tla med rastlinami prekrijemo z rastlinsko odejo. Med rastjo brokoli 2-3x poškropimo ali zalijemo s koprivovo prevrelko ali kak- šnim organskim tekočim gnojilom. Dobro raste na dvignjeni gredi in v velikem loncu na sončnem balkonu. Brokoli pobiramo od junija do septembra. Ko odrežemo glavno rožo, običajno požene stranske rože. Če rože ne porežemo, se iz popkov razvijejo lepi rumeni cvetovi, ki so zelo medonosni! Torej kakšen brokoli tu in tam spustimo v cvet. Poleti, ko je vroče se zgodi, da brokoli sam uide v cvet. 1_CALABRESE NATALINO (CORVET) • Rastlina oblikuje veliko sivo- zeleno rožo. Zelje (Brassica oleracea) Zelje bo dobro raslo tam, kjer je dovolj vlage in ni prevroče. Potrebuje veliko hranil, zato bo hvaležno za kompost. Jeseni prenese nekaj mraza. Najbolje ga prezimimo v dobri kleti v lesenih gajbicah z ali brez glavne korenine. Dobri sosedje v mešanem posevku so nizek fižol, grah, korenček, solata, zelena, paradižnik, facelija, kamilica, kumina (izboljšujeta aromo). Slabi sosedje so česen, ostale kapusnice, čebula. Zgodnje zelje: za vzgojo sadik sejemo v začetku aprila v toplo gredo, ogrevan rastlinjak ali na okensko polico. Na prosto presajamo aprila in maja na razdaljo 50 x 60 cm. Glave pobiramo junija in julija. Pozno zelje: za vzgojo sadik sejemo v začetku maja na prosto. Presajamo maja in junija na razdalji 50 x 60 cm. Glave pobiramo od septembra do novembra. 2_NEW MIRODIMARU F1 • Zgodnje (65-70 dni), zelo odporno zelje z ok- roglimi, modrozelenimi glavami, težkimi okoli 1,5 kg. Uporabljamo ga svežega. 34

3_DITMAR • Srednje zgodnje zelje (90 dni) s sploščeno okroglimi, rumeno- zelenimi, okusnimi glavami. Uporabljamo ga svežega. To je tradicionalna ev- ropska sorta. 4_FUTOŠKO • Srednje pozna DOMAČA sorta (90-100 dni). Ima sploščeno ok- roglo glavo, težko okoli 2-3,5 kg in je posebne zelene barve. To je odlično zelje za svežo porabo in kisanje. 5_GOLDEN OXHEART - Koničasto zelje • Poznana in stara italijanska sorta koničastega zelja, ki dozori okoli 100 dni po setvi. Odlično za mali vrtiček. Je nežnega okusa, primeren za pripravo raznovrstnih zeljnih jedi. 6_SLAVA • To je srednje pozna tradicionalna sorta (120 dni). Glave so ploščato okrogle in jih uporabljamo sveže ali za kisanje. 7_VARAŽDINSKO 2 • Pozna DOMAČA sorta zelja (140 dni). Srednje velike glave so ploščato okrogle, posebne rumenozelene barve s finimi tankimi listi, zato je zelje odlično za kisanje in skladiščenje. Rdeče zelje (Brassica oleracea) Rdeče zelje ima najmanj močan vonj med kapusnicami. Zaradi antocianov rdeče zelje reagira na kisla ali na bazična tla. Na kislih tleh postanejo glave rdečkaste, na bazičnih pa modre. Enako velja v kuhinji. Če rdečemu zelju do- damo kis ali vino, postne rdečkasto, če pa dodamo sladkor, se obarva modro. 8_ROXY • Pozno rdeče zelje (140 dni) s pokončno okroglo vijoličnordečo glavo, težko okoli 1,6-2 kg. Uporabljamo ga svežega ali pa ga skladiščimo. Kitajsko zelje (Brassica pekinensis) 9_YUKI F1 • 70 dni po presajanju oblikuje lepe kompaktne glave, težke okoli 2 kg. Odličen je za kuhanje, pa tudi surov v solatah. Sejemo ga junija in julija. Glavnati ohrovt (Brassica oleracea) Ohrovt ni samo okusen, je tudi zelo zdrav. Vsebuje veliko vitaminov (B, C in E), kalcij, cink in železo. Gorčična olja jačajo imunski sistem in nižajo holesterol. Je zelena hrana za zimo, ko nam pri- manjkuje vitaminov in mineralov. Zato se uvršča med SUPERHRANO 1 2 (SUPERFOOD). 10_VERTUS • Pozen ohrovt (140 dni) z okroglo, lepo zeleno glavo, težko okoli 1,8-2 kg. Odličen za pripravo ze- lenjavnih jedi pozimi. 3456 7 8 9 10 35

123 NOVO! Brstični ohrovt (Brassica oleracea) Sejemo ga sredi maja in sredi junija presajamo. Po presajanju 2 do 3 tedne manj zalivamo, zato da sadike oblikujejo močan koreninski sistem! Med rastjo v suši obvezno zalivamo. Okoli rastline mora biti 50 cm prostora (v vse smeri). Obvezno gnojimo: s hlevskim gnojem že pred sajenjem, s kompostom pred sajenjem in med rastjo, z organskimi gnojili pred sajenjem in enkrat med rastjo, s prevrelko iz koprive med rastjo. Tla prekrijemo (mulčimo). Poleti ga po potrebi večkrat osujemo (močnejši koreninski sistem, ohranimo vlago v tleh). Velikim rastlinam nudimo podporo (kol). Konec septembra do sredine oktobra mu odtrgamo rastni vrh (brsti se tako hitreje odebelijo). Pobiramo po prvem mrazu ali ko so brsti veliki v premeru okoli 1 cm (od spodaj navzgor), kar je od začetka novembra do konca januarja. Brstični ohrovt je danes specialiteta. Ni več samo priloga k mesu, ampak pred- stavlja samostojne jedi. Takoj po pobiranju ga le na kratko kuhamo (7 minut v slani vodi), da ohrani aromo in hranilne snovi. Brstiče lahko tudi zamrznemo (12 mesecev). 1_LONG ISLAND • Pozna sorta (130 dni), sr. odporna na nizke temperature. 2_Listni ohrovt (Brassia olearcea) NOVO! Smuti mešanica listnih ohrovtov • Mešanica vsebuje sledeče sorte list- nega ohrovta: Halbhoher grüner krauser - klasičen listni ohrovt z močno nagu- banimi listi, vijolični Scarlet in italijan- ski klasični ohrovt Nero di Toscana. Vsi trije zrastejo do višine 90 cm in imajo liste, primerne za pripravo različnih ZELO ZDRAVIH jedi. Predvsem za zimo. Potrebujejo sončno lego in bogata hu- musna tla. Odlično prezimijo. Liste pobiramo od poznega poletja do nas- lednje pomladi. 3_Raštika ali krmni ohrovt (Brassica oleracea var. medullosa) Je visoka rastlina (do 1,5 m) s stržena- stim steblom in številnimi velikimi sočnimi listi. Daje velike pridelke ze- lene mase, dobro prezimi in čez zimo ostane zelena. Je odličen za volumi- nozno krmo od jeseni do pomladi (pokladanje ali paša). Primeren je tudi za podor. Iz sočnih listov si lahko pri- pravimo zanimive jedi. 36

ČEBULNICE Por (Allium porrum) Rad ima peščena, rahla, hranljiva tla. Por sejemo na gosto, čez leto ga red- čimo in uporabljamo še mladega in svežega. Tako imamo por na voljo tudi poleti. Presadimo ga lahko na različna mesta v vrtu, saj je odličen sosed ja- godam, korenčku, zeleni, paradižniku, solati, kumaram in kapusnicam. Ne mara bližine drugih čebulnic in rdeče pese. 4 tedne po presajanju, oz. 8 ted- nov po setvi in potem še enkrat po 4 tednih po prvem gnojenju ga obilno pognojimo z gnojilom, ki je bogato z dušikom. To so lahko organska gnojila in prevrelka iz kopriv. Jeseni in pozimi NE gnojimo več. Jeseni, pred zmrzaljo por še enkrat osujemo. Konec oktobra ga prekrijemo s kopreno, zato da ga pobiramo tudi, ko zemlja zmrzuje. 4_CARENTAN • Srednje pozen por, ki prezimi. Rad ima peščena, rahla, hran- ljiva tla. 5_DOMAČI DOLGI • Pozen jesenski por, občutljiv na mraz. Spodnji beli del stebla je zelo dolg (60 cm). Čebula (Allium cepa) 4 Marca in aprila jo sejemo v vrste (30-40 cm med vrs- 5 tami) in jo celo poletje počasi redčimo (na 10 cm med 6 čebulami). Izpuljene rastline pojemo ali pa jih pre- 7 sadimo kamorkoli v vrtu, saj je čebula dober sosed ku- maram, korenčku, solati, paradižniku in jagodam. Naj- bolje je, če jo sejemo skupaj s korenčkom: vrstica če- bule, vrstica korenčka, vrstica čebule in tako naprej, od- visno od tega koliko prostora smo namenili čebuli in korenčku. Čebulček sadimo od marca do konca maja. Med rastjo jo moramo redno plitvo okopavati, da rahljamo in zračimo tla, preprečujemo izhlapevanje talne vlage in seveda preprečujemo rast plevelom. Pre- naša kratkotrajno sušo. Če je suša dolgotrajna, je pot- rebno kapljično namakati. Pred muho čebulo zaščitimo tako, da gredico prekrijemo s tunelom iz agrokoprene. Z rumenimi, lepljivimi ploščami pa ugotovimo čas na- pada muhe. Pridelek: proti koncu rasti, ko so čebule že dovolj velike, okoli rastlin narahlo okopljemo. S tem pretrgamo korenine, ki ne morejo več črpati dovolj vode, zato čebula hitreje dozori. Čebula je zrela, ko se listi sami od sebe poležejo po tleh. Ko čebulo izpulimo, jo lahko dlje skladiščimo, če jo od 2 do 4 dni pustimo na soncu (previdno jo obračamo). Ponoči in v primeru dežja jo pokrijemo ali pospravimo na suho. Spletemo pletenice in jih čez zimo obesimo v hladen, zračen, ne presvetel prostor. 6_HOLANDSKA RUMENA • To je ploščato okrogla, slamnato rumena čebula blažjega okusa, ki se dobro skladišči. 7_PTUJSKA RDEČA • To je srednje pozna sorta s ploščatimi čebulami in z rdečerjavimi ovojnimi luskami ter rdečkastimi mesnatimi listi. Je ostrega okusa in se odlično skladišči. 37

STROČNICE Fižol (Phaseolus vulgaris) VISOK FIŽOL Z njim je sicer malo več dela: priprava opornih palic, namestitev opornih palic v zemljo, setev, osipanje, okopavanje, po potrebi privezovanje, v suši zali- vanje, pletje ali prekrivanje tal. Vendar ima visoki fižol veliko prednosti: • Rastline so robustne in uspevajo na vseh tleh in v vsakršnih pogojih. • Visoki fižol raste navzgor in izkoristi “zračni prostor” zelenjavnega vrta, zato so listi varni pred napadi polžev, med listi neprestano piha, tako da se sproti sušijo in niso izpostavljeni napadom bolezni. • Nekatere sorte zrastejo 3 m visoko. Sadimo jih tudi ob koruzi ali sončnicah. • Sadimo ga tudi na terasi in balkonu v lonce: za zeleno živo steno in seveda za stroke • Na tleh je prostor za buče in bučke. • Bakterije, ki živijo na koreninah fižola, vežejo dušik iz zraka, tako da je le-ta dostopen rastlinam (kot pri ostalih stročnicah ali metuljnicah). • Zrele stroke (za stročje in za zrnje) obiramo sproti in dolgo časa, odvisno od sorte, od avgusta do konca septembra (glede na mraz). • Visoki fižol daje višje pridelke kot nizki • Pozno jeseni lahko fižol za zrnje poberemo, tudi če zrna še niso zrela, saj jih lahko posušimo. • Fižol ima izredno hranilno vrednost: - v zrnu je 21-24 % beljakovin (kot v piščančjem mesu), - zrna vsebujejo veliko železa: 20 mg na 100 g (več kot špinača), - fižol srka manj škodljivih snovi iz tal in zraka kot ostala zelenjava. Kako vzgajamo visoki fižol Izberemo oporne palice, ki naj bodo debele do 5 cm (na debelejših palicah fižol zdrsi) in dolge do 3 m. Potisnemo jih v zemljo približno 50 cm globoko, da bodo stabilne. Če palice v parih zgoraj prekrižamo in naredimo konstrukcijo iz 2 do 3 parov, dobimo zelo gosto zeleno steno. Visoki fižol sejemo tako, da NE senči ze- lenjavnega vrta. Kalitev pospešimo, če seme čez noč namočimo v vodo. Lahko pa ga za 2 dni namočimo v šibek kamilični čaj. To je stara tehnika razkuževanja semena, s katero uničimo glivice, ki zavirajo kalitev in rast. V času rasti (tudi 4 me- sece) dognojujemo, najbolje s kompostom. Fižol NE prenaša mraza, zato ga ne sejemo prezgodaj, še posebej, če je vremenska napoved slaba. Od 8 do 10 semen razporedimo v krogu okoli palic. Pokrijemo z 2 do 3 cm debelo plastjo zemlje. Sadimo lahko po 2 semeni skupaj, da si kalčka medsebojno pomagata pri prebi- janju morebitne skorje. Dobri sosedje so: kapusnice, solata, redkvica, rdeča pesa, zelena, špinača, koruza, bučke, kumare, krompir, šetraj, boreč, kapucinka, ognjič, žametnica. Mlade rastline obvezno osujemo. Ovijejo se okoli česarkoli, tudi okoli sosednjih rastlin, zato jim pomagamo in jih preusmerimo na palico. Ovijajo se proti levi. Redno okopavamo, da zračimo tla in preprečujemo izhlapevanje. V suši obvezno zalivamo: 1-2 x tedensko, a takrat zares obilno, da se namoči globoka plast tal. Zalivamo pod list, zato je najboljše kapljično namakanje. Ob vsaki opori zalivamo približno 5 minut. Fižol začnemo pobirati od 10 do 11 tednov po setvi, nekje od konca junija naprej, odvisno od sorte in časa setve. Pobiramo sproti in redno. Pobiramo zelo mlade stroke za stročji fižol (lahko jih tudi vložimo), malo večje stroke z izoblikovanimi zrni pa za kuhanje mladega zrna. Ko fižol v celoti dozori, rastline pri tleh odrežemo, korenine pa naj ostanejo v tleh, saj jih bogatijo z dušikom. Stroke lahko skladiščimo 3 dni v hladilniku, drugače pa jih vlagamo ali zamrznemo. Suha zrna skladiščimo do 3 leta. 38

NIZEK FIŽOL Fižol sejemo od zgodnje pomladi do sredine poletja, vendar bo kalil šele pri temperaturah nad 12 oC. Ko je zemlja dovolj topla (maj, junij, julij), fižol sejemo na globino 5 cm v vrste (na razdaljo 7 cm v vrsti, 20 cm med vrsto) ali pa v gnezda (skupaj 5 semen na razdaljo 20 cm v vrsti in 20 cm med vrstami). Pred setvijo fižolova zrna čez namočimo v vodi ali kamilič- nem čaju. Po setvi gredico z fižolom zalijemo. Fižol je dober sosed različnim rastlinam, vendar naj ne raste ob poru, čebuli in česnu. Daleč najboljši sosed fižolu pa je šetraj. Če želimo imeti fižol prej si lahko vzgojimo sadike. Fižol čez noč namočimo v vodi ali kamiličnem čaju. Lahko pa ga čez noč razporedimo na mokro papirno brisačo in ga prekrijemo z mokro papirno brisačo. Lončke z premerom 10 cm napolnimo z zemljo (substratom). Zemljo pritisnemo. 3 zrna fižola vtisnemo ca. 1-2 cm glo- boko na sredini lončkov. Lončke zalijemo in jih postavimo na svetlo mesto na temp. 20 oC. Ločki naj stojijo na pladnju, saj fižol redno zalivamo ali pršimo, tako da se bo voda zagotovo iztekala iz lončkov. Ko se pojavijo klični listi, najmočnejšo rastlino pustimo, ostali dve zavržemo ali presadimo v drug lonček. Ko mine ne- varnost zmrzali, fižol presadimo na prosto na razdaljo 20x20 cm. Med rastjo rastline enkrat ali dvakrat osujemo in ko začne cveteti, v suši obvezno obilno zalivamo. Osnovno gnojenje je za fižol dovolj, zato ne gnojimo. Če je pot- rebno, okopavamo, toliko, da plevel fižola ne preraste. Fižol pobiramo, odvisno od sorte, 2-3 meseca po setvi. Za stročji je najboljši še mlad, ko so semena manjša od 1 cm in če ga prelomimo, je prelom zelen ali rumen in sočen. Če ga redno obiramo, spodbujamo nastanek novih cvetov in strokov. 1_BERGGOLD / NIZEK za rumene okrogle stroke • Dozori že okoli 60 dni po setvi. 2_SUPERNANO GIALLO / NIZEK za rumene ploščate stroke • Dozori že okoli 70 dni po setvi. 3_NOVO! CAPITANO / NIZEK za rumene ploščate stroke • PRO- FESIONALNA SORTA. Bujno raste in obilno rodi. Zelo zgodaj dozori (50 dni) in to v vsakem vremenu. Za vzgojo na prostem in v rastlinjakih ter velikih loncih na terasah. 4_ČUDO PIEMONTA / NIZEK za pisane stroke in zrno • TO JE FIŽOL, KI NAS BO NAVDUŠIL. Dozori v 55-60 dnevih po setvi. Ploščati, vijolično marmorirani in mesnati stroki so brez niti in izredno okusni. Pri kuhanju se obar- vajo rumeno. Seme je marmorirano (pisano). Prenaša dež in sušo. 5_STAROZAGORSKI / NIZEK za zelene ploščate stroke • Dozori že okoli 60 dni po setvi. 6_NOVO! MY ARIANA / NIZEK za zelene ploščate stroke • PRO- 1 2 FESIONALNA SORTA. Rastline so zelo bujne in obilno rodijo. Zelo zgodaj do- zori (50 dni) in to v vsakem vremenu. Stroki so aromatični in malo sladkasti. Za vzgojo na prostem in v rastlinjakih ter velikih loncih na terasah. 3456 NOVO! NOVO! 39

1234 5678 9 10 11 12 1_TOP CROP / NIZEK za zelene okrogle stroke • Dozori že okoli 60 dni po setvi. 2_ČEŠNJEVEC / NIZEK za pisano zrnje • Rodna, priznana stara ev- ropska sorta za pridelavo pisanih zrn. Dozori že okoli 70 dni po setvi. 3_BORLOTTO LINGUA DI FUOCO SEL ESTREMO / NIZEK za pisano zrnje • Dozori približno 85 dni po setvi. 4_SLAVONSKI ZELENI (KARIN) / NIZEK za rumeno zeleno zrnje • TO JE DOMAČA SORTA nizkega fižola, ki dozori okoli 75-80 dni po setvi. Je odporen na visoke temperature. Seme je ledvičasto, rahlo svetlo zelene barve in izredno okusno. V Slavoniji iz njega pripravljajo različne mineštre in juhe. 5_CANADIAN WONDER / NIZEK za temno rdeča led- vičasta zrna • Odličen fižol za zrnje. Dozori 70-80 dni po setvi. Za vse ljubitelje MEHIŠKIH JEDI. 6_BORLOTTO LINGUA DI FUOCO / VISOK za pisano zrnje • Dozori približno 85 dni po setvi. 7_BORLOTTO LINGUA DI FUOCO 3 SEL. EXTRA / VISOK za pi- sano zrnje • PROFESIONALNA SORTA. Rastline so zelo BUJNE z velikimi listi, stroki zrni. Dozori v 80 dneh po setvi. Primeren za vzgojo na prostem in v plastenikih. 8_RUMEN KRIVČEK ANELLINO WAX YELLOW / VISOK za ru- mene okrogle stroke (rahlo ukrivljene) • Dozori 75-85 dni po setvi. 9_KRIVČEK ANELLINO DI TRENTO / VISOK za pisane stroke in zrnje • Visok, bujno rastoč, ki dobro prenaša različne vremenske razmere. 10_PTUJSKI MASLENEC / VISOK za rumene ploščate “MASTNE” stroke • Je domača sorta, ki bujno raste in pozno zori (septembra). 11_JERUZALEMSKI / VISOK za rumene ploščate stroke • To je odličen domači fižol, ki pozno zori (90-100 dni). 12_MERAVIGLIA DI VENEZIA A GRANO NERO / VISOK za ru- mene ploščate stroke • Z obiranjem strokov začnemo 80-90 dni po setvi. 13_NOVO! GOLDMARIE / VISOK za rumene ploščate stroke • To je bujno rastoča in zdrava sorta fižola z rumenimi širokimi stroki, ki so dolgi okoli 20 cm. Zelo zgodaj dozori, in to v vsakem vremenu. Za vzgojo na prostem in v rastlinjakih. Kot zgoden fižol je idealen za setev v velike lonce na terasah. 14_SUPERMARCONI / VISOK za zelene ploščate stroke • Z obi- ranjem strokov začnemo 80-90 dni po setvi. 15_BLUE LAKE / VISOK za zelene okrogle stroke • Visok, bujno rastoč in zelo roden fižol, ki dobro prenaša različne vremenske razmere. Začne zoreti že 70 dni od setve. 40

16_PURPLE PODDED / VISOK za vijolične stroke • Zgoden fižol, ki dozori že okoli 70 dni po setvi. Bujno raste. Stroki so lepe vijolične barve, odličnega okusa in niso nitasti. Ko stroke skuhamo, postanejo zeleni. 17_TETOVAC (ALBINO) / VI- SOK za velika bela ploščata in ledvičasta zrna • Domača, sred- nje pozna sorta za pridelavo velikega in belega ledvičastega zrnja. Za ku- hane jedi (enolončnice, pasulj). Potre- buje veliko prostora in močno oporo. Laški ali turški fižol (Phaseolus coccineus) 18_EMERGO • Dekorativen fižol, ki uspeva v slabših razmerah in slabih tleh. Ne prenaša previsokih tempera- tur, saj takrat odvrže cvetove, zato je odličen za sajenje na višjih, hladnejših legah. Ovija se okoli opore in oblikuje goste, zelene listne zavese in lepe me- tuljaste cvetove; v zelenjavnem ali okr. vrtu, kot tudi v velikem okrasnem loncu. Uživamo mlade stroke in zrnje. 19_Limski fižol (Phaseolus lunatus) Visok do 4 m (opora), toleranten na vročino. V ploščatih, približno 7,5 cm dolgih strokih so velika, ploščata, ledvičasta, vijolično bela semena. Semena imajo okus po kostanjih in masleno teksturo, zato je to idealen fižol za pripravo enolončnic. Semena uživamo sveža ali sušena. Zelo zdrav fižol (je izredno bogat z beljakovi- nami, vlakninami in s fosforjem ter kalcijem). Posadimo 6 zrn okoli ene oporne palice. Lahko ga gojimo v velikih okrasnih loncih na vročih terasah. Dolga vigna20_ (Vigna unguiculata subsp. sesquipedalis) To je plezajoča tropska enoletnica, z 2–4 m dolgimi poganjki. V 70–80 dnevih po setvi začnejo v paru rasti 50–90 cm dolgi stroki. Najbolje je pobrati in kuhati še mlade in nezrele stroke. Potrebuje veliko sonca in toplote. V deževnem in hladnem poletju slabo raste. Ob suši jo moramo redno zalivati. Je zelo občutljiva na nizke temperature. Zelo lepa je tudi v okrasnih loncih na terasah in balkonih. 13 14 15 16 NOVO! 17 18 19 20 41

1_Nizka vigna (Vigna 1 2 3 4 unguiculata subsp. unguiculata) 6 V 80 dnevih po setvi se na nizkem kom- 8 paktnem grmičku oblikujejo dolgi st- roki z belim drobnim zrnom bež barve NOVO! 10 in s črnim očesom. Najbolje je upora- biti še mlade in nezrele stroke, dolge 12 30-40 cm. Uživamo jih surove ali ku- 14 hane. Uporabljajo jih v kitajski (“stir fries”) in orientalski kuhinji. Uživamo pa tudi zrna (podobno kot zrna ostalih stročnic). Lahko jo gojimo v okrasnih loncih. Bob (Vicia faba) Ker je bob odporen na mraz, ga 5 sejemo čim bolj zgodaj spomladi, v 7 primorju tudi jeseni. Vročina mu ne 9 ustreza, cvetovi odpadajo in napa- dejo ga uši. V vrtu njegov vonj od- ganja voluharja. V Evropi smo ga go- jili že pred fižolom. Uživamo mlade zelene stroke, nedozorela semena (sveža ali zamrznjena) in tudi po- sušena velika semena. Svež bob ku- hamo 15 minut, suho seme pa pred uporabo namakamo 10 do 12 ur, nato pa ga kuhamo 1 do 2 uri, v loncu na pritisk pa 35 minut. Lupina suhega boba je debela, zato ga kuhanega pretlačimo. Bob ima značilen, rahlo grenak okus, ki pa ga lahko omilimo s primernimi začimbami. Je eden od najboljših virov rastlinskih beljakovin. 2_SUPERAGUADULCE • Zraste 80-90 cm. Strok je dolg 30 cm (4-7 semen). Grah (Pisum sativum) Grah je OBVEZNA vrtnina vsakega 11 zelenjavnega vrta. Enostavno ga je 13 vzgajati, poleti uživamo sveža sočna zrna, pozimi pa posušena ali zamrz- njena. Koristen je tudi za vrtna tla, ker jih bogati z dušikom (zato kore- nine graha vedno pustimo v tleh). Sejemo ga od marca do avgusta, čim pogosteje na različnih mestih v zelen- javnem vrtu. Pred setvijo semena čez noč namočimo v kamiličnem čaju (ka- milica seme razkuži in pospeši kali- vost). Ko so rastline visoke približno 15 cm, jih moramo osuti. Če je suša, ko odcveti, ga obvezno zalivamo. Nudimo mu oporo. Dobri sosedje so korenček, kumare, solata, zelje in koper. Zgodnje in pogosto obiranje pospešuje tvorbo novih strokov. 42

3_ČUDO AMERIKE • To je zgodnji (65 dni) in nizki (40-50 cm) grah. Stroki so zeleni, dolgi 6-7 cm, zrna nagubana. 4_MALI PROVANSALEC • To je zgodnji (65 dni) in nizki (45-50 cm) grah. Stroki so zeleni, dolgi kakšnih 5-6 cm, zrna okrogla in gladka. 5_KELVEDON • To je zgodnji (70 dni) in nizki (45-60 cm) grah. Stroki so temno zeleni, dolgi kakšnih 6-7 cm, zrnje je oglato in nagubano. 6_RONDO • Rondo je srednje zgodnji (75-80 dni) in visoki (80-90 cm) grah. Stroki so temno zeleni, dolgi kakšnih 10-11 cm, zrna nagubana. 7_SENATOR • To je srednje zgodnji (80 dni) in srednje visoki (90-100 cm) grah. Stroki so zeleni, dolgi kakšnih 8-9 cm, zrna nagubana. 8_TELEFON • Grah je srednje pozni (85-90 dni) in zelo visok, od 160 do 180 cm. Stroki so temno zeleni, dolgi kakšnih 11-12 cm, zrna nagubana. 9_NOVO! BLAUWSCHOKKER • To je stara evropska sorta VIJOLIČNEGA graha s sladkimi in okusnimi zelenimi zrni. Uživamo tudi cele mlade stroke (kot sladkorni grah). V času cvetenja in zorenja je rastlina zelo dekorativna. 10_CAROUBY - SLADKI OZ. SLADKORNI • Poseben grah, pri katerem uživamo tanke, nežne, ploščate stroke (12 cm) sladkega okusa. Zraste do 150 cm in potrebuje oporo. Stroke redno pobiramo, ko so še mladi (spodbujamo rast novih). Čičerika11_ (Cicer arietinum) Plod je zelo kratek strok (2 zrna). Pri optimalnih pogojih je lahko na eni rastlini tudi do 100 strokov. Prenaša vročino in sušo, saj oblikuje močan koreninski sistem, ven- dar jo v močni suši v fazi cvetenja in nastavljanja strokov, zalivamo. V hladnem poletju slabše raste in dozoreva. Zrnje je izredno okusno in ga uživamo podobno kot fižol (kuhano). Odlična je tudi za kalčke. Čičerika je tradicionalna osnovna hrana v Indiji in jugovzhodni Aziji. Od tam se je že davno razširila na Srednji Vzhod in nato še v druge sredozemske dežele. Najbolj znana jed iz čičerke je arabski humus. Leča12_ (Lens esculentum) Leča je bila včasih zelo priljubljena. Majhni stroki rastejo na 50-70 cm visokem grmičku. Dozorijo v približno 100 dnevih po setvi (ko se stroki obarvajo). Je zelo aromatična in se uporablja predvsem za juhe, enolončnice, v solati in za kalčke. Soja13_ (Glycine max.) SEME NI GENSKO SPREMENJENO. Rada ima humozna in vlažna tla ter veliko sonca. Ob suši zalivamo. Ko je visoka 20 cm, jo osujemo in tla zastremo. Soja bo- gati tla z dušikom (izboljšuje vrtna tla), zato vzgojimo posamezne kompaktne grmičke tu in tam po vrtu. Semena začnejo dozorevati okoli 3 do 4 mesece po setvi. Je zelo okusna in uporabna v veliko različnih jedeh. Arašidi14_ (Arachis hypogaea) Arašidi so tropska enoletna stročnica. Oplojeni cvet se zarije v tla. Pod zemljo se razvijejo 3-7 cm dolgi stroki, ki vsebujejo od 2-3 semena. S surovimi arašidi pri- pravimo podobne jedi kot s fižolom. So zelo primeren dodatek zelenjavnim jedem vseh vrst, vanje jih dodamo že na začetku priprave. Če imajo semena rdečkasto lupinico, jo odstranimo. Arašidi zahtevajo za rast temperature med 20 in 30 ºC in visoko zračno vlažnost, to pomeni, da dozorijo, samo če je dolgo in vroče poletje. Ko so arašidi visoki 15 cm, jih osujemo. Ko zacvetijo, začnemo rastline okopavati, da poganjki lažje prodrejo v zemljo. Redno odstranjujemo plevel in zalivamo. Ne zalivamo med cvetenjem. V toplejših območjih rastline izrujemo, takoj ko listje porumeni, in jih posušimo v zračnem, suhem prostoru. V hladnejših krajih jih do mraza pustimo v zemlji, kjer bodo oreški zoreli, četudi jim listje osmodi prva slana. 43

OSTALE VRTNINE Koruza (Zea mays) Koruza potrebuje dobro gnojena tla in dovolj vlage. Ker jo oprašuje veter, je nikoli ne sejemo v posa- mezne dolge vrste, ampak vedno več vrst skupaj, da tvorijo kvadratno gredico.To poveča oprašitev, visoke rastline koruze pa so v skupini bolj stabilne. Gredico redno okopavamo in jo od konec junija do začetka julija, ko cveti, obilno zalivamo. Dobri sosedje so fižol, kumare, bučke, melone in paradižnik. 1_SLADKA KORUZA • Dozori okoli 85 dni po setvi. Primerna je za svežo rabo (pečenje, kuhanje) in vlaganje ter zamrzovanje. 2_KORUZA POKOVKA • Ima storže z zrni, iz katerih pripravimo pokovko. Jeseni, ko zrna dozorijo, jih oluščimo in shranimo za pripravo domače pokovke (kokice ali popcorn). 3_NOVO! SLADKA KORUZA ZARJA F1 • Je križanec dveh linij sladke koruze, pridobljenih iz slovenskih avtohtonih populacij, brez kakršnekoli genske tehnologije (brez GSO). Seme je v pridelano v Sloveniji. Zarja je dobro prilagojena na naše slovenske rastne razmere in tudi zelo dobrega okusa. Rastline so visoke 180-190 cm, dolžina storža je 17-20 cm. Od setve do zrelosti potrebuje 80-95 dni. Lahko jo sejemo v več zaporednih časovnih presledkih (na 7-10 dni) in sicer od srede aprila naprej, pa vse do konca junija, s čimer si podaljšamo sezono mlečne koruze do pozne jeseni. 4_KORUZA LJ 275 • To je ena redkih slovenskih sort poljščin. Njen žlahtni- telj je Slovenec, prof. Ludvik Rozman iz Biotehniške fakultete. Tudi seme je pride- lano v Sloveniji. Iz koruze Lj 275T pridelamo izredno okusna zrnja, ki jih zmeljemo v dišečo in okusno moko. Zrna so primerna tudi za kokošjo hrano. Kokoške ga rade jedo in so tudi bolj zdrave, njihova jajca pa so zlato rumena. Špargelj (Asparagus officinalis) Trajnica, ki ima najraje lahka, prepustna tla, uspeva pa tudi na težjih, vendar odcednih zemljiščih. Izberemo sončno lego. Tla pognojimo s hlevskim gno- jem in jih prelopatamo. Seme sejemo marca ali aprila v multiplošče, setvene zaboje ali lončke. Maja ali junija 8-10 tednov stare sadike presajamo na stalno mesto na prostem. Neposredno na prostem sejemo aprila ali maja. Razdalja med vrstami naj bo 1,5 m, v vrsti pa 25 cm. Za domače potrebe štiričlanske družine priporočajo nasad z 20-30 rastlinami šparglja. Poganjke pobiramo šele 3 leta po setvi in to 2-3-krat tedensko, ko so visoki približno 20-30 cm. 5_PRECOCE D'ARGETEUIL • To je poznana stara sorta, cenjena po vsej Evropi. Poganjki so lepe zelene barve z rahlo rozavijoličnim navdihom. Če gredico spomladi pred odganjanjem, višje osujemo, bodo poganjki beli. 6_Bela detelja (Trifolium repens) Z belo deteljo izboljšamo tla in popestrimo travnik. Sejemo jo od pomladi (marec) do srede septembra. Sejemo jo kot samostojno setev ali v mešanici s travami. To je plazeča rustikalna rastlina, ki raste na vseh tleh in prenaša tako sušo kot mraz. Ta tip detelje dosega visoke pridelke in je vsestransko uporabna za pašo in košnjo. 44

Ajda (Fagopyrum esculentum) DIŠI! UŽRIATNSTALCINEALA 7_ČEBELICA • Slovenska AVTOHTONA sorta ajde Čebelica je vzgojena na Kmetijskem inštitutu Slovenija. Seme je tudi pridelano v Sloveniji. Čebelica je zelo medovita. Semena (sivorjava do temno rjava) so primerna za pridelavo nadvse okusne moke in kaše. Odlična je tudi za zeleno gnojenje. Sejemo jo od maja do konca julija. Ajda je vsestransko uporabna rastlina, zato bi jo morali sejati čim več. Facelija DIŠI! 8_ (Phacelia tanacetifolia) Facelija je posebna rastlina, zato moramo njeno seme vedno imeti pri roki, saj jo od pomladi do jeseni lahko posejemo na vsako prazno mesto v vrtu. V sorodu ni z nobeno vrtnino, hitro in bujno raste (razpleveli vrt), čudovito cveti in je izredno medovita. Čebele in druge koristne žuželke jo obožujejo in ko odcveti, nam služi za zeleno gnojenje (vnos organske mase v tla, kar pomeni več humusa v tleh). 1234 5678 ČEBELARJI PRIPOROČAJO ZA VEČ DOMAČE Slovenski čebelarji priporočajo setev facelije in ajde kot dve najbolj medonosni rastlini. Kadarkoli imamo prazno mesto v našem zelenjavnem vrtu, posejemo seme facelije ali ajde. Obe ZELENJAVE bujno rasteta in lepo cvetita. Privlačita različne opraševalce, rahljata in senčita tla ter preprečujta rast plevelom. Naš cilj je torej, da ni več slovenskega zelenjavnega vrta brez ajde in facelije! Setev je zelo enostavna, saj tla preprosto malo zrahljamo, poberemo plevel, povprek posejemo seme, po- grabimo in zalijemo, če je suša. Ko želimo na gredico posejati kaj drugega, rastline ajde in facelije populimo in z njimi prekrijemo tla v zelenjavnem vrtu. Za piko na i pa sta še prelepi cvetlici za oblikovanje šopkov in v vazi dolgo zdržita. 45

KOLEDAR SETVE SEJEMO FEBRUAR V tople grede: redkvica, solate, divja rukvica, korenček, čebule Na okensko polico: paprika, jajčevec, zelena, por, kreša, drobnjak, peteršilj MAREC Na prosto: bob, korenček, čebula, redkvica V toplo gredo ali pod tunel: solata, kolerabica, brokoli, cvetača, zelje, grah Na okensko polico: paradižnik, paprika, zelena APRIL Znotraj: bučke, kumare, buče, sladka koruza Na prostem: solate, redkvica, grah, korenček, cvetlice, začimbnice, pastinak, rdeča pesa MAJ Solate, rdeča pesa, korenček, peteršilj, kumare, bučke, začimbnice buče, sladka koruza, grah, redkvice, fižol, por, cvetlice enoletnice, facelija, ajda JUNIJ Solate, kolerabica, redkvica, fižol, grah, sladki komarček, radič, endivija, korenček, rdeča pesa, kitajsko zelje, zelje, brokoli, ohrovt, brstični ohrovt, listni ohrovt JULIJ Radič, endivija, koleraba, črna redkev, repa, kitajsko zelje, sladki komarček, solata, grah, nizek fižol, kalifornijski mak, facelija, ajda AVGUST Koleraba, črna redkev, repa, radič, endivija, motovilec, zimska solata, špinača, blitva, redkvica, peteršilj SEPTEMBER Motovilec, divja rukvica, špinača, redkvice, peteršilj, zimska solata, rastline za zeleno gnojenje (facelija, ajda), blitva OKTOBER Motovilec, špinača, zimski portulak, blitva 46

SADIMO POBIRAMO Solate, zgodne zelje Motovilec, zimski radič, brstični ohrovt, listni ohrovt, por Motovilec, špinača Solate, kapusnice, por Solata, redkvica, motovilec, drobnjak, začimbe Zelje, kumare, bučke, buče, Solata, redkvica, paprika, paradižnik, zelena, kolerabica, melancani, solata, melona, špargelj, tržaški lubenice, začimbnice solatnik Zelje, ohrovt, brst. ohrovt, Solata, kolerabica, redkvica, brokoli, listni ohrovt, por, špargelj, začimbe zelena, paradižnik, kumare, bučke, sladka koruza, solata Čebula, zelje, Solata, endivija, radič, solata, grah, fižol, kitajsko zelje, brst. ohrovt, korenček, kumare, začimbe, listni ohrovt, brokoli paradižnik, bučke, brokoli Paradižnik, kumare, grah, Por, jajčevci, bučke, paprike, kitajsko zelje, solata, fižol, čebula endivija, radič Vse plodovke, Solata, kitajsko korenček, brokoli, zelje, kolerabica cvetača, zelje, grah Solata, zelje, redkvica, Česen, čebulček, redkev, koleraba, repa, okrasne čebulnice endivija, motovilec, radič, brokoli, ognjič, metuljčki, cinije, rdeča pesa, korenček, pastinak, korenast peteršilj, por 47

ZAČIMBINICE IN ZELIŠČA Zelišča so koristna tako v vrtu kot tudi v kuhinji. V vrtu so običajno dobri so- sedje drugim vrtninam, saj jih zaradi svojih snovi spodbujajo v rasti ali pa odganjajo škodljivce in bolezni. So eksotično okrasna, zato nam polepšajo vrt in terase ali balkone (uspevajo tudi v okrasnih loncih). Primerna so za pri- pravo zeliščnih čajev ali začinjanje različnih jedi. Tudi v šopkih so lepa! Cvetoče začimbnice in cvetoča zelišča služijo za hrano za čebele, čmrlje in druge kor- istne žuželke. Zato jih obvezno pustimo, da cvetijo: timijan, majaron, origano, meta bazilika, žajbelj, rožmarin, sivka, ižop, šetraj, melisa, peteršilj, kumina, koriander, zelena, janež, drobnjak. Trajnim zeliščem namenimo rob vrta, ki je v bližini mesta, kjer radi posedamo in meditiramo oz. počivamo, ker nas bodo razveseljevala s svo- jimi vonjavami. Enoletna zelišča posejemo in presadimo čim več kamorkoli na ze- lenjavnem vrtu. Uporabimo samo malo domišljije in vrt bo tako zanimivejši. Začimbnice pozimi v stanovanju • Če želimo imeti sveže začimbnice čez zimo v sta- novanju, jih sejemo še v mescu oktobru: peteršilj, drobnjak, rukola in bazilika. Lonček postavimo na zelo svetlo okensko polico, ne na direktno sonce (direktno sonce je lahko samo zjutraj), da mlade rastline ne bodo pretegnjene. Peteršilj (Petroselinum crispum) Peteršilj je zelo stara evropska vrtnina, začimba, ki prihaja iz Sredozemlja. Cenjen je predvsem zaradi posebnega eteričnega olja. Potrebujemo manjšo gredico, na katero posejemo peteršilj v tri vrste. Liste režemo vse poletje do pozne jeseni. Jeseni liste porežemo in zamrznemo. Pri korenastem pa korene izkopljemo in skladiščimo v kleti. Ker prenaša malo sence (ena redkih vrtnin), ga sejemo v bližino paradižnika. Ta mu nudi senco ob največji vročini, pete- ršilj pa spodbuja paradižnik k rasti in izboljša njegov okus. Peteršilj zelo dolgo kali, tudi 6 tednov. Na svetlobi kali bolje. Nikoli ga ne sejemo na isto gredico. Jeseni izkopljemo kakšen koren in ga presadimo v okrasni lonec. Na gredici najverjetneje prezimi in spomladi požene. Tako imamo tudi spomladi mlad peteršilj. Pozneje ga pustimo v cvet, saj ga imajo čebele zelo rade. Peteršilj sejemo tudi sredi avgusta, ko je toplo, zato peteršilj bolje in hitreje kali kot spomladi. Tako ga imamo mladega že septembra in pozno v zimo. Če je zima mila ali če gredico prekrijemo, bo zdržal do pomladi. Naslednjo pomlad ne bo šel v cvet, ker je premajhen. 1_DOMAČI LISTNIK • Rastlina ima gladke temno zelene, zelo aromatične liste, ki jih redno režemo. 2_BERLINSKI (HALBLANGE) • To je odličen peteršilj za pridelavo aro- matičnih zelenih listov in velikih gladkih korenov. Nekaj korenov lahko pustimo čez zimo v tleh, saj običajno ne zamrznejo. Majaron3_ (Origanum majorana) Oblikuje lep grmiček s finimi aromatičnimi lističi. Mlade vršičke poganjkov in lističe obiramo vse poletje. Tik preden se okrogli cvetni popki odprejo, zelišče porežemo in ga damo sušiti. Prilega se k mesu, paradižniku, enolončnicam in h krompirjevim jedem. Ni zahtevna začimbnica. Je odličen sosed čebuli. Drobnjak4_ (Allium schoenoprasum) To je nezahtevna trajnica. Spomladi lepo cveti. Vse poletje režemo cevaste liste, ki jih uporabimo v različne namene. Drobnjak vsebuje veliko vitamina C in železa. Za zimo lahko lističe narežemo in zamrznemo. V vrtu varuje sosednje rastline pred napadom pepelaste plesni. Raste tudi v okrasnem loncu na terasi ali balkonu. 48

1234 5678 Rukola, divja 9 10 rukvica ali zidni dvoredec (Diplotaxis tenuifolia) 5_NATURELLE • Odlična je za celo- letno pridelavo drobno narezanih in zelo aromatičnih listov na prostem in v okras- nem loncu na balkonu. Če je ne režemo pogosto, gre v cvet. Režemo jo od zg. pom- ladi do pozne jeseni. Lahko celo prezimi. Bazilika (Ocimum basilicum) Seme bazilike kali na svetlobi, zato semen po setvi ne prekrijemo. Bazilika je zelo občutljiva na nizke tem- perature, zato jo sejemo v najbolj vroč del vrta. Gojimo jo tudi v okrasnih loncih, skupaj s cvetlicami. Dobro se obrašča, zato lističe redno režemo (od zgoraj navzdol) in uporabljamo sveže za začinjanje različnih jedi. Nikoli je ne zalivamo po listih. V vrtu cvetovi privabljajo čebele, sicer pa se ujema s paradižnikom in kumarami. S svojim vonjem odganja muhe. 6_GENOVESE • Ima velike, izredno aromatične lističe. 7_DROBNOLISTNA • Oblikuje okrogel grmiček z drobnimi in zelo aroma- tičnimi lističi. 8_RDEČELISTNA CHIANTI • Prelepa in zelo aromatična bazilika. Inten- zivno temno rdeči listi. 9_Origano ali dobra misel (Origanum vulgare) Začimbna trajnica, ki raste na sončnem delu gredice ali v okrasnem loncu na terasi. Za kalitev potrebuje svetlobo, zato semena po setvi ne pokrijemo, ampak ga samo pritisnemo ob tla. Raste naj v bližini čebule (varuje jo pred plesnijo in vpliva na boljše skladiščenje), korenčka, drobnjaka, pora in paradižnika. Lističe in mlada stebelca za svežo uporabo trgamo vse leto, za sušenje pa ga porežemo junija, tik pred cvetenjem. V čajne mešanice vnaša lepo barvo in toplo aromo. Timijan10_ (Thymus vulgaris) Timijan je trajno zelišče - grmiček, visok 20-40 cm. Mlade poganjke lahko trgamo vse leto, običajno pa tik pred cvetenjem, ko ima timijan največjo moč, poganjke odrežemo in jih posušimo. Raste lahko povsod po vrtu, saj odvrača polže, listne uši in kapusovega belina. Timijan se prilega k mesu in zelenjavnim jedem. 49

1234 5678 9 10 Šetraj1_ (Saturea hortensis) Začimbnica, ki raste na sončnem delu gredice ali v okrasnem loncu na terasi. Za kalitev potrebuje svetlobo. Lističe in mlada stebelca za svežo uporabo trgamo vse leto, za sušenje pa ga po- režemo junija, tik pred cvetenjem. V mešanem posevku naj raste s čebulo, z zeljem in nizkim fižolom (odganja uši). Odganja molje, zato ga, tako kot sivko, damo v omare. Z njim začinimo fižol, grah, lečo, krompirjeve jedi in jedi iz zelja ter ohrovta. Poda se tudi k mesu, ribam in jagnjetini. Koper2_ (Anethum graveolens) Aromatična in zdravilna enoletnica, ki naj raste raztreseno po celem vrtu, saj ugodno vpliva na vznik korenja, kumar, zelja, rdeče pese, solate in čebule. Je odličen sosed kumaram in drugim vrtninam, saj njegova eterična olja vplivajo na bolj zdravo rast. Cvetovi privlačijo muhe trepetavke, ki se hranijo z listnimi ušmi. Zelenjavni vrt s koprom je preprosto lepši. Sveže liste dodajamo omakam in ribam (ne kuhamo) ter paradižnikovi, kumarični in zeleni solati. Cvetove in seme dodajamo kumaricam za vlaganje. Janež3_ (Pimpinella anisum) To je visoka začimbnica z belimi cvetnimi kobuli, v katerih se razvijejo začimbna semena. Ko cvetni kobul spremeni barvo, septembra ali oktobra, cvetno steblo odrežemo in ga posušimo. Seme shranimo v temnem kozarčku. Za začinjanje ribjih jedi, sesekljanega mesa, karijev, jedi iz korenčka ter graha in peciva up- orabljamo cela semena, ki jih tik pred uporabo zdrobimo ali zmeljemo (pazimo, da ne začinimo preveč). Semena so sladkasto cvetlične arome. V svetu so zelo popularne alkoholne pijače z janežem (okus in aroma): Ouzo (Grčija), Mastika (balkanske države), Pastis in Pernod (Francija), Absint (Evropa), Arak (države bližnjega vzhoda), Raki (Turčija), Xtabentun (Mehika). Kamilica4_ (Matricaria chamomila) Seme kali na svetlobi, zato ga po setvi ne prekrivamo. Kamilica je enoletna zeliščna cvetlica s čudovitim aromatičnimi cvetovi. Kamilica je odličen sosed paradižniku, kapusnicam, krompirju, fižolu, grahu, solati, blitvi, rdeči pesi, špinači, zeleni, čebuli in poru. Krepi odpornost in okus sosednih vrtnin in odvrača porovega molja. Uporabljamo sveže ali posušene cvetove (cvetne koške) v obliki čaja, ki mu dodamo med, kar v telesu izboljša vsrkavanje kamiličnih učinkovin. Primeren je tudi za parne kopeli in obkladke. Deluje protivnetno, lajša bolečine in pomirja. Cvetovi so odlični za potpurije. Cvetove nabiramo opoldne ob suhem in toplem vremenu, ko je rumeni osrednji del koška močno izbočen in ko se po- vesijo beli jezičasti cvetni lističi. Cvetove nabiramo še septembra (jo lahko sejemo od aprila do avgusta), da imamo sveže cvetove za lajšanje jesenskega 50