semina katalog 2022

BREZPLIZAVČOEDN Razgzlevdrnt1a0ice KO8R00EM04N7RČKEVKA HIGH QUALITY SEED®LSacStuAScaLLOsJaAUtLiDvBTaAoLmALTJ.aLAAčKAaNsIRLoSBlBaEKIA0tSAaD0C0/THL3ED2AEoENAmDRLaKEKćENaAIAsKSalAa4ta 820042 Daucus carota L. NANTES ® HIGH QURALIETY DSEEKDS VICRAaph/anuRs saOtivuTs LK. SVAIXCAA2 3 ® HIGH QUALITY SEEDS www.semina.si

ŽE 10 LET VRTNARIM EDS S SEMENI ROYAL SE Moj vrt je moj svet V njem kreativno preživim veliko prostega časa in tako soustvarjam z naravo. Uživam v vonju zelenjavnega vrta, ki se spreminja skozi letne čase in skozi dan. Vonjave so odvisne tudi od tega, kaj vse posejem, saj ima vsaka rastlina svoj značilen vonj. Uživam tudi v zvokih vrta: žuženje čebel, čmrljev in ostalih žuželk, ptiči, veter v krošnjah dreves in travi ... Razmišljam, kako klimatske spremembe vplivajo na moje pridelovanje zelenjave in cvetlic. Kot prvo, več moram zalivati, da seme kali in da rastline sploh lahko normalno rastejo. Kot drugo, zaradi daljšega obdobja vročine in suše ali daljšega obdobja mraza in dežja se moram sprijazniti z slabšimi pridelki. Prilagoditi moram sortiman (kaj bom sejala in vzgajala) in čas setve. Poskušam več sejati in saditi tako, da raste pozno v zimo ali skozi zimo v pomlad, saj vem, da je jeseni in pozimi več vlage. Razmišljam tudi o tem, da bi lahko morda tudi jaz kaj ukrenila v zvezi s klimat- skimi spremembami. O tem vsi veliko govorimo, a v bistvu se nihče noče odpove- dati svojemu udobju in ukrepati. Začela bom oz. nadaljevala na svojem vrtu. Opazila sem, da so tudi trendi pri vrtnarjenju v 2022 povezani s prilagajanjem na klimatske spremembe. Več pozornosti bom namenila vrtnim tlom, saj le rodovitna tla zagotavljajo dobro rast rastlin. Poglobljeno sem preučila divje čebele, ki so enako ali celo bolj pomembne za rastline kot domače čebele. Lani sem se veliko pogovarjala z ljudmi, ki vrtnarijo. Vse ženeta ista motiva: zdrava domača hrana in prijetno delo (uživanje z naravo) na vrtu. Na “koronski’ čas pa so reagirali različno. Nekateri so se ustrašili in se lotili domačega vrtnar- jenja bolj intenzivno, drugi pa niso spreminjali svojih navad. Aha, in še to: velika večina, ki vrtnari, se o svojem vrtu zelo rada pogovarja! 2

Semina in semena Royal Seeds Letos praznujemo 10 let! Smo pomemben in razpoznaven ponudnik kako- vostnih semen našim vrtičkarjem, vrtnarjem in pridelovalcem zelenjave! Naše seme je kombinacija tradicionalnih sort, s katerimi ohranjamo dediščino, in modernih, s katerimi stopamo v korak s časom. Semina d.o.o je slovensko semenarsko podjetje z lastno blagovno znamko semen Royal Seeds. Semena, ki jih pakiramo v vrečice, so pridelana v državah Evrope in dodelana v največjem in najmodernejšem semenarskem podjetju v Italiji, SUBA SEEDS. Podjetje SUBA SEEDS se nahaja ob Jadranskem morju, v pok- rajini Emilia Romagna. Pokrajina je zaradi podnebnih in vremenskih razmer, us- treznih tal, odlične tehnološke infrastrukture ter znanja in izkušenj tradicionalno poznana po kvalitetni pridelavi semen vrtnin. Sorte semen vrtnin so stare evropske sorte, med katere uvrščamo tudi slovenske avtohtone in udomačene sorte. Vse sorte vzdržujemo brez uporabe biotehno- loških metod in NISO GENSKO SPREMENJENE. Prilagojene so našim rastnim razmeram, niso zahtevne za vzgojo in dajejo okusne ter s hranili bogate pridelke, ki bodo razveselile vsakega ljubiteljskega vrtnarja. Seme pred pakiranjem kontroliramo v laboratoriju (zdravstveno stanje, kalivost, čistoto, vlago). Pakiramo samo seme, ki ustreza predpisanim mednarodnim stan- dardom in ima ustrezno kalivost. Sortnost pa preverjamo na poskusnem polju. 3

Linije izdelkov Royal Seeds Standard (zelenjavna in cvetlična semena) Maxi Hobby (zelenjavna in cvetlična semena) Herbal Line (zeliščna oz. začimbna semena) Tomato & Chili Line (semena paradižnikov in čilijev) Bio Line (ekološko pridelana semena) Travne mešanice (semena za vrtno trato) Vrečice s semeni na traku Semena za kalčke in mikrozelenje / Novo v letu 2022 700010 ® 840045 Cucurbita pepHoIGBH LQUAALITCY RSKEoEdDnSBa bEuBčAkUaU/ ČtTikvKYicaA//DTIIAKMVAINCAT 820042 800085 E800042 ® ® MICROGREENS HIGHSEQEUDASLITY ® SOLATGAE/NSTAILLAINTAA TOMATO&CHILI® HIGH QURALIETYDSEEKDSVICRAaph/anusRsatOivuTs L.KSVAXICA A2 SEME ZA KALČKE IN MIKROZELENJE Sjeme za klice i mikrozelenje HISGoHlQaPUnAuAČLmIrTnRYly(S?cAE)oEspDDoeSčresIincŽupmaNraNdIiOžKnIikR// CErPnD(A?)EsRoCčAaRnDpIaMAradJEaZEjz IT-BIO-009 POR / PORILUK KMETIJSTVO EU Allium porrum DIANANova Lactuca sativa L. E700044 HIGH QUALITY SEEDS tip gentiline, koja ne sorta gentiline, ki ne razočara razočarava ® Herbal Line / Novi HIGH QUALITY SEEDS MAKPapaver somniferum Dekorativen / dekorativan mak za užitna semena / sjemena Superhrana Superfood Hitro do sveže “zelenjave” Brzo do svježeg “povrća” IT-BIO-009 KMETIJSTVO EU 80-100 cm Naše semenske vrečice so moderno oblikovane, opremljene so z nazornimi in lepimi slikami ter vključujejo vse potrebne informacije za setev in vzgojo. Recikliranje • Prazna embalaža vrečic se reciklira kot papir. Če imamo doma se- menske vrečice Royal Seeds s pretečenim rokom (piše zadaj spodaj v deklaraciji), seme posejemo za zelene gnojenje, embalažo pa damo med odpadni papir. Čebelica • Z znakom čebelica smo označili vse rastline, ki predstav- ljajo hrano za domače in divje čebele ter še za veliko drugih korist- nih žuželk. Svetovalna spletna stran in spletna trgovina Spremljajte nas na naši spletni strani: www.semina.si Za urejen zelenjavni vrt in čim več okusnih pridelkov! Vsa semena lahko naročite tudi prek spleta in vam jih pošljemo po pošti. Semina na družabnih omrežjih • Vrtnarjenje je družabno opravilo, zato smo postali aktivni tudi na različnih družabnih omrežjih. Z nami boste celo leto uspešno potovali po vrtu! Facebook: Semena Royal Seeds Slovenija Twitter: twitter.com/SeminaSlovenija Instagram: www.instagram.com/royal_seeds_slovenija Pinterest: www.pinterest.com/royal_seeds_slovenija 4

Vsebina KORENOVKE 6 Listni ohrovt 33 Korenček 6 Raštika ali krmni ohrovt 33 ČEBULNICE 36 Redkvica 7 Redkev 8 Por 36 Kolerabica 8 Čebula 36 STROČNICE 37 Koleraba 8 Repa 8 Fižol 37 Rdeča pesa 8 Laški ali turški fižol 40 Zelena 9 Limski fižol 40 Pastinak 10 Dolga vigna 40 Sladki komarček 10 Nizka vigna 40 SOLATNICE 11 Bob 41 Solata 11 Grah 41 Stebelna solata 12 Čičerika 42 Mešanice Baby Leaf 12 Leča 42 Radič 13 Soja 42 Endivija 15 Arašidi 42 OSTALE VRTNINE 43 Motovilec 16 ŠPINAČNICE IN BLITVA 20 Koruza 43 Špinača 20 Špargelj 43 Novozelandska špinača 20 Bela detelja 44 Malabar špinača 20 Ajda 44 Blitva ali mangold 20 Facelija 44 PLODOVKE 22 ZAČIMBNICE IN ZELIŠČA 45 Paradižnik 22 HERBAL LINE 50 Jajčevec 24 TOMATO & CHILI LINE 56 Paprika in feferoni 24 BIO LINE 60 Kumare 25 CVETLICE 62 Bučke in buče 26 SEME NA TRAKU 71 Sicilijanska lagenarija 28 IN DISKU Lubenica 28 BOŽIČNO ŽITO 71 Melona 28 SEME ZA KALČKE 72 KAPUSNICE 30 IN MIKROZELENJE Cvetača 30 TRAVNE MEŠANICE 74 Brokoli 30 CVETOČE OKRASNE 76 Zelje 31 ČEBULNICE Rdeče zelje 32 SETVENI KOLEDAR 79 Kitajsko zelje 32 MARIJE THUN Glavnati ohrovt 33 PODATKI O SEMENU 86 Brstični ohrovt 33 DOBRI SOSEDJE VRTNIN 87 5

Korenovke Korenček (Daucus carota) Najbolje raste na peščenih, humoznih in globokih tleh. Gredic NE gnojimo s hlevskim gnojem, ampak spomladi s kompostom, lesnim pepelom ali kameno moko. SETEV Za zgodnji korenček sejemo od marca do junija in korenček pobiramo že po dveh mesecih. Pozni korenček pa skladiščimo, zato ga sejemo kasneje, nekje od srede aprila do konca junija in ga pobiramo pozno v jesen. Najbolje kali, če ga sejemo skupaj s semenom kopra. Sejemo ga lahko tudi skupaj s seme- nom redkvice. Seme korenčka za vznik potrebuje 14-20 dni. V tem času nam gredico že zasedajo pleveli, tako da se male rastlinice korenčka med njimi zgubijo. Redkvica kali hitreje in je hitreje vidna. Redkvico poberemo veliko hitreje kot korenček, tako da naredimo prostor rastočemu korenčku. REDČENJE Bodimo pogumni in redčimo temeljito. Če bodo imele rastline korenčka več prostora, bodo koreni veliko večji. Končna razdalja med rastlinami naj bo nekje med 4-10 cm. Prvič ga redčimo oz. pulimo, ko je visok 2-4 cm in 2 tedna kasneje še enkrat. Redčimo v vetrovnem dnevu ali proti večeru, da z vonjem izpuljenih rastlin NE privabimo korenjeve muhe. Po redčenju zasujemo nastale luknje in prekrijemo koreninske vratove rastočih korenov, ki gledajo iz tal. RAST Raste naj v mešanih posevkih s čebulo, solato, redkvico, grahom, porom, zel- jem in paradižnikom. Na isto površino ga sejemo vsake 3 leta. To velja tudi za sorodne vrtnine: pastinak, peteršilj in zelena. Odlično se obnese na visoki gredi. V času rasti gredico zastiramo, da ohranjamo korenine hladne in pre- prečujemo rast plevelom. Za zastirko so odlični listi špinače, ki raste vsevprek po vrtu. Korenčke lahko pulimo vse poletje, tja do snega. Skladiščimo jih v mivki, jih zamrznemo, vložimo ali konzerviramo kot korenjev sok. 1_NOVO! ROTIN • Korenček Rotin je zaradi svoje visoke vsebnosti beta ka- rotena (vitamina A) in sladkorja imenovan ZDRAVILNI KORENČEK. Je zgoden. Ima temno oranžne in sočne korene. 2_NANTES 3 • Sorta naših babic. Srednje zgodnja sorta (100 dni) oranžno rdečih korenov, dolgih okoli 16-20 cm. 3_FLAKER • Pozna sorta oranžno rdečih korenov, ki so dolgi okoli 22-24 cm. 4_DOLGI TOPI BREZ STRŽENA • Stara evropska sorta; pozen in zelo roden korenček. Koreni so dolgi, s topim vrhom. Odličen je svež, za vlaganje, zamrzovanje in sočenje. 5_KURODA / TOUCHON • Zgodnja sorta oranžno rdečih korenov lepe ob- like, ki so dolgi okoli 14-18 cm, hrustljavi in odličnega okusa. 6_RUMENI - LJUBLJANSKO RUMENO / JAUNE DU DOUBS Pozna sorta rumenega korenja. Koren je velik (30 cm) in je primeren za svežo rabo, skladiščenje ter krmo domačih živali. 7_VIJOLIČEN COSIMC PURPLE • Barva kože je svetlo vijolična, meso pa v intenzivnih odtenkih oranžne in rumene barve, kar mu daje poseben okus. 8_ATOMIC RED • Je briljantno koralno rdeč korenček, unikatnega videza, ki barvno obogati naše jedi. Je hrustljav, intenzivnega okusa, odličen je tako surov kot tudi kuhan. Sorta je posebno bogata z antioksidantom likopenom, ki preprečuje nastanek raka. 6

1 NOVO! 2 3 4 5678 Redkvica 9 10 (Raphanus sativus) Koren redkvice ni odebeljena kore- nina kot pri korenčku, ampak ode- beljeno steblo med korenino in klič- nimi listi. Zato so redkvice vedno delno nad zemljo. Redkvica najbolje raste na sončni legi. Najbolje raste na tleh, pognojenih s kompostom (ne mara svežega hlevskega gnoja in tudi mineralnih gnojil se izogibajmo). Tla morajo biti vedno vlažna, zato da preprečimo napad bolhačev in olesenitev redkvic. Bolhači delajo na listih luknjice, ki pa pred- stavljajo bolj vizualno škodo, saj jih v zdravem vrtu nikoli ni toliko, da bi naredili resno škodo. Redkvice najbolje rastejo v mešanih posevkih s solato, korenčkom, špinačo, blitvo in paradižnikom ali na robu gredic. Okusnejše so, če rastejo v bližini kapucinke. Slabi sosedi sta čebula in kumare. Naj ne sledijo samim sebi, redkvi in naj ne rastejo v družbi z zeljem. Sejemo jih takoj spomladi, ko nam tla dopuščajo, tudi v hladne grede, folijski tunel in pod kopreno. Razdalja med vrstami naj bo 15 cm, v vrsti pa redčimo na 4-5 cm. Pri redčenju mlade izpuljene redkvice obvezno pojemo v solati. Sejemo jih preko celega poletja do srede sep- tembra. Hitro rastejo, zato jih ljubitelji lahko sejejo vsake 14 dni. Nobena zelen- java ne dozori tako hitro: redkvice dozorijo v 6-8 tednih, odvisno od letnega časa setve. Jemo jih mlade. Vse sorte redkvic imajo belo meso in vse imajo po- doben okus, uganili ste, po redkvici. Razlike so le v barvi kože in obliki. Ko gredo v cvet, redkvice niso užitne. Zato pa cvetovi privlačijo domače in divje čebele in iz njih se razvije mali stroki s semeni, ki so lahko pikanten dodatek k solati. 9_SAXA (=NON PLUS ULTRA) • Zgodnja sorta. Okusne in sočne redkvice so velike, okrogle in intenzivno rdeče barve. 10_FLAMBOYANT 3 • Zgodnja sorta. Okusne in sočne redkvice so velike, podolgovate, rdeče z belim vrhom. KORISTEN NASVET: Zelenjavni čips Jeseni in pozimi naredimo čips iz že malce izsušene domače zelenjave: korenček, rdeča pesa, pastinak in seveda krompir. Vse narežemo na tanke kolute ali rezine. V skledi jih premešamo z malo soli in olja. Zložimo jih na peki papir na pekač in v pečici na 140 ºC pečemo 40-50 minut. Vsake toliko časa pečico prezračimo, saj izhlapi veliko vode. Čips proti koncu pečenja natančno opazujemo, saj je meja med pečenim in zažganim zelo tanka. Eden bolj popu- larnih čipsov je tudi iz listnega ohrovta, ki ga (ohrovt, ne čips) po- zimi naberemo na domačem vrtu (posejali smo ga aprila in maja). 7

1234 Redkev (Raphanus sativus) 1_ZIMSKA ČRNA • Črna, ploščato okrogla črna redkev ima belo meso pri- jetno pekočega okusa. Je zimska zelenjava, ki jo pobiramo pozno v jesen in jo lahko skladiščimo. Sejemo jo julija. Kolerabica (Brassica oleracea) Kolerabico gojimo v Evropi že stoletja. Je enostavna za vzgojo. Sejemo jo od zgodnje pomladi do srede poletja. Olesenelost preprečimo z rednim zalivan- jem in prekrivanjem tal (mulč). Lahko jo presajamo po vsem vrtu, tako da za- polnimo prazna mesta. Raste naj v družbi s solato, fižolom, grahom, rdečo peso, porom, špinačo in paradižnikom. 2_DUNAJSKA BELA • Zgodnja sorta (40-55 dni). Gomolj je zeleno bel, ploščato okrogel, hrustljav in okusen. Koleraba (Brassica napus) —Zganzoej—leennjeo 3_RUMENA • Rumeno zelena koleraba s finim, rumenim, okusnim mesom, ki vsebuje veliko suhe snovi in lepo diši. Sejemo jo julija. Dozori okoli 90 dni po setvi. Primerna je za vzgojo v pozno jesen in se odlično skladišči. Nepogrešljiva za pripravo zelenjavnih juh. Je nezahtevna vrtnina. Repa (Brassica rapa) —Zganzoej—leennjeo Uživamo korene (odebeljene korenine), sveže ali kisane. Užitni so tudi mladi listi: v solati ali pripravljeni kot špinača. Ni zahtevna vrtnina. Sejemo junija in julija v vrste, ki so med seboj oddaljene 25 cm. Obvezno redčimo na raz- daljo 10 cm med rastlinami. Pobiramo septembra, oktobra. 4_KRANJSKA OKROGLA • Je ploščato okrogla DOMAČA repa z rdeče- vijoličnim vrhom. Uporabljamo jo svežo, jo kisamo ali skladiščimo. 5_KRANJSKA PODOLGOVATA • Zgodnja domača repa, ki hitro raste. Upo- rabljamo jo svežo, jo kisamo ali skladiščimo. Je podolgovata z rdeče vijoličnim vrhom. Rdeča pesa (Beta vulgaris) Zelo zdrava vrtnina, vsebuje veliko železa in silicija, zato naj bi jo imeli na jedilniku vsaj enkrat tedensko. Prenaša tudi hladnejše podnebje. Potrebuje rahla, hranljiva humozna in vlažna tla. Sejemo jo od srede aprila (če mlade rastline ulovi mraz, gredo lahko v cvet) do srede junija. 8

5678 9 10 11 Boljša je kasnejša setev, saj jo pobiramo kasneje in imamo svežo zelenjavo pozno v jesen (oktober, november). Raje ima vlažna kot sušna poletja. Ne pozabimo je razredčiti. Mlade rastlinice pohrustamo surove, najbolje skupaj s solato. Hvaležna bo za dognojevanje z rastlinsko prevrelko. Naj ne raste v bližini blitve in špinače. Za skladiščenje jo pobiramo čim kasneje, vendar pred prvim mrazom. Korene izkopljemo v sončnem in suhem vremenu proti večeru in jih shranimo v zasipnici (mivka) pri 3-4 ºC. Korenov NE peremo, liste odvijemo (odtrgamo). Rdečo peso obvezno sočimo, najbolje skupaj z jabolki. Intenzivna rdeča barva izvira iz glikozida betanina, ki se ga lahko ekstrahira in uporablja kot naravno barvilo. Začimbe, ki se ujemajo z rdečo peso, so kumina ali kimel, koper, kisla smetana, hren, pasta iz japonskega hrena va- sabi ter pomarančni in limonin sok. 6_EGIPTOVSKA • Srednje zgodnja pesa, ploščato okrogle oblike, temno rdeče barve. 7_BIKOR • Srednje zgodnja pesa, ovalne oblike, temno rdeče barve brez ko- lobarjev. 8_DETROIT • Stara evropska sorta, temno rdeče barve in ovalne oblike. 9_CYLINDRA • Srednje zgodnja pesa, podolgovata, temno rdeče barve brez kolobarjev. 10_MEŠANICA BARV (Chioggia, Bull's Blood, Burpees Golden, Albina Vere- duna) • Mavrična mešanica rdečih pes: belo-rdeča, temno rdeča, rumena, bela. Odlična barvna popestritev naših vsakdanjih jedi. Zelena (Apium graveolens) Gojimo tri vrste zelene: gomoljno, stebelno ali belušno in listno (Her- bal Line). Vse tri izboljšajo okus jedem! 11_GOMOLJNA ZELENA • Ima velik gomolj z belim in aromatičnim mesom. Gomoljna zelena je izredno občutljiva vrtnina, ki zahteva veliko nege in dolgo raste (7 mesecev). Sejemo jo marca v lončke ali setvene platoje, ki jih postavimo na okensko polico (temperatura zraka naj bo okoli 20 ºC). Po 4 tednih sadike pre- sadimo v posamezne lončke. Šele maja jo presajamo na prosto na raz- daljo 50-60x50-60 cm. Presajamo jo 9

1234 NOVO! 5678 plitvo, tako kot je rasla v lončku. Če jo presadimo pregloboko, tvori preveč strans- kih korenin in deformiran gomolj. Potrebuje veliko hranil (kompost, lesni pepel, organska gnojila) in vlage, zato tla prekrivamo (mulčimo) ter poleti ob suši ob- vezno zalivamo. Julija in avgusta jo zalivamo z gabezovo prevrelko (bogata s kalijem). Dobri sosedje so nizek fižol, grah, špinača, kumare, brokoli, zelje, por in paradižnik. Med zeljem odvrača kapusovega belina (gosenice se hranijo z zel- jem). Na isto gredico jo sadimo vsaka 4 leta. Naj ne raste v bližini sorodnih vrtnin: pastinak, korenček, peteršilj. Sadimo jo na rob solatne in kumarične gredice. Ko je gomolj velik kot oreh, ga rahlo odkrijemo, tako da gleda iz zemlje. To spodbuja rast. Gomolj jeseni pred zmrzaljo z vilami izkopljemo. Listje odvijemo in korenine porežemo. Neoprane gomolje skladiščimo v mivki v hladni hleti (5 ºC). Gomolj vsebuje eterična olja, ki dajo zeleni tipično aromo, vonj in okus ter vitamina C in B, karotin, flavonoide, kalcij, kalij in železo. Nekateri ljudje so na zeleno alergični ali občutljivi. 1_STEBELNA ALI BELUŠNA ZELENA • Uživamo odebeljene listne peclje - v solatah ali kuhane. Odlični so za sočenje in obvezno jih dodajamo različnim jedem, saj vsaki izboljšajo okus. Zelena ima veliko hranilnih snovi in je zelo zdrava. Če želimo bela stebla, jo lahko osujemo, in to vedno z vlažno zemljo. Ko je suša, jo moramo zalivati. Pastinak2_ (Pastinaca sativa) Pastinak je delikatesna zelenjava. Je stara vrtnina, ki doživlja preporod. Koreni so veliki, dolgi do 40 cm, kremasto beli, rahlo sladki in imajo posebno aromo. Pripravljamo jih lahko v zelo različnih jedeh in to surove, kuhane ali pečene. Najbolje raste na rahlih in hranljivih tleh. Seme kali do 3 tedne (potrebuje kon- stantno vlažna tla). Sejemo ga aprila skupaj z redkvico in solato, saj le-ti hitreje kalita in rasteta; ko jih poberemo, ima pastinak dovolj prostora in časa za rast. Gredico redno okopavamo. Pobiramo ga pozno jeseni in pozimi tako, da NE poš- kodujemo korenov (z vilami privzdignemo zemljo). Če je zelo mrzlo, ga pre- krijemo s slamo. Ko ga ujame mraz, postane celo okusnejši, saj se nekaj škroba spremeni v sladkor. Je pa pastinak tudi delikatesa za miši in voluharja. Če jih imamo, ga poberemo prej. Skladiščimo ga v zasipnici ali pa ga zamrznemo. 3_Sladki ali florentinski komarček, koromač (Foeniculum vulgare var. dulce) Oblikuje okusen “gomolj”. Kot samostojno jed ga pripravimo tako, da ga sku- hamo in zmehčamo na sopari. Lahko ga jemo tudi surovega v solatah. Uživamo tudi mlade liste, ki jih kot začimbo dodajamo mnogim jedem. Sejemo ga junija in julija. Belimo ga tako, da osujemo rastline, ko so gomolji veliki kot žogica za golf. Nato jih postopoma še večkrat osujemo. 10

Solatnice Solata (Lactuca sativa) Solata potrebuje sončno lego ter hranljiva in vlažna tla. Sejemo je večkrat zapored v razmiku enega tedna. Seje- mo jo na gredico skupaj s kolerabico in redkvico. V po- letni vročini pred setvijo seme zavijemo v vlažen krep papir in ga damo za dva dni v hladilnik. Najbolje raste v mešanem posevku s korenčkom, špinačo in čebulo. Lahko pa jo presadimo kamorkoli na prazno mesto v vrtu (npr. med plodovke in kapusnice). Več kot ima prostora, pozneje gre v cvet. Solate delimo na mehkolistne glavnate solate ali puterice, krhkolistne glavnate solate ali ledenke, solate z odprto rozeto ali gentiline ter romanske solate. Listi solate so lahko različnih barv in oblik. 4_NOVO! SOLATA SUCRINE ROMAINE • Je ena najbolj sladkih solat. Oblikuje majhne, rahlo podolgovate glavice z mehkimi, debelimi in sočnimi listi, maslenega, rahlo lešnikastega ter sladkastega okusa. Odlična za vzgojo v loncih in koritih. Sucrine uživamo v solati ali na žaru, z njo popestrimo sendviče (listi so optimalne velikosti). Lahko jo vzdolžno narežemo na 6 ali 8 kosov, ki jih na- makamo v oljčno olje ali različne “dresinge”. 5_MAJSKA KRALJICA • Je zgodnja, poletna mehkolistna glavnata solata, ki oblikuje svetlo zelene in čvrste glavice. Primerna je za vzgojo v rastlinjakih, tunelih in na prostem. 6_CANASTA • Zanimiva celoletna solata, ki je pri nas in v Evropi ta hip najbolj priljubljena. Oblikuje rahlo odprto glavo s hrustljavimi, rahlo nagubanimi listi z rdečkastim navdihom. 7_BRASILIANA • Tipična ledenka, ki oblikuje glavice s krhkimi zelenimi listi. Listi so odlični v solati in za pripravo hrustljavih sendvičev in zvitkov. 8_SOLATA V TIPU ZAGREBAČKE KRISTALKE • Ledenka, prilagojena našemu podnebju in okusu. Glavice so velike, kompaktne s svetlo zelenimi in krhkimi listi. Je prijetnega okusa in lepega vonja. 9_LJUBLJANSKA LEDENKA • Poletna, domača, krhkolistna solata. Obli- kuje velike in kompaktne glave. Listi so bleščeče rumenozelene barve. 10_DALMATINSKA LEDENKA • Domača, poletna, krhkolistna solata. Ob- likuje velike in kompaktne glave. Listi so bleščeče temno zelene barve. 11_UNICUM • Poletna, domača, krhkolistna in izredno okusna solata. Obli- kuje velike in kompaktne glave. Listi so bleščeče zelene barve z rjavordečimi pe- gami. 12_BELOKRIŠKA / STARA SLOVENSKA SORTA SOLATE • Krhko- listna glavnata solata, svetle rumenozelene barve brez rdečega listnega roba je selekcija primorske ledenke. Rastline so velike in oblikujejo polzaprte glave. Pri- merna je predvsem za zgodnje spomladansko pridelavo, v toplejših predelih tudi za prezimno pridelavo. 9 10 11 12 11

1_GREAT LAKES • Izboljšana tradicionalna sorta, ki oblikuje veliko in kompaktno glavo s krhkimi, rah- lo nazobčanimi listi lepe zelene bar- ve. Je odličnega okusa in idealna za solate in sendviče. Ne gre v cvet in je odporna na vročino ter mraz. Se- jemo jo od marca do avgusta, pobi- ramo pa od junija do novembra. 2_GENTILINA DIANA • Obli- kuje velike kompaktne glavice s polodprto rozeto in svetlo zelenimi hrustljavimi listi. Prenaša poletno vročino in ne gre v cvet, zato jo lahko sejemo večkrat od pomladi do jeseni. 3_CATALOGNA • Posebna so- lata z zanimivimi krhkimi in zelo okusnimi kompaktnimi listi. Lahko trgamo posamezne liste (se obrašča) ali porežemo celo glavo z odprto rozeto. NE GRE V CVET, zato je pri- merna za vzgojo od pomladi do je- seni. Sejemo je večkrat zapored v razmiku enega tedna. 4_BERIVKA • Berivko sejemo od marca do avgusta v vrste in jo še mlado po- režemo. Lahko jo redčimo in nekaj rastlin pustimo, da razvijejo hrustljavo glavico. 5_WINTER BUTTERKOPF (NANSEN) • To je zimska mehkolistna glav- nata solata. Spomladi oblikuje rahle rumenkasto zelene glavice. Sejemo jo v za- porednih setvah od 15. 8. do 15. 9., tako da prezimi v različnih razvojnih fazah. 6_POSAVKA • To je zimska krhkolistna domača solata, ki spomladi oblikuje hrustljave rumenozelene glavice z rdečim navdihom. Bolje prezimi, če jo pre- krijemo s kopreno. Sejemo jo od sredine avgusta do konca septembra v razmiku enega tedna večkrat zapored. 7_VEGORKA • Domača okusna solata; ZIMSKA ledenka, prilagojena našemu podnebju in okusu. Glavice so velike, kompaktne s svetlo zelenimi krhkimi listi z rdečimi pegami. Je prijetnega okusa in lepega vonja. 8_ZIMSKA RJAVKA • Stara evropska sorta, prilagojena tudi našemu pod- nebju. Dobro prezimi, spomladi oblikuje kompaktne rdeče-zelene glavice. Stebelna solata9_ (Lactuca sativa var. angustana) _EKSOTIČNO! Stebelna ali špargljeva solata (angleško Celtuce, kitajsko Wosun) je pri nas nekaj novega. Zelo grenke liste lahko uživamo v solatah, odlični pa so tudi za prehrano živali. Rastlina oblikuje veliko, debelo, sočno steblo (premera 8 cm), ki se ga olupi in nareže na tanke kolobarje, ki jih uživamo jih surove ali na hitro pokuhane v voku. Narezana stebla tudi vlagamo. Ima delikatesen okus. Sejemo aprila in marca na prosto. Bolje kali na svetlobi, zato seme rahlo prekrijemo z zemljo ali pa ga samo na rahlo pritisnemo ob zemljo. Razdalja sajenja je 40 x 40 cm. Rast- line v šestih tednih zrastejo do 1 m visoko. Mešanice “Baby leaf”Pisane mešanice različnih list- natih vrtnin za rez mladih listov. 10_MEŠANICA SOLAT “BABY LEAF” • Mešanica semen solat je ses- tavljena iz 4 sort solat z različnimi oblikami in barvami listov. Sejemo večkrat na leto (na prosto, pod tunele ali v rastlinjake) in redno režemo mlade, sveže, sočne lističe za v solato. Posejemo, kjer imamo prostor. 11_MIŠINA MEŠANICA “BABY LEAF” • (Rdeča pesa Bikor, radič Cas- telfranco, solata Batavia bionda, divja rukvica) • To je mešanica za rez mladih lis- 12

tov. Lahko jo sejemo celo leto - od marca do avgusta, na prostem v zelenjavnem vrtu ali na balkonu v zabojčku; od oktobra do marca pa v rastlinjakih. Ko so listi visoki 15-20 cm, jih že lahko režemo. Obrastejo se. Sejemo jo večkrat, da imamo vedno na voljo sveže liste. Mešanico posejemo za mikrozelenje: rastline po- režemo, ko so visoke 3-8 cm, to je 5-10 dni po kalitvi. Radič (Cichorium intybus) Potrebuje sončno lego in hranljiva, vlažna tla. Pred setvijo tla pognojimo s kompostom ali organskimi gnojili, nikoli s svežim hlevskim gnojem. Radič sejemo v vrste kamorkoli na prazne gredice na vrtu. Če ga sejemo poleti, naj sledi grahu, nizkemu fižolu, česnu, zgodnjemu brokoliju in cvetači. Ne sejemo ga za solato. Dobri sosedje so boreč, koper, drobnjak, kumare, paradižnik in vse kapusnice. Ko je še majhen, ga redno okopavamo ali pa tla prekrijemo z rastlinskimi ostanki. Ko zraste, tla dobro prekrije, zato okopa- vanje ni več potrebno. Zalivamo samo v suši. Če je prevlažno, gnije. Če je zgo- daj jeseni že zelo mraz, ga prekrijemo s kopreno, da bo lahko še rastel. Ko se shladi do -5 ºC, preneha rasti, listi odmrejo, a “srček” ostane živ in prezimi. Marca, ko je dovolj toplo, ponovno začne rasti, da imamo zgodaj spomladi prvo pisano “solato”. Da imamo celo leto svežega z vrta, sejemo seme različnih sort. Spomladi po- sejemo Verono, Tržaški solatnik, Mantovano, Katalonski radič in mešanico radičev, ostale pa poleti, od srede junija do konca avgusta. Jeseni moramo biti z radiči potrpežljivi, saj tvorijo glavice šele, ko je dovolj hladno. Radič je odlična in zdrava solata. Vsebuje vitamin C in B, kalij, kalcij, železo, antociane (antioksidant) in zdravilno grenčino intybin, ki mu daje specifičen okus in pospešuje prebavo. Če nam grenčina ne ustreza, ga lahko, kot Itali- jani, kuhamo in pečemo. V hladilniku zdrži 1-2 tedna. 1234 5678 9 10 11 12 Zganzoejleennjeo 12_MEŠANICA RADIČEV - celoletni • (A Grumolo verde — —scuro, A grumolo bionda, Pan di zucchero, Rossa di Chioggia 4, Rossa di Verona a palla, Rossa di Treviso 4) • Mešanica različnih radičev, katero sejemo od pomladi do jeseni. Liste režemo sproti. Lahko pa rast- line v vrsti razredčimo, da bodo oblikovale glavice različnih barv in oblik. 13

1 2 3 NOVO! 4 5678 NOVO! 1_VERONA - celoletni radič • To je radič, ki ga sejemo že od pomladi na- prej na gosto in do jeseni režemo njegove zelene liste, ki se obraščajo. Jeseni ga razredčimo, pozno jeseni in spomladi bo oblikoval kompaktne ovalne temno rdeče glavice. Odličen za siljenje. 2_MANTOVANA - celoletni radič • Enostaven za vzgojo. Poleti režemo liste, jeseni in pozimi pa fine zelene rozete (glavice). Listi so vedno mehki in okusni ter ne grenijo. 3_NOVO!_KATALONSKI RADIČ ALI CIKORIJA (CATALOGNA FRASTAGLIATA) - celoletni radič • Grenke suličaste liste z belimi rebri, ki rastejo v rozeti in spominjajo na regrat, režemo celo poletje. V toplih krajih pre- zimi. Uporabljamo lahko tudi korenino, tako kot pri divji cikoriji. 4_TRŽAŠKI SOLATNIK - celoletni radič • Sejemo ga celo — —leto in tudi mlade okusne liste režemo celo leto. Po rezu se obraste. Nezahteven radič, ki je obvezen v vsakem zelenjavnem vrtu. Zganzoejleennjeo 5_NOVO!_TREVIŠKI ZGODNJI (Rossa di Treviso Precoce) - jesenski radič • Ima izrazita bela in dolga rebra, ki se nadaljujejo v tanke rdeče liste. Glava je velika, podolgovate oblike in zaprta. TUDI ZA SILJENJE. 6_TREVIŠKI - jesenski radič • Stara italijanska sorta. Ko se ohladi obli- kuje podolgovato vinsko rdečo glavico z belimi rebri. Zelo okusen. Odporen na slabo vreme in nizke temperature. ODLIČEN ZA SILJENJE. 7_CASTELFRANCO - jesenski radič • Jeseni, odvisno od vremena, ob- likuje pegaste vinsko rdeče glavice. Ne prezimi. 8_VARIEGATA DI LUSIA CROSARA - jesenski radič • Čudovit glavnat radič rumeno bele barve z vinsko rdečimi pegami. Sejemo poleti in pridelamo jeseni (120 dni). 9_NOVO!_PALLA ROSSA 2 - jesenski radič • Jeseni, odvisno od vremena, oblikuje vinsko rdeče glavice. Ne prezimi. 10_PALLA ROSSA 3 - jesenski radič • Jeseni, odvisno od vremena, oblikuje vinsko rdeče glavice. Ne prezimi. 11_NOVO!_PALLA ROSSA 4 (Rossa di Chioggia 4) - zimski radič • Pozno jeseni in pozimi oblikuje vinsko rdeče kompaktne glavice. 12_PALLA ROSSA 5 - MESOLA - zimski radič • Pozno jeseni in spomladi oblikuje vinsko rdeče kompaktne glavice. 13_PAN DI ZUCCHERO - jesenski radič • Jeseni, odvisno od vremena, oblikuje velike podolgovate zelene glave. Ne prezimi. 14_BIANCA DI MILANO - zimski radič • Oblikuje podolgovate, kom- paktne zelene glave. Dobrega okusa. Za v solate ali na žar. 15_BIANCA INVERNALE - zimski radič • Pozno jeseni in spomladi oblikuje zelene kompaktne glavice. Odlično prezimi. 16_NOVO!_GRUMOLO NERO - zimski radič • Odličen radič, ki pre- naša zelo nizke temperature. Oblikuje rozete iz temno zelenih, finih okroglih lis- tov, ki so najbolj okusni spomladi. Sejemo ga od julija do septembra, pobiramo pa od jeseni do pomladi. 14

9 NOVO! 10 11 12 13 14 NOVO! 16 NOVO! 15 17 18 19 20 17_GRUMOLO BLONDE AMELIORE - zimski 21 radič • Odličen radič, ki prenaša zelo nizke temperature. Oblikuje rozete iz svetlo zelenih, finih okroglih listov, ki so najbolj okusni spomladi. 18_GRUMOLO ROSSO - Tip solkanskega radi- ča - zimski radič • Lep, na nizke temperature odporen radič, ki oblikuje vinsko rdeče rozete od jeseni do pomladi. Pozimi manj grenak kot jeseni. Odličen za siljenje. Endivija (Cichorium endivia) Endivija bo hvaležna za sončno lego in vlažna ter hranljiva, rahla tla. Sejemo jo poleti, od srede junija do srede avgusta, za zgodnjimi kapusnicami, grahom, niz- kim fižolom, zgodnjim krompirjem, čebulo in rdečo peso. Poskrbimo, da so tla do kalitve vlažna (senčimo z agrokopreno). Kasneje jo razredčimo in presajamo na razdaljo 40 cm. Jeseni, ko začne zmrzovati, jo lahko pre- krijemo z agrokopreno. Če ni mrzlo, je ne prekrijemo, ker na več svetlobe lepše raste in je okusnejša. Dobro raste tudi pod folijskim tunelom. Vsebuje grenčino laktukopirin, ki je zelo zdrava - te je največ v zu- nanjih listih (zato jih ne zavržemo). 19_ESKARIOL VERDE A CUORE PIEN • Je srednje zgodnja endivija “eskariolka”za vzgojo od poznega poletja do pozne jeseni. Ne prezimi. Oblikuje velike kompaktne rozete. 20_DEČJA GLAVA • To je srednje zgodnja endivija za vzgojo od poznega poletja do pozne jeseni. Ne prezimi. Oblikuje velike kompaktne rozete z rumeno zelenim osrčjem. 21_MALAN (=Batavia Green) • Odlična endivija, ki oblikuje 40-45 cm velike rozete, s kompaktnim osrčjem zelene barve. Od zgodnje pomladi do pozne jeseni jo pridelujemo na prostem, v rastlinjakih in tunelih pa pozimi ter zgodaj spomladi. 15

1_CORNET DE BORDEAUX • Valoviti listi obli- 1 kujejo rahlo glavico, ki je v obliki korneta. Listi, ki so de- 2 beli, masleno rumene do zelene barve, so večji od nam 3 znanih endivij in izredno dobrega sladkastega okusa. 4 Lahko režemo še mlade liste, ker se obraste, ali pa jo pus- 5 timo, da se razvije do polne velikosti. 6 2_ESKARIOL RUMENA • To je sr. zgodnja endivija 7 za vzgojo od poznega poletja do pozne jeseni. Ne pre- zimi. Oblikuje velike kompaktne rozete z rumenim osrčjem. 3_KODROLISTNA • Atraktivna endivija, s fino razre- zanimi listi odličnega in svežega okusa. 4_MEŠANICA ENDIVIJ • Bubikopf (jesenska rume- nozelena eskariolka), Fiorentina (zimska zelenorumena eskariolka), Verde a coure pieno (zimska zelena eska- riolka), Fine De Louviers (kodrolistna rumenozelena). Seme sejemo v vrste na gosto. Režemo še mlade liste (pi- sana mešanica) ali pa razredčimo in pustimo prostor za različne endivije. Za vzgojo od poletja do zime. Mreoptionvclil(eValceriaanelllailocusta)—Zganzoej—leennjeo Za pridelek septembra in oktobra sejemo od začetka do sredine avgusta. Za pridelek od novembra do srede marca sejemo septembra. Sejemo ga lahko, dokler je temperatura tal nad 5 ºC, večkrat zapored. Najbolje vsak teden, ko spraznimo kakšno gredico. Sejemo ga 1 cm globoko, v dvojne vrste, v razdalji 5-8 cm, med katerimi je 15 cm prostora (običajna širina motike). Po setvi ob- vezno pritisnemo prekrito seme ob tla in obilno zalijemo, posebno avgusta, če ni dovolj padavin. V suši tudi pred setvijo tla obilno zalijemo. Posejano gredico lahko pre- krijemo z zrelim kompostom (senči tla, ohranja vlago, preprečuje rast plevela in oskrbi tla s hranilnimi snovmi). Ker ga sejemo v vrste na gosto, ga obvezno pravočasno razredčimo na 8-10 cm, drugače so rozete majhne in ru- menijo, kar nam otežuje čiščenje. Motovilec redno oko- pavamo, saj plevela zares ne mara. Celodnevno sonce (tudi pozimi) je obvezno. URBANO VRTNARJENJE • Motovilec je idealna vrtnina za urbano vrtnarjenje. Na balkonu in na okenskih policah uspeva v posodah od avgusta do marca. V bal- konska korita ga sejemo predvsem jeseni, ko odstra- nimo balkonsko cvetje. Odlično se obnese tudi v VISO- KIH GREDAH. MOTOVILEC POZIMI • Gredice pravo- časno prekrijemo z zimsko vrtno kopreno ali pa ga sejemo v rastlinjake, plastenjake in v tunele. V toplih dnevih ga odkrijemo, da ga prezračimo in preprečimo napad bolezni. Motovilec iz hladnih tal slabo črpa hra- nila, zato ga februarja pognojimo z organskim gnoji- lom. POBIRANJE MOTOVILCA • Liste režemo (ne prenizko, da ne ranimo “srčka”), ker se obrašča. 5_HOLANDSKI • Okusen zgodnji motovilec, ki obli- kuje velike rozete z velikimi, širokimi, rahlo hrapavimi listi. 6_JUBLJANSKI • Domač, okusen, zgodnji motovilec, ki oblikuje velike rozete s srednje velikimi, dolgimi, glad- kimi in svetlečimi listi. 7_VERTE DE CAMBRAI - v tipu Žličarja • Okusen motovilec, ki ima velike rozete s srednje velikimi, oval- nimi, temno zelenimi listi. 16

 KORISTEN NASVET: 5 trendov v letu 2022 1. Travniki in nasadi trajnic • Negovano vrtno trato pustimo, da se zaraste, oz. sami posejemo cvetlice. Lahko pa del trate za- sadimo s trajnicami. Izberemo tako dekora- tivne kot koristne rastline (za žuželke in ostale živali). Vsak vrt je poseben, zato ni re- cepta, kako oblikovati “divji travnik” namesto lepo urejene trate. V sušnih poletjih je nemo-goče imeti lepo zeleno vrtno trato. Tudi v tem primeru je travnik ali nasad trajnic bolj ekološki (porabimo manj vode, manj energije za košnjo, imamo več cvetočih rastlin in več zato žuželk). Za tiste, ki ne prenašajo “naravnega nereda” pa je najbolje, da posadijo več otočkov trajnic ali večje površine s trajnicami in vmes pustijo lepo zeleno in urejeno trato. Tako bo vseeno veliko lepih in koristnih cvetov, hkrati pa bo še vedno delovalo urejeno. Veliko trajnic tudi dobro prenaša sušo, oz. zagotovo potre- bujejo manj vode in energije kot trata, ki jo kosimo vsak teden. Trajnice prav tako dajo več listne mase, kar pomeni, da poleti hladijo (za razliko od nizko pokošene trate). 2. Ribniki • V vrtu potrebujemo tudi več vode, saj so poletja vedno bolj sušna. Tak vrt bo veliko bolj prijeten. Omislimo si ribnik, ta je lahko različnih velikosti in oblik. V njih raste veliko rastlin in tudi v vrt bomo pri- tegnili veliko različnih živali. Ko pomislimo o ribniku, pomislimo na gojišče za komarje - vendar z pravilno zasnovo in nego ribnika komarjev NE BO. 3. Vrtni palčki se vračajo • Vrtni palčki so zopet aktualni. V starih časih so verovali, da ta mitska pravljična bitja prinašajo srečo in obilne pridelke ter varujejo dom. Če so vam všeč, zakaj pa ne? 4. Obvezni zunanji kamin ali ognjišče Na vrt obvezno postavimo zunanji kamin ali ognjišče, da si lahko pripravimo hrano na prostem ali se grejemo ob hladnejših večerih. 5. Zunanje preproge • Pogrnemo jih na tlakovani del vrta ali terase. So iz naravnih materialov (juta, sisal, industrijska konoplja, morska trava), ki jih pogrnemo pod streho, saj niso odporne na vlago. Preproge iz umet- nih sintetičnih materialov pa so zelo trpežne, odporne na vodo, madeže, večina tudi na UV žarke, zato so primerne tudi za odprte prostore. Obstajajo v zelo različnih velikostih, oblikah in barvah ter dizajnih. 17

 KORISTEN NASVET: Na kratko o vrtnih tleh Nastanek tal • Na nastanek rodovitnih tal vpliva več dejavnikov: matična kamnina tal, rastlinska odeja, mikroorganizmi, ži- vali, voda in čas. Zaradi vremenskih vpli- vov (voda, zmrzovanje, sonce, veter…) in rastlin (korenine) se kamnina drobi in raz- grajuje (mehansko in kemično prepere- vanje) in nastanejo mineralni delci različne velikosti. Tla pa nastanejo, ko se drobni mi- neralni delci pomešajo z organsko snovjo (rastlinski ostanki), vodo, zrakom, mikro- organizmi, rastlinami in živalmi. Zaradi različnih dejavnikov nastanejo različna tla v različnih časovnih obdobjih. Okoli 300 let je potrebnih za nastanek 1 cm debele plasti tal. Kakovostna vrtna tla • Polovica tal je iz zraka in vode, druga polovica tal pa se deli na mineralni del (95%) in organski del (5%). Organski del pa sestavlja: 85% humusa, 10% korenin rastlin in 5% talnih organizmov. Naš osnovni cilj je, da je v tleh vedno do- volj organskih snovi, predvsem humusa. Kdor skrbi za humus v vrtnih tleh, skrbi za ro- dovitnost tal, kar je osnova za uspešno pridelovanje zelenjave. Skrivnost humusa • Humus sestavljajo različne huminske snovi, na katere se vežejo mineralne in hranilne snovi. Imamo dve obliki humusa. Hranljivi humus, ki se hitro razgradi v lahko dostopna hranila za rastline, v vodo in ogljikov dioksid. Trajni humus nastane pri razgradnji slame in lesenih delov rastlin. V tleh se dolgo ohrani, saj se zelo počasi razgrajuje. Nase pa veže ogljikov dioksid in skrbi za stabilno strukturo tal. Vrtna tla morajo biti živa • Število živih organizmov v eni pesti vrtnih tal ali vrtne zemlje je več kot je prebivalcev na Zemlji. Podzemeljski svet si delijo rastline in živali. Mikroorganizmi (glive, bakterije,.. ) in alge skrbijo za razgradnjo snovi. Živali (deževniki, krti, itd.) pa skrbijo za strukturo (zračnost) tal (tla prekopavajo). Z mešanjem organske snovi z različno velikimi mineralnimi delci se ustvarja v tleh prazen prostor, ki je namenjen za prenos zraka in vode. Zrak in voda sta pa nujna za življenje mikroor- ganizmov, živali in rastlin. Kdaj tla prekopavamo • Za rodovitna tla velja, da jih čim manj prekopavamo (odpi- ramo in motimo). Torej prekopavamo samo zares težka tla (slaba struktura, premalo zraka in vode). Tla prekopljemo jeseni, da pozimi, predvsem zaradi zmrzovanja, raz- padejo in dobimo fino strukturo. Drugače pa tla pred setvijo in presajanjem oplevemo, po potrebi pognojimo in pregrabimo z grabljami (prezračimo). Ali na rahlo pre- kopljemo z motiko, odstranimo plevel in pregrabimo. Tako čim manj motimo delo- vanje talnih organizmov. Kompost – osnovna hrana za tla • S kompostom izboljšamo vrtna tla v celoti, saj dodamo hranila in izboljšamo strukturo, oz. zračnost tal. Kvalitetni kompost je najbol- jše kompleksno mineralno-humusno gnojilo, saj povečamo humus v tleh, kar vpliva na večjo rodovitnost tal. Rastline imajo tako uravnotežen dostop do hranil, ker rastejo v živih tleh in so bolj odporne na napade bolezni in škodljivcev. Izkušeni vrtnarji v kom- postni kup dodajo tudi slamo, listje, drobne lesne ostanke, ki se počasi razgrajujejo in doprinesejo k trajnem humusu. Zelena zaščitna preproga za gredice • V vrtu NE sme biti neporaslih tal, saj so taka tla izpostavljena močnemu soncu, vetru in dežju (spiranje), kar vpliva tudi na hitro raz- gradnjo humusa. Sicer pa narava sama poskrbi, da se neporasle površine hitro zarastejo z različnimi, predvsem plevelnimi rastlinami (korenine v tleh, semena v tleh, semena v zraku, ki ga raznaša veter). Da pa ne bo plevela, sami zasejemo prazne površine ali pa neporasla tla prekrijemo s plastjo različnih rastlinskih ostankov (slama, trava, ostanki pobrane zelenjave, cvetlic, porezane koprive ali gabez ali druge okoliške plevelne rastline itd.). Le-te ščitijo tla (bolj aktivni mikroorganizmi, večja rodovitnost, manj vode izhlapi, ...) in se počasi razgrajujejo v humus. Lahko pa tudi načrtno posejemo rastline za zeleno gnojenje. Jeseni, ko se gredice spraznijo, posejemo seme rastlin, ki prezimijo: špinačo, motovilec, ječmen, bela detelja, črna detelja. Spomladi rastline vdelamo v tla. Na težjih tleh sejemo rastline za zeleno gnojenje, ki jih mraz uniči in jih potem spomladi že dobro preperele lažje vdelamo v tla: ajda, facelija, gorjušica, žametnica. Če imamo proste gre- dice preko poletja, jih obvezno zasejemo z medonosnimi rastlinami za zeleno gnojenje: ajda, facelija, sabljasti triplat, sončnica, različne cvetlice ali mešanice cvetlic. Zganzoejleennjeo Rastline primerne za zeleno gnojenje smo označili: — —18

KAKŠNA VRTNA TLA IMAMO Če vemo, kakšna tla imamo, vrtnarjenje prilagodimo našim tlom oziroma jih skušamo ustrezno izboljšati. Tip tal je odvisen od velikosti talnih delcev. Na- redimo preizkus tako, da z dlanmi oblikujemo kroglo iz vrtnih tal. Peščena tla • Krogle ne moremo oblikovati, saj sproti razpada. Taka tla so enostavna za obdelavo, vsebujejo veliko zraka in voda hitro odteče (odnese hranilne snovi), zato se hitro izsušijo. Spomladi se tudi hitreje segrejejo. Dodajamo kompost in organska gnojila, da povečamo humus v tleh (več hranil, boljše zadrževanje vode). Ilovnata tla • Oblikujemo kroglo. So najboljša vrtna tla, saj vsebujejo dovolj organske snovi in imajo dobro strukturo (zračnost) in sorazmerno dobro zadržujejo vodo (manjše izpiranje). Glinasta tla • Oblikujemo idealno gladko kroglo. Glinasta tla se počasi segrevajo, imajo slabo strukturo (malo zraka) in zadržujejo preveč vode (v stojni vodi se korenine rastlin zadušijo, zato rastline slabo rastejo). Pomembno je, da dodajamo kompost, pri zelo glinenih tleh pa še droben pesek (povečamo zračnost). Obvezno sejemo rastline za zeleno gnojenje z močnim koreninskim sistemom, zato da izboljšamo zračnost tal in skrbimo za aktivno talno življenje. KORISTEN NASVET: Obvezno zalivati, a po pameti Očitne vremenske spremembe nam prinašajo sušna obdobja, kar močno vpliva na naše vrtnarjenje. Kot se podaljšujejo obdobja suše, se podaljšujejo tudi ob- dobja deževja. Skratka, padavine so vedno bolj neenakomerno razporejene. Na sušnih tleh na začetku padavinska voda zelo hitro odteče in tla vode sploh ne ab- sorbirajo. Kratkotrajne padavine odtečejo in naše vrtne rastline ostanejo žejne. Obenem pa je pitna voda iz pipe vedno bolj dragocena in jo je škoda porabljati za zalivanje. Nujno je, da ujamemo deževnico takrat, ko je, in jo “uskladiščimo” za sušne dneve. To so naši predniki že počeli, zato je čas, da jih v tem posnemamo. Veliko starih hiš ima vodnjake (podzemna voda) in šterne (deževnica, ki priteče iz strehe). Če tega nimamo, ob hiši ali garaži postavimo plastičen sod (so različnih oblik in dimenzij), v katerega pre- usmerimo deževnico s strehe. Običajen sod ima 200-500 litrov. Za dolgotrajno sušo ali obilno deževje (prelivanje) en sam sod ni dovolj. Za pomoč: pri močnem dežju pade 15-25 mm vode na uro, oz. povprečno 20-35 mm v šestih urah, to je 15-25 l/m2. Tako se v en sod volumna 200-500 l hitro nabere dovolj vode. Soda ne postavimo ob kletna okna in poskrbimo, da odvečna voda nemoteno odteka. Sod naj bo v senci, da se voda ne pregreva (alge) in stoji naj tako, da iz njega enostavno črpamo vodo za zalivanje. Naj bo tudi pokrit, da vanj komarji ne odlagajo jajčec in da voda ne izhlapeva. Nekaj nasvetov kako dragoceno vodo optimalno uporabimo: • Zalivamo zgodaj zjutraj ali pozno zvečer, saj podnevi preveč vode izhlapi. Če imamo možnost, zalivamo zjutraj, ker zvečer rastline ostanejo vlažne, kar pospešuje na- pad bolezni. • Nikoli ne zalivamo po rastlinah, ampak vedno pod rastline. • Zalivamo 1-2 x tedensko in takrat obilno, da namočimo čim globljo plast tal in s tem omogočimo globoko in razvejano rast korenin. • Lahko zalivamo v dveh fazah: najprej malo, potem počakamo, da voda po- nikne in potem obilno - dlje časa. Tako z vodo namočimo globlje plasti tal, kjer se voda tudi dlje časa zadrži. • Najbolj ekonomičen sistem je kapljično namakanje. Voda počasi in dlje časa pro- nica v tla, kjer tudi ostane in je na voljo koreninam. • Če tal nismo prekrili, jih obvezno okopa- vamo. Kdor enkrat okoplje, prihrani dva- kratno zalivanje. Z okopavanjem zmanj- šamo izhlapevanje, saj prekinemo kapi- larni tok vode iz tal. 19

Špinačnice in blitva Špinača (Spinacea oleracea) —Zganzoej—leennjeo Najbolje jo bomo izkoristili, če jo bomo sejali spomladi in jeseni povsod po vrtu, na prazne gredice ali na prazna mesta med že rastoče vrtnine. Jeseni jo še oktobra sejemo na prosto ali pa pod tunel v toplo gredo in v rastlinjak, zato da imamo fine špinačne liste na voljo, tudi če je sneg. Zgodaj spomladi, ko posejemo prve vrtnine, vržemo vmes še nekaj semen špinače. Korenine izločajo saponine, ki spodbujajo rast vseh vrtnin in pospešujejo godnost tal, kar dobro vpliva na vse vrtnine. Liste uporabljamo kot zastirko, površinsko kompostiranje in za zeleno gnojenje. Vonj špinače odvrača škodljivce, po- sebno bolhače. Korenine vedno puščamo v tleh. Pri setvi moramo upoštevati samo to, da špinača ne sme rasti v zemlji, ki je bila pognojena s svežim hlevskim gnojem. Če špinače ne pojemo, jo lahko porabimo na več načinov v zelenjavnem vrtu. Uživamo jo surovo ali kuhano neposredno z vrta. 1_MATADOR • To je hitro rastoča sorta, primerna za jesensko in pomladansko setev. Ima velike, temno zelene, svetleče liste, bogate z vitaminom C in železom. 2_Novozelandska špinača —Zganzoej—leennjeo (Tetragonia tetragonioides) To je celo leto rastoča plazeča špinača, ki ima trikotne sočne liste, ki jih uživamo surove ali kuhane. Pripravljamo jih tako kot špinačo. Sejemo jo maja na prosto in posamezne liste obiramo od julija do pozne jeseni. Poberemo le toliko listov, koli- kor jih bomo zaužili in jih ne shranjujemo. Da se bujno razraste, odščipnemo več poganjkov (5 listov). Občutljiva je na mraz. Seme pred setvijo čez noč namočimo. 3_Malabar špinača (Basella rubra) To je enoletna azijska popenjavka. Potrebuje veliko toplote, drugače pa je za vzgojo nezahtevna. Odlično raste v sončnem delu zelenjavnega vrta in v velikem loncu na balkonu (lahko v visečih košarah). Potrebuje oporo. Ko je suša, jo redno zalivamo. Raste hitro, tako da že 55 dni po setvi lahko uživamo mlade, velike in sočne, rahlo odebeljene, rdečkaste liste v solati ali pa jo uživamo kot špinačo. Uporabljajo jo tudi za zgoščevanje juh in v jedeh s čilijem ter“stir-fries”. Je tipična listna zelenjava in vsebuje veliko vitaminov A in C, železa ter kalcija. Blitva ali mangold (Beta vulgaris) —Zganzoej—leennjeo Blitva velja za delikatesno zelenjavo. Zelo popularna je na Primorskem, vendar odlično raste tudi v celinskem, hladnejšem podnebju. Vsebuje veliko različnih vitaminov in mineralov. Uporabljamo sveže rastline, saj odtrgana rastlina hitro uveni. Stebla s“špargljastim”okusom kuhamo na pari. Liste uporabljamo kot špinačo. Blitva je odlična v lazanji in na pici. Liste lahko uporabljamo za različna polnjenja (rulade). Ujema se z limono, muškatnim oreščkom, poprom, pimentom in smetano. Če želimo obdržati barvo stebel ali listov, jih na hitro pokuhamo v slani vodi in popražimo na maslu. Je nezahtevna vrtnina; najraje ima sonce, vendar bo uspevala tudi v polsenci. Najbolje raste na globokih, humoznih in vlažnih tleh (vlaga). Pred setvijo gredico pognojimo s kompostom ali organskim gnojilom. Na prosto sejemo od aprila do začetka julija in septembra, oktobra. Na gredici naredimo 2 cm 20

globoke jarke na razdalji 30 cm. Na 1 2 vsakih 5 cm položimo eno seme in ga prekrijemo s plastjo zemlje. Kas- neje rastline razredčimo na razdaljo 30-40 cm. Ker ima blitva rada vlago, tla mučimo ali pa jih redno okopa- vamo in zalivamo. Za boljšo rast za- livamo s pripravkom iz koprive in gabeza. Obirati začnemo zunanje 4 liste in to tako, da jih odtrgamo ali 3 “odvijemo”. Rastlino lahko poreže- mo celo na višino 3-5 cm, saj se bo obrastla. Raste naj v mešanem posevku s ko- renčkom, fižolom, redkvico in so- lato. Je dekorativna: v cvetlični gre- dici v zelenjavnem vrtu ali velikem okrasnem loncu na terasi. 5 6 4_SREBRNOLISTNA • Je hitro rastoča sorta (60 dni). Temno zeleni listi imajo bela listna rebra in bele listne peclje. 5_PISANOSTEBLENA • Obli- kuje stebla in rebra različnih barv z velikimi zelenimi listi. Primerna tudi za dekoracijo v okrasnih loncih. 6_LISCIA A VERDE DA TAGLIO • Oblikuje zelena tanka stebla in gladke, tanke ter sladke, svetleče zelene liste. KORISTEN NASVET: O setvi Večina semen lahko kali v temi. So pa izjeme. Seme naslednjih rastlin za kalitev nujno potrebuje svetlobo, zato ga po setvi NE prekrivamo z zemljo: zelena, koper, solata, šetraj, origano, kamilica, bazilika, lobelija, petunija, portulak ali tolščak, sal- vija ali žajbelj. Večino semen pa ob setvi prekrijemo z zemljo (debelina prekrivne plasti zemlje je trikratna debelina semena). Če sejemo pregloboko, se zgodi, da seme ne kali: • globlje v tleh je bolj hladno, zato seme slabše kali • če je pregloboko, se droben kalček ne prebije na površino Če sejemo preplitvo, se zgodi, da seme ne kali: • seme spere dež s površine • pojejo ga različni prebivalci vrta • kalčki se lahko slabo ukoreninijo, ker nimajo pravega stika z zemljo Na samo kalitev pa vplivata tudi ustrezna temperatura in vlaga. Večina semen zelenjave najbolje kali na temperaturi tal 16-21 ºC. Nekatera semena lahko kalijo tudi pri nižji temperaturi 7-10 ºC. To so semena rukole, brokolija, brstič- nega ohrovta, zelja, korenčka, cvetače, ohrovta, pora, kolerabice, solate, čebule, peteršilja, pastinaka, graha, redkve, špinače, repe, boreča, kamilice, koriandra, kopra, timijana. Vseeno pa le-ta bolje in hitreje kalijo v toplejših tleh. Sejemo v dobro pripravljena (mrvičasta, čim manj velikih delcev) in vlažna tla. Kakšno seme bolje kali, če ga preko noči namočimo: špargelj, fižol, korenček, koruza, okra ali bamija, peteršilj, grah, bučke in buče, rdeča pesa in blitva. V vodo lahko do- damo kis, kamilice, itd. Nekatere rastline ne prenašajo presajanja, zato jih sejemo direktno na prosto in kas- neje redčimo: janež, rukola, divja rukvica, boreč, korenček, koriander, koper, peteršilj, pastinak, grah, redkvica, redkev, repa, špinača, blitva, koleraba. 21

Plodovke Paradižnik (Solanum lycopersicum) Zdravi plodovi brez škropljenja: • Paradižnik sadimo vsako leto na isto mesto v gredi. • Izberemo mu sončno in toplo lego. • Sadimo ga na večje razdalje, zato da je med rastlinami veliko svežega zraka. • Sadike sadimo poševno in globoko. Paradižnikovo sadiko sadimo čim globlje, kajti iz stebla poženejo stranske korenine. Več, ko ima rastlina korenin, moč- nejša bo in bolj zdrava. • Mešani posevek: nizek fižol, korenček, kapusnice, por, pastinak, peteršilj, solata, radič, zelena, špinača, čebula, sladka koruza, česen. Na gredico pa- radižnika obvezno sejemo žametnice (Tagetes), ognjič, kapucinko ali kami- lice (za zdrava tla in lepe vonjave, saj dehtijo). Paradižnik naj ne raste v bližini krompirja, saj ju napada ista bolezen! • Raste naj ob opori (plastične ali bambusove palice). Oporne palice pred upo- rabo očistimo (razen če niso nove), da preprečimo prenos bolezni. • Zastiramo ga, da ne raste plevel in da zemlja ostaja vlažna. Za zastirko je najboljša slama ali pokošena trava (ne predebela plast, da spodaj ne gnije). • Obilno in redno gnojimo, da so rastline močne. Gnojimo mesečno od za- četka cvetenja do konca zorenja. Ne smemo pa pretiravati, saj imajo pre- gnojene rastline mehka tkiva in so bolj dovzetne za napad bolezni. • Redno lahko dodajamo snovi, ki krepijo rast: na primer izvleček iz rjavih alg (kupimo) ali prevrelko iz preslice (naredimo sami). Pa še bi se kaj našlo! • Paradižnik redno zalivamo: 1 x tedensko OBILNO: npr. 5-10 minut pod vsako rastlino. Najbolje pod zastirko. NE SMEMO ZALIVATI PO LISTIH! • Obtrgujemo stranske poganjke (pustimo 1-2 poganjka). To počnemo v son- čnem vremenu in z roko (ne z nožem ali škarjami). • V vlažnih poletjih ga zaščitimo tako, da rastline prekrijemo s prozorno folijo, ki ne prepušča dežja. Napnemo jo v čim večjem oboku nad rastlinami, da imajo paradižnikove rastline veliko prostora in zraka za rast. • Paradižnik vsak dan pregledujemo in vse liste, na katerih se začnejo pojav- ljati sivozelene pege, odstranimo. • Bodite pozorni na temperaturo zraka: paradižnik ne nastavlja plodov pri temperaturi pod 13 ºC in nad 32 ºC. Paradižnik v posodah: Ne pozabimo, da paradižnik zelo dobro uspeva v po- sodah. Izkoristimo to njegovo lastnost in si z njim “polepšajmo” terase ter balkone. Vonj paradižnika odganja muhe. Paradižnik v rastlinjaku: Rastlinjak zračimo takoj zgodaj zjutraj, posebno po hladnih nočeh, da se listi hitro posušijo. Češnjevi plodovi: Majhni češnjevi plodovi so idealni za zamrzovanje. Ne sprimejo so, tako da jih lahko posamezne jemljemo iz vrečke. Te sorte so tudi veliko bolj odporne na plesen. 1_NOVO! BEEF OR PERA D'ABRUZZO • Visok BEEF paradižnik. Tradi- cionalna zgodnja italijanska sorta. Plodovi so težki 200-300 g, rahlo hruškaste oblike, s kompaktnim sočnim mesom sladkega okusa. V mesu je zelo malo se- mena. Raste na prostem, v plastenjakih in rastlinjakih. Izvrsten za solate, omake, 2ju_heViOnLsoOkVovSeK. O SRCE • To je pozna, visoka in bujna sorta. Veliki plodovi (800 g) so značilne srčaste oblike, svetleče nežno rdeče barve, zelo mesnati, sočni in iz- 3re_dnSoAoIkNuTsniP. NIEisRo pRrEim•eRrnoidznaatvraisnoskpaosrto.rta. Plodovi so rahlo ploščato okrogli, gladki, težki okoli 200 g, izrazito sladkastega in prijetnega okusa. Uživamo sve- žega v solatah in omakah ter za pripravo sokov in koncentratov. 22

1234 NOVO! 5678 4_NOVOSADSKI JABUČAR • Domača visoka sorta. Veliki (130-150 g), okrogli plodovi svetleče rdeče barve 5so_zGelRo AokPuPsnOi.LINO FINNY F1 - paradižnik v grozdu • Visok (indeterminanten), odporen, zelo roden in zdrav paradižnik. Ima okrogle, intenzivno svetleče rdeče, okusne plodove, težke okoli 120 g. Primeren je za v6z_gCojHo EnaRpRroYstBeAmB, vYtuFn1el-ihpinarraasdtliinžjnakikihč. ešnjevec Visok (indeterminanten), srednje zgoden, odporen, zelo roden paradižnik češnjevec, ki se dobro prilagaja različnim vremenskim razmeram. Ima okrogle, svetleče rdeče okusne plodove, težke okoli 20 g. Primeren je za vzgojo na pro- stem, v tunelih in rastlinjakih. Uporabljamo svežega in zamrznjenega. 7_HEINZ 2005 - nizek paradižnik • Nizek ali determinanten paradižnik. Plodovi so gladki, okrogli, težki okoli 180 g in zelo mesnati. Dozorijo v okoli 90 dne- vih po presajanju. Odlični so sveži ali pa iz njih pripra- v8i_mGoRkeAčNapD, oEm-ankeizineksopkoevlea.t • Plodovi so podolgovati, lepe temno rdeče barve. Rastlina je močna, obilno rodi in je dobro odporna proti bolezni. Odličen PELAT za svežo rabo, kuhanje (omake), konzerviranje in sušenje.  KORISTEN NASVET: Paradižnik za dobro voljo in preganjanje “Mačka” Dokazano je, da vsebuje paradižnik veliko karotenoidov, flavonoidov, fe- nolne kisline, grenčine in vitamine. Paradižnikov sok je pa prava legen- da! Če ga pijemo med letom v avionu, nam ne bo slabo. Dokazano pregan- ja mačka. Znanstvenike pa sta očarali dve sestavini: likopin in tiramin. Ko jemo tople paradižnikove jedi, liko- pin poskrbi za dobro presnovo. Če pa pojemo svež paradižnik, nam kislina tiramin zvabi nasmešek na usta. Ti- ramin zviša nivo serotonina, ki nam izboljša počutje. 23

Jajčevec (Solanum melongena) V marcu si vzgojimo sadike, ki jih maja sadimo na prosto na raz- daljo 80x50 cm. Lahko jih sadimo ob oporno palico. Na rastlini pustimo 6-10 plodov. Zahteva s hlevskim gnojem pognojena tla, veliko vode in sončno lego. Odlično bo uspeval v plastičnem tunelu in rastlinjaku. V velikih posodah uspevajo, ob izdatnem gnojenju in zalivanju, tudi na sončnih terasah in balkonih. 1_VIOLETTA LUNGA • Plod je podolgovato hruškaste oblike, dolg okoli 20 cm, črno vijoličen in svetleč ter ima čvrsto zelenobelo meso. Dozori v okoli 80 dnevih po presajanju. 2_NOVO! TURKISH ORANGE (Solanum aethiopicum) • “Turkish orange” je čudovit jajčevec, ki izvira iz Afrike. Je srednje zgodnja sorta (dozori 80-90 dni od presajanja). Majhne plodove jemo, dokler so zeleni do oranžno zeleni, oziroma preden postanejo čisto oranžni. Takrat so popolnoma zreli in so zelo dekorativni. Primerni so za najrazličnejše kuhane in pečene jedi kot tudi za vlaganje in polnjenje. Paprika in feferoni (Capsicum annuum) Potrebujejo sončno lego, vlažna tla, obilno pognojena s kompos- tom ali hlevskim gnojem. Seje- mo jih marca (ogrevan rastlin- jak, okenska polica). Pred setvijo seme čez noč namočimo v vodi. Za kaljenje potrebujejo tempe- raturo 25 ºC. Pikiramo jih v po- samezne lonce (premer 10 cm), ko razvijejo prva dva prava lista (po dveh kličnih listih). Na sončnih okenskih policah pri sobni temperaturi sadike dobro rastejo. Ne pretiravamo z zalivanjem. Na prosto jih sadimo, ko mine nevarnost zmrzali. Če sadimo prej, sadimo obvezno pod folijski tunel. Gnojimo mesečno, od začetka cvetenja do konca zorenja. Gredice paprike redno zastiramo, med poletjem dodatno gnojimo z rastlinsko prevrelko in ob suši redno zalivamo. Rastlinam lahko nudimo oporo (mreža). Prvi cvet oz. plod odstranimo, da ne zavira rasti. Plodove kasneje redno trgamo, da nastajajo novi. Včasih paprika odvrže cvetove, kar je lahko posledica slabega vremena (prenizke tempera- ture, premočan veter, preveč dežja, itd.) ali pa smo rastline pregosto sadili in nimajo dovolj svetlobe. Možno pa je tudi, da so rastline preprosto žejne. Mešani posevek - posamezne rastline lahko posadimo na gredice korenčka in zelja ter ob paradižnik. 3_ŠOROKŠARI • Domača, srednje pozna sorta, v tipu babure. Plodovi so sočni, srednje veliki, tipično mlečno bele do rumene barve. Odlična za svežo po- rabo, polnjenje in vlaganje. 4_KALIFORNIJSKO ČUDO • Tip babure. Je srednje pozna sorta. Plodovi so sočni, srednje veliki, zeleni in rdeči. Odlična za svežo porabo. 5_KURTOVSKA KAPIJA • SRBSKA sorta, srednje pozna (125 dni) podol- govata in zelo rodna paprika - plodovi so bočno sploščeni, zelene in intenzivno RDEČE barve. Primerna je za svežo rabo, pečenje in vlaganje. 6_SLONOVO UHO • To je sladka srbska paprika,“ajvaruša”, z velikimi in mes- natimi plodovi, ki na rastlini visijo. Zelena barva se v zrelosti spremeni v rdečo. Težka je od 150 g do 250 g. Za svežo rabo, pečenje in pripravo ajvarja. 7_BOTINSKA RUMENA • Tip paradajz paprike. Je domača, srednje pozna sorta (110 dni). Plodovi so sočni, srednje veliki, tipično mlečno bele do rumene barve, okusni in dišeči. Odlična za svežo porabo in vlaganje. 8_SOMBORKA • To je SRBSKA PAPRIKA, srednje zgodnja v tipu “polbabure”, RAHLO PEKOČA in zato tudi zelo zdrava. Paprike so težke 60-90 g, svetlo rumene 24

1234 NOVO! 5678 9 10 11 barve, zrele pa rdeče barve. Meso je sočno in debelo. Uporabimo jo lahko na različne načine, najboljša pa je polnjena s kislo smetano. 9_FEFERONI SLADKI • To je sladek, dolg feferon (15 cm dolg, 2,5 cm v premeru) s tanko kožo. Primeren je za svežo rabo, vlaganje in sušenje. Dozorevati začne okoli 80 dni po presajanju. 10_FEFERONI PEKOČI RUMENI • Srednje zgodnja sorta (100 dni) pekočih, intenzivno rumenih feferonov, dolgih 7-11 cm. Uživamo jih sveže ali vložene. Lahko jih vzgojimo tudi v okrasnih loncih kot balkonsko zelenjavo. 11_FEFERONI PEKOČI ZELENI IN RDEČI • Srednje zgodnja sorta (90 dni) temno zelenih, okusno pekočih feferonov, dolžine 7-11 cm. V zrelosti se obarvajo intenzivno rdeče. Uživamo jih sveže ali vložene. Kumare (Cucumis sativus) VZGOJA SADIK Sadike vzgojimo tako, da bodo imele čim več korenin. Lončke za setev na- polnimo z zemljo samo do polovice. V vsak lonček damo 1-2 semena in jih prekrijemo s tanko plastjo zemlje. Ko rastlinice pokukajo iz lončka, ga skoraj do roba napolnimo z zemljo. Ko kumare razvijejo največ 4 prave liste in mine nevarnost slane, sadike presadimo na prosto na isto globino, kot so rasle v lončku. Lahko jih tudi prekrijemo s kopreno. Na tak način lahko vzgojimo tudi sadike bučk, paradižnika, fižola in graha. VZGOJA Kumare so izrazito toploljubne rastline. V malo hladnejšem vremenu ne kalijo in sploh ne rastejo. Zelo rade imajo tudi “tople noge”. Zato jih sejemo v malo dvignjene gredice (spodaj naj bo hlevski gnoj), kjer se tla bolj se- grejejo. Kumare potrebujejo dobro gnojena tla, zato jih pred sajenjem obilno pognojimo s kompostom ali hlevskim gnojem. Sejemo jih, odvisno od lege in vremena, od začetka do konca maja. Sejemo v luknjice globoke 1 cm po 3 semena. Po kalitvi pustimo rasti samo najmočnejšo rastlino. Druge pre- sadimo na prazna mesta ali jih damo na kompost. V suši ne rastejo, zato jih moramo NUJNO zalivati. Zalivanje s hladno vodo iz pipe je za njih pravi šok, zato je najbolje, da jih zalivamo z deževnico, ki smo jo ujeli v različne plas- tične sode. Med rastjo jih dognojujemo s hlevskim gnojem ali kakšnim dru- gim gnojilom. V času rasti jih vsaka dva tedna zalijemo s prevrelko iz kopriv. 25

Dobro rastejo samo, če imajo dovolj toplote in vlage, zato tla okoli njih obvezno prekrijemo z rastlinskimi ostanki, s slamo ali črno folijo. Hvaležne nam bodo za zavetrje. Ker so popenjavke, jih napeljemo na plastično mrežo. Tako vzgo- jene so tudi bolj zdrave in dlje časa rodijo. Na začetku mladim poganjkom po- magamo, da se ovijejo okoli mreže tako, da jih nanjo privežemo. Ob kumarični vrsti obvezno posadimo različne bazilike, saj privabljajo čebele in pospešujejo rast, ter zeleno in koper. Tudi solata je dober sosed kumaram, saj kumare sadimo ob solato, ko je ta že večja in mladim rastlinicam kumar nudi zavetje. Solato kmalu poberemo, da imajo kumare dovolj prostora za nadaljnjo rast. 1_DARINA F1 • To je odličen in uveljavljen evropski hibrid solatnih kumar, zelo dolgotrajno roden in odporen proti boleznim. Plodovi so zelo okusni. Pri- meren je za pridelavo na prostem, v tunelih in rastlinjakih. 2_DOLGE ZELENE • Klasične solatne kumare. 3_MARKETER • Klasične solatne kumare. 4_LEVINA F1 - Za vlaganje • To so odlične, hrustljave kumarice za vla- ganje. Primerne so za pridelavo na prostem, v tunelih in rastlinjakih. 5_PARIŠKI KORNIŠON - Za vlaganje • Odlične, hrustljave kumarice za vlaganje. Redno jih obiramo, saj s tem pospešujemo nastanek novih plodov. 6_EKSOTIČNO! TRUE LEMON - Okrogle • Stara sorta (iz leta 1894) posebnih kumar, okrogle oblike (velikost jabolka). Užitna lupina je limonsko ru- mene barve (ni jih potrebno lupiti). So sočnega, malce kiselkastega okusa po li- moni in nikoli ne grenijo. So nezahtevne, dobro prenašajo sušo in so odporne na plesen. Dozorijo v 60-70 dnevih po setvi. Zelo okusne so sveže in vložene. Bučke ... (Cucurbita pepo, Cucurbita patissonata) • cukini in patišonke • rastejo na grmičkih • podlogovate ali okrogle • so različnih oblik, barv in okusov • se ne skladiščijo ... in buče (Cucurbita maxima, Cucurbita moschata) • vrtne ali jedilne buče oz. zimske buče • rastejo na dolgih poganjkih • so različnih oblik, barv in okusov • se odlično skladiščijo 1234 567 26

8 9 10 11 12 13 14 15 Vzgoja je enostavna - sončna lega, veliko hranil in vlage, zato gnojimo in zali- vamo pod list, tla pa prekrijemo s slamo ali ostalimi rastlinskimi ostanki. Pazimo, da imajo dovolj prostora za rast. Če smo na tesnem s prostorom, popenjave buče napeljemo na ograjo ali pa jih posadimo na enega od kompostnih kupov. Redno gnojimo s kompostom. Za oprašitev so nujne čebele, zato okoli buč in bučk posejemo čim več medonosnih cvetlic in začimbnic. Mešani posevek: fižol, koruza, kapucinka in cvetlice, ki privabijo čebele. Bučke • Redno trgamo, da rastejo nove. Avgusta, ko nam bučke obilno zorijo in jih ne moremo vseh pojesti, jih posušimo. Narežemo jih na kolute in jih posušimo na zraku na soncu (nekaj dni), v pečici (50 ºC, 20 ur) ali v sušilniku sadja in zelenjave (40 ºC, 7 ur). Za zimo suhe rezine spravimo v temnem ko- zarcu v suhem in po možnosti hladnem prostoru (ne v hladilniku). Up- orabimo jih v rižoti, v omakah za testenine, za juhe ali na pici. Buče • Pravi čas za pobiranje buč je, ko imajo plodovi svojo pravo barvo (po- magamo si s sliko z vrečke) in ko je pecelj ploda postal olesenel in rjav. Zrele buče zvenijo prazno (votlo), če na njih potrkamo. Odrežemo jih vedno skupaj s 5-7 cm dolgim delom peclja, saj poškodovani in kratki peclji skrajšajo čas skladiščenja. S pobiranjem začnemo, odvisno od sorte in časa setve, od konca avgusta naprej v jesen. V času prve slane morajo biti vse buče že pobrane in v hiši. Po pobiranju damo buče za 2-3 tedne v suho in toplo sobo (20 ºC), da se utrdijo. Potem jih skladiščimo na hladnem (10-15 ºC) in suhem. Morda na stopnišču, v garaži ali kleti. Nikoli jih ne zlagamo drugo na drugo. Zložimo jih v vrste, da se med seboj čim manj dotikajo. Tako zdržijo do pomladi. 7_BOLOGNESE - Bučke • To je stara italijanska sorta, ki izvira iz okolice Bologne. Bučke so ovalne, zelene, rahlo marmorirane. Odlične so za polnjenje in uživanje zelo mladih plodov z velikim cvetom (italijanska specialiteta). 8_GREYZINI F1 - Bučke • Svetlo zelene z belimi in zelenimi progami. 9_DIAMANT F1 - Bučke • Bučke so temno zelene. 10_INDATLAN FEHER - Bučke • Bučke so zelenkasto bele. 11_BIANCA DI TRIESTE - Bučke • Bučke so zelenkasto bele. 12_SOLEIL F1 - Rumene bučke • Plodovi so atraktivne rumene barve, cilindrični, rastejo na kompaktnem in bujnem grmičku. So tolerantne na pepe- lovko, zato bujno in dolgo rastejo. Odlične za pripravo solat, juh, omak in jedi s testeninami, saj pri kuhanju obdržijo svojo intenzivno barvo ter polepšajo jedi. 13_HOKKAIDO UCHIKI KURI - Buča • So odlične zimske buče, ora- nžne barve in rahlo hruškaste oblike, težke 1,5-2,5 kg z oranžno rdečim mesom. Iz njih pripravljamo različne zelenjavne jedi in kruh. So tudi zelo dekorativne. 14_BUTTERNUT WALTHAM - Buča • Zimska buča z oranžnim mesom, ki ima sladkast okus po lešnikih. 15_MUŠKATNA BUČA • Velike, rebraste, ploščato okrogle buče, težke od 5 do 25 kg z oranžnim, sladkim in okusnim mesom so primerne za pripravo raz- ličnih jedi. Jeseni oz. šele v času skladiščenja se plodovi obarvajo oranžno rumeno. 27

 KORISTEN NASVET: Kumare, bučke in buče na visoki gredi Bučke, buče in kumare sadimo v vo- gale visoke grede (1 bučko, 1 bučo in 2 kumari) in jih usmerjamo, da rastejo ven iz visoke grede. Iz dveh prekrižanih bambusovih palic ali leskovih vej jim lahko tudi postavimo oviro, da rastline ne morejo rasti v gredo, ampak se bodo na oviri obračale navzven. Kumaram in popenjavim bučam, ki smo jih sadili na severni rob dvignjene gre- de, obvezno postavimo oporo za po- penjanje (plastična ali kovinska mreža). 1_CONNECTICUT FIELD - Buča “Klasika za Noč čarovnic” • To je velika, svetlo oranžna buča z rumenim, sočnim mesom, ki tehta 7-11 kg. Meso je primerno za prehrano ljudi in živali. Plodovi so primerni tudi za dekoracijo in izdelavo buč za noč čarovnic. Dozori v približno 110 dnevih po setvi. 2_ATLANTIC GIANT - Buča • Velika, ovalno okrogla buča, rahlo rebrasta in gladka, rumene barve s sivim navdihom. Meso je rumeno. Dozori v 100-125 dnevih po presajanju. Uporablja se za hrano ljudi, krmo živali in za okras. Lahko doseže težo do 100 kg. 3_Siciljanska lagenarija —Zganzoej—leennjeo (Lagenaria longissima) Izvira iz Sicilije. Je hitro rastoča popenjavka. Oblikuje zelo dolge (1 m), belo ze- lene plodove, s kremasto belim okusnim mesom. Če plodovi visijo na pergoli, so zaradi gravitacije ravni, če pa rastejo na tleh, so zviti kot kača. Uživamo mlade in starejše plodove. Previdno jih obiramo, da jih ne polomimo. Užitni so tudi mladi listi. Za dobro rast potrebuje lagenarija sončno in toplo lego, dobro pog- nojena tla in veliko vode. Odlično raste tudi v večjih posodah na sončnih terasah in balkonih. Lepo in bujno cveti. Lubenica (Citrullus lanatus) 4_CRIMSON SWEET • Srednje pozna sorta (90 dni). Plodovi so okrogli, svetlo zeleni s temnimi progami in težki 9-11 kg. Imajo sladko in sočno temno rdeče meso. Primerna je za vzgojo pod tuneli in na prostem. Zahteva tople in sončne lege ter globoka, topla tla, pognojena s hlevskim gnojem. Melona (Cucumis melo) Melone potrebujejo dolgo in toplo poletje, da so zares sladke! Sejemo jih marca v lončke, ki jih postavimo na tople okenske police: 2-3 semena 1-2 cm globoko v vsak lonček. Pri temp. 20-25 ºC seme kali 1-2 tedna. Konec aprila lončke post- avimo v rastlinjak ali toplo gredo, od srede maja pa jih presajamo na prosto. Posadimo jih ob oporo, kamor se bodo rastline popenjale in tako še bolje iz- koristile poletno sonce. Na sončni in zavetrni legi rastejo tudi v velikem loncu. 5_ANANAS • Srednje zgodnja sorta (90 dni) za pridelavo v tunelih in na pro- stem. Melone so ovalne, težke 1,5-2,0 kg, rumeno mrežaste z okusnim sladkim in aromatičnim oranžnim mesom. 6_MEDNA ROSA • Srednje zgodnja sorta (105-110 dni) primerna za vzgojo v tunelih in na prostem. Melone so okrogle (1,6-1,8 kg), gladke, rumene barve z okusnim sladkim aromatičnim zelenkasto belim mesom. 28

123 456 KORISTEN NASVET: Grmovnice, kot naravna zaščita zelenjavnega vrta pred vetrom Živa meja je lahko tudi kaj drugega kot samo cipresa. Za živo mejo, ki ščiti vrt (predvsem zelenjavni) pred vetrom in pogledi, posadimo različne zani- mive grmovnice. Lahko jih kombiniramo. Cvetijo v različnem času, nekatere so medonosne, so nezahtevne za vzgojo, rez in vzdrževanje in so hkrati bivališče za različne koristne živali. NEKAJ GRMOVNIC: • Navadni gaber (Carpinus betulus); višina: 1,5-5 m; lepa jesenska barva listov • Kanadska šmarna hrušica (Amelanchier canadiensis); višina 2-8 m; privablja, čebele, metulje in ptice(plodovi) • Navadna leska (Corylus avelana); višina: 4-7m; nezahtevna, pridelamo okusne domače lešnike • Okrasna rdečelistna sliva (Prunus cerasifera); višina 4-7 m; privlači čebele in ptice (plodovi) • Rumeni dren (Cornus mas); višina do 5 m; privlači čebele in ptice (plodovi) • Švedski mokovec, jerebika (Sorbus intermedia); 3-10 m; privlači čebele in ptice (plodovi) • Enovratni glog (Crataegus monogyma); 6-8 m; zdravilna rastlina; privlači ptiče KORISTEN NASVET: Pri delu imamo zravnan hrbet Delo na vrtu nas sprošča, pomladi in krepi mišice. Ob delu lovimo sončne žarke in si pridelamo okusno hrano. Vendar je delo na vrtu lahko tudi naporno in povzroča bolečine. Zato skrbimo za to, da smo v dobri fizični kondiciji IN VSE POČNEMO Z ZRAVNANIM HRBTOM BREZ NEPOTREBNE ROTACIJE HRBTENICE. Npr. okopavamo tako, da pokleknemo na eno nogo ali imamo zelo dolg ročaj mo- tike. Med delom se zavestno sproščamo. Ne vztrajamo dolgo v enem položaju in vmes malo telovadimo: npr. roke dvignemo navzgor in na stran, vrtimo ramena, glavo nagibamo v levo in desno. Kjer le lahko, delamo na stojni višini: presajamo lončnice, visoka greda. Dela na vrtu se lotimo sproščeno, saj notranje napetosti še povečujejo fizično bolečino. Če smo na primer v časovni stiski, potem delamo v krču, smo nesproščeni. Z delom na vrtu preženemo slabo voljo, zakrčenost, jezo in stres. 29

Kapusnice Na kratko o kapusnicah Vzgojimo kakovostne sadike. Kapusnice so požrešne vrtnine, potrebujejo veliko hranil (dušika) in vlage. Kompost je obvezen. Prekrivanje tal s pokošeno travo jim zelo koristi. Nikoli jih ne sadimo na isto mesto v gredi in tudi v sosedstvu naj ne rastejo. Na isto gredo jih sadimo vsaka 4 leta. Proti škodljivcem (kapusov belin, bela mušica, stenice itd.) jih zaščitimo tako, da je med rastlinami čim večja razdalja (sadimo 4 rastline na m2). Presadimo jih po celem vrtu med druge vrtnine. Če tal ne prekrivamo (mulčimo), jih pogosto okopavamo (ko rastline NISO VLAŽNE). Najbolje rastejo, če je dovolj vlage. V suši in v vročem vremenu zelo počasi rastejo in čakajo na vlažno vreme, ko nadaljujejo z bujno rastjo. Če gojimo veliko kapusnic, v zelenjavni vrt ne sejemo gorjušice, oljne ogrščice ali drugih križnic za zeleno gnojenje. Za zeleno gnojenje sejemo metuljnice (grško seno, detelje), facelijo in ajdo. Kapusnice tudi najbolje rastejo tam, kjer so prej rasle metuljnice, kot sta grah in fižol. Kapusnice pobiramo pravočasno (ko dozorijo), ko je suho vreme in ne dežuje, saj v dežju in megli vpijejo preveč vlage, zaradi česar gnijejo. Cvetača (Brassica oleracea) Cvetača bo dobro rasla tam, kjer je dovolj vlage in ni prevroče. Potre- buje veliko hranil, zelo nam bo hva- ležna za kompost. Poletne vročine ne prenaša najbolje in težko obliku- je rožo, zato jo vzgajamo spomladi in jeseni. Dobri sosedje v mešanem posevku so paradižnik, zelena (rastoč skupaj bosta obe vrtnini dali boljši pridelek), nizek fižol in facelija. Slabi sosedje so krompir, ostale kapus- nice in čebula. 1_SNEŽNA KEPA / SNOWBALL • Srednje pozna (110-120 dni), bela, ok- rogla in kompaktna cvetača. Najbolje raste v humoznih, vlažnih, dobro pognoje- nih tleh, na sončnih mestih. Rožo prekrivamo z listi. 2_FUJIYAMA F1 • Odličen hibrid cvetače, ki dozori v okoli 60 dni po pre- sajanju. Oblikuje lepe, snežno bele rože, težke okoli 1,2-1,5 kg. Rodi zanesljivo in obilno. Za poznopoletno in jesensko pridelavo. 3_NOVO! MEŠANICA BARV (Purple Grafitti & Sunset) • Atrak- tivno vijolične in oranžne cvetače izrednega okusa. Odlične tudi surove. Rastline so velike, kompaktne in zdrave. Brokoli (Brassica oleracea) Ena najbolj zdravih vrtnin, zato bi ga morali imeti na jedilniku vsak teden. Brokoli je okusen in bogat z vlakninami, minerali ter vitaminoma C in A. Da ohranimo hranljive snovi, ga uživamo surovega ali ga na hitro pokuhamo. Lahko tudi samo na sopari. Rože tudi zamrznemo. Jemo pa lahko tudi stebla in mlade liste. Brokoli ima rad svetlobo, humozna in bazična tla (apnenčasta) z veliko vlage. Tla pred sajenjem pognojimo s kompostom ali kvalitetnim org. gnojilom. 30

1234 Optimalna temperatura za rast je 15-18 ºC, zato uspeva od pomladi do zgodnjega poletja in poznega poletja v zimo. Spomladi, februarja in marca, ga sejemo v zabojčke na okenski polici. Od sredine marca ga lahko sejemo v toplo gredo, od aprila do začetka julija pa na prosto. Na prosto ga torej presajamo od aprila do konca julija. Prve pridelke imamo 7-10 tednov po presajanju. Ker je brokoli bujna rastlina, ga sadimo na razdaljo 50x40 cm, lahko med os- tale vrtnine ali pa na posebno gredico. Na isto gredico ga sadimo vsaka 4 leta, da se izognemo različnim boleznim. Pomembno: Ob presajanju sadimo sadike tako globoko, da se listni peclji spodnjih listov dotikajo tal. Tako zaščitimo koreninski vrat in spodbudimo rast korenin. Dobri sosedje: Zelena, paradižnik, grah, koper, korenček, solata, špinača. Krom- pir, čebula in ostale kapusnice NISO dobri sosedi. Po presajanju rastline obilno zalijemo. Potem 2 tedna ne zalivamo, da se obli- kuje globok koreninski sistem. V času rasti pa zalivamo po potrebi, odvisno od padavin. Po 3-4 tednih po presajanju rastline osujemo, da jim zagotovimo stabilnost. Takrat gredico, okopljemo (“razplevelimo’in prezračimo tla). Lahko pa tla med rastlinami prekrijemo z rastlinsko odejo. Med rastjo brokoli 2-3x poškropimo ali zalijemo s koprivovo prevrelko ali kak- šnim organskim tekočim gnojilom. Dobro raste na dvignjeni gredi in v velikem loncu na sončnem balkonu. Brokoli pobiramo od junija do septembra. Ko odrežemo glavno rožo, običajno požene stranske rože. Če rože ne porežemo, se iz popkov razvijejo lepi rumeni cvetovi, ki so zelo medonosni! Torej kakšen brokoli tu in tam spustimo v cvet. Poleti, ko je vroče se zgodi, da brokoli sam uide v cvet. 4_CALABRESE NATALINO (CORVET) • Rastlina oblikuje veliko sivo- zeleno rožo. Zelje (Brassica oleracea) Zelje bo dobro raslo tam, kjer je do- volj vlage in ni prevroče. Potrebuje veliko hranil, zato bo hvaležno za kompost. Jeseni prenese nekaj mra- za. Najbolje ga prezimimo v dobri kleti v lesenih gajbicah z ali brez glavne korenine. Dobri sosedje v me- šanem posevku so nizek fižol, grah, korenček, solata, zelena, paradižnik, facelija, kamilica, kumina (izboljšu- jeta aromo). Slabi sosedje so česen, ostale kapusnice, čebula. Zgodnje zelje: za vzgojo sadik sejemo v začetku aprila v toplo gredo, ogrevan rastlinjak ali na okensko polico. Na prosto presajamo aprila in maja na razdaljo 50 x 60 cm. Glave pobiramo junija in julija. Pozno zelje: za vzgojo sadik sejemo v začetku maja na prosto. Presajamo maja in junija na razdalji 50 x 60 cm. Glave pobiramo od septembra do novembra. 31

1234 5678 9 10 11 12 NOVO! 1_NEW MIRODIMARU F1 • Zgodnje (65-70 dni), zelo odporno zelje z ok- roglimi, modrozelenimi in okusnimi glavami, težkimi okoli 1,5 kg. Uporabljamo ga svežega. 2_DITMAR • Srednje zgodnje zelje (90 dni) s sploščeno okroglimi, rumeno- zelenimi, okusnimi glavami. Uporabljamo ga svežega. To je tradicionalna ev- ropska sorta. 3_FUTOŠKO • Srednje pozna DOMAČA sorta (90-100 dni). Ima sploščeno ok- roglo glavo, težko okoli 2-3,5 kg in je posebne zelene barve. To je odlično zelje za svežo porabo in kisanje. 4_GOLDEN OXHEART - Koničasto zelje • Poznana in stara italijanska sorta koničastega zelja, ki dozori okoli 100 dni po setvi. Odlično za mali vrtiček. Je nežnega okusa, primeren za pripravo raznovrstnih zeljnih jedi. 5_SLAVA • To je srednje pozna tradicionalna sorta (120 dni). Glave so ploščato okrogle in jih uporabljamo sveže ali za kisanje. 6_VARAŽDINSKO 2 • Pozna DOMAČA sorta zelja (140 dni). Srednje velike glave so ploščato okrogle, posebne rumenozelene barve s finimi tankimi listi, zato je zelje odlično za kisanje in skladiščenje. Rdeče zelje (Brassica oleracea) Rdeče zelje ima najmanj močan vonj med kapusnicami. Zaradi antocianov rdeče zelje reagira na kisla ali na bazična tla. Na kislih tleh postanejo glave rdečkaste, na bazičnih pa modre. Enako velja v kuhinji. Če rdečemu zelju do- damo kis ali vino, postne rdečkasto, če pa dodamo sladkor, se obarva modro. 7_ROXY • Pozno rdeče zelje (140 dni) s pokončno okroglo vijoličnordečo glavo, težko okoli 1,6-2 kg. Uporabljamo ga svežega ali pa ga skladiščimo. Kitajsko zelje (Brassica pekinensis) 8_YUKI F1 • 70 dni po presajanju oblikuje lepe kompaktne glave, težke okoli 2 kg. Odličen je za kuhanje, lahko pa ga jemo surovega v solatah. Sejemo ga junija in julija. 32

Glavnati ohrovt (Brassica oleracea) Ohrovt ni samo okusen, je tudi zelo zdrav. Vsebuje veliko vitaminov (B, C in E), kalcij, cink in železo. Gorčična olja jačajo imunski sistem in nižajo holes- terol. Je zelena hrana za zimo, ko nam primanjkuje vitaminov in mineralov. Zato se uvršča med SUPERHRANO (SUPERFOOD). 9_VERTUS • Pozen ohrovt (140 dni) z okroglo, lepo zeleno glavo, težko okoli 1,8-2 kg. Odličen za pripravo zelenjavnih jedi pozimi. Brstični ohrovt (Brassica oleracea) Sejemo ga sredi maja in sredi junija pre- sajamo. Po presajanju 2 do 3 tedne manj zali- vamo, zato da sadike oblikujejo močan kore- ninski sistem! Med rastjo v suši obvezno zali- vamo. Okoli rastline mora biti 50 cm prostora (v vse smeri). Obvezno gnojimo: s hlevskim gnojem že pred sajenjem, s kompostom pred sajenjem in med rastjo, z organskimi gnojili pred sajenjem in enkrat med rastjo, s pre- vrelko iz koprive med rastjo. Tla prekrijemo (mulčimo). Poleti ga po potrebi večkrat osu- jemo (močnejši koreninski sistem, ohranimo vlago v tleh). Velikim rastlinam nudimo pod- poro (kol). Konec septembra do sredine oktobra mu od- trgamo rastni vrh (brsti se tako hitreje ode- belijo). Pobiramo po prvem mrazu ali ko so brsti veliki v premeru okoli 1 cm (od spodaj navzgor), kar je od začetka novembra do konca januarja. Brstični ohrovt je danes specialiteta. Ni več samo priloga k mesu, ampak predstavlja sa- mostojne jedi. Takoj po pobiranju ga le na kratko kuhamo (7 minut v slani vodi), da oh- rani aromo in hranilne snovi. Brstiče lahko tudi zamrznemo (12 mesecev). 10_LONG ISLAND • Pozna sorta (130 dni), srednje odporna na nizke tem- perature. 11_Listni ohrovt (Brassia olearcea) _NOVO! Smuti mešanica listnih ohrovtov • Mešanica vsebuje sledeče sorte listnega ohrovta: Halbhoher grüner krauser-klasičen listni ohrovt z močno nagubanimi listi, vijolični Scarlet in italijanski klasični ohrovt Nero di Toscana. Vsi trije zrastejo do višine 90 cm in imajo liste, primerne za pripravo različnih ZELO ZDRAVIH jedi. Predvsem za zimo. Potrebujejo sončno lego in bogata humusna tla. Odlično prezimijo. Liste pobiramo od poznega poletja do naslednje pomladi. 12_Raštika ali krmni ohrovt (Brassica oleracea var. medullosa) Je visoka rastlina (do 1,5 m) s strženastim steblom in številnimi velikimi sočnimi listi. Daje velike pridelke zelene mase, dobro prezimi in čez zimo ostane zelena. Je odličen za voluminozno krmo od jeseni do pomladi (pokladanje ali paša). Pri- meren je tudi za podor. Iz sočnih listov si lahko pripravimo zanimive jedi. 33

 KORISTEN NASVET: Mulčenje oz. prekrivanje tal v zelenjavnem vrtu Tla v zelenjavnem vrtu na splošno pre- malo prekrivamo. Raje se mučimo z okopavanjem in prekomernim zalivan- jem. Zakaj že? Če pogledamo okoli sebe, vidimo, da v naravi ni neporaslih tal! Mulčiti je tudi slovenska beseda (obstaja v Slovarju slovenskega knjižnega jezika). Možno je, da izvira iz angleške besede “mulch”, kar pomeni pokrivati zemljo, ali pa morda iz nemške besede »mulchen«, kar pomeni mehko oz. mehčati. MULČENJE IMA VELIKO PREDNOSTI Zemlja, prekrita z rastlinskimi ostanki, dlje časa ostane vlažna in zračna. Iz prekritih tal izhlapi manj vode. Istočasno so tla manj izpostavljena močnemu dežju (nali- vom), zato ob izsušitvi manj pokajo in ostanejo rahla. Tako manj zalivamo in varčujemo z vodo. Poleti rastlinska odeja zemljo hladi, pozimi pa tla pod rastlinsko odejo ohranjajo toploto. Hkrati ta odeja ščiti rastline pred mrazom. Nudimo boljše pogoje za življenje talnih mikroorganizmov in deževnikov. Rastlinski deli predstavljajo hrano za mikroorganizme v tleh, ki proizvajajo tako pot- rebno organsko maso (humus), ki je najpomembnejša sestavina tal. Tanjša kot je plast, s katero prekrivamo, hitreje se bo razgradila. Da pospešimo razgradnjo, rast- line plitvo vkopljemo v tla. Ta način prekrivanja tal je zelo pomemben pri ekološkem vrtnarjenju, saj tam manj gnojimo oz. imamo na voljo manj gnojil. Tako vse, kar nam v zelenjavnem vrtu zraste in ne pojemo, vrnemo tlem. Dragoceno energijo sonca koristno uporabimo. Rastlinska odeja preprečuje rast plevelom. Ker je tema, veliko plevelov ne kali (za kalitev potrebujejo svetlobo). Tisti, ki kalijo, ne morejo zrasti skozi odejo. Če pa nekaterim uspe, potem jih z lahkoto spulimo. Tako si prihranimo mukotrpno celo- letno pletje in bolečine v hrbtu. MULČENJE IMA TUDI NEKAJ SLABOSTI Mulč predstavlja hrano in zatočišče polžem in miškam. Ob močnem napadu mo- ramo odejo odstraniti. Pri močnem vetru se lahko zgodi, da nam dele rastlin raznese. Običajno nimamo dovolj materiala za celoletno mulčenje zelenjavnega vrta. KAJ UPORABIMO ZA MULČENJE • Mlad kompost; po 6-8 tednih kompostiranja, vzamemo material iz kompostnega kupa in z njim potresemo po gredicah. Sloj naj bo 3 cm debel. • Vse rastlinske ostanke z vrta; tudi plevel (izsušen, da se ne ukorenini; po možnosti brez semen). Če redno mulčimo, bomo imeli izrazito manj plevela. Poiskati bomo morali drug material za mulčenje. Ne mulčimo z okuženimi rastlinskimi deli (npr. paradižnikovi listi, ki so okuženi s plesnijo, itd.) • Listje čez zimo. • Lubje, ki ga kupimo, uporabimo za potke v zelenjavnem vrtu in na vseh okrasnih gredicah • Za zeleno odejo lahko uporabimo tudi pokošeno travo, a pazimo, da je plast tanka. • Slama je idealna; lahko tudi v malo debelejšem sloju. • Folija, ki jo kupimo, je tudi zelo uporabna: pri paradižniku, papriki, bučkah, kuma- rah, jajčevcih in jagodah. NEKAJ “MULČNIH” RECEPTOV  V glavnem prekrivamo v tankem sloju (2-3 cm), vendar tako, da je celotna povr- šina prekrita in naj ne bo “lukenj” v odeji. Le na drobno narezano slamo lahko prekrijemo v debelejšem sloju. Rastlinska plast mora biti zračna, saj ne sme gniti. Če nam začne gniti, kar bomo spoznali po vonju in plesni, jo obvezno odstranimo in damo na kompostni kup. Debelina prekrivke je odvisna od materiala, ki ga upo- rabimo, vremena (bolj ko je vlažno, tanjša naj bo plast), časa prekrivanja, tipa tal (vlažna in hladna tla, ilovnata, spomladi kasneje prekrivamo, saj se kasneje se- grejejo), gostote setve in tipa rastlin. 34

 Če prekrivamo že v času setve, pazimo, da setvena vrstica NI pokrita.  Mulč se rastlin NE sme dotikati, ker lahko povzroča gnitje. To je še posebej pomem- bno , če imamo debelo zeleno odejo.  Nekatere rastline se same zelo bujno razraščajo, zato v tem primeru tal ne prekri- vamo (npr. kapucinka, novozelandska špinača).  Če nimamo dovolj rastlinske mase za zeleno odejo, prekrivamo tla samo tistim rastlinam, ki to najbolj potrebujejo (paradižnik, paprika, kumare, buče) ali tistim, ki imajo dolgo rastno dobo (zelje, ohrovt, brstični ohrovt, zelena).  Če imamo veliko polžev, tal okoli mladih rastlinic NE prekrivamo! MULČ PRI POSAMEZNIH RASTLINAH Pri zelju s tem zmanjšamo napad bolhačev. Prekrivka med krompirjem preprečuje močno okužbo s krompirjevo plesnijo. Obvezno prekrivamo tla med paradižnikom in papriko, saj potrebujeta enakomerno vlažna tla, ki omogočajo redno preskrbo s hranili. Paradižniku prekrivamo tla z gabezom, praprotjo glistovnico in orlovo praprotjo, ker vsebujejo veliko kalija. Če želimo z mulčenjem tudi intenzivneje gnojiti, potem prekrivamo tla s koprivami, regratom, ognjičem, špinačo, lobodami (Atriplex) in gozdnim jetičnikom. Tudi listi rabarbare so idealni za mulčenje. Kot trajni mulč med vrtninami zasejemo v vrste špinačo ali deteljo. Ko so rastline za dlan visoke, jih porežemo in z njimi prekrivamo tla med zelenjavo. Vrste se obraščajo, mi jih redno režemo. Te vrste rastlin rahljajo in senčijo tla, preskrbijo zelenjadnice s hrano (de- telja je metuljnica). Obenem nam detelja in špinača služita kot potka, kjer hodimo. KORISTEN NASVET: Majhen vrt za oboževalce zelenjave Na voljo imamo majhen vrt. Naredimo gredice širine 1,2 m poljubne dolžine. Vmes potke, široke 30 cm (jih shodimo, položimo nanje deske ali obložimo s ploščatim kamenjem). Ena gredica širine 1,2 m s 30 cm potkami na obeh straneh (skupna širina 1,8 m) in dolžine okoli 3 m je enaka vrtni površini ca. 5,5 m2! Smer gredic je odvisna od lege našega vrta in prostora, ki ga imamo na voljo. Najbol- jša smer gredic je sever-jug: na severu naj bodo visoke in popenjave rastline, da ne senčijo našega vrta (morda le sosedovega?). Recimo, da imamo 3 gredice, to je okoli 20 m2. Na tej površini se najde tudi prostor za obvezni kompostni kup in ograjo. Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec Gredica 1 - ZVEZDICA 1. vrsta Korenček Motovilec 2. vrsta Solata Solata Canasta 3. vrsta berivka 4. vrsta Motovilec 5. vrsta Blitva Rdeča pesa Gredica 2 - SREDA 1. vrsta Grah nizki Mali Provansalec Radič 2. vrsta Grah visoki Blauschokker glavnati rdeči 3. vrsta Grah nizki Mali Provansalec 4. vrsta Endivija 5. vrsta Kitajsko zelje ali brokoli Gredica 3 - PISANA 1. vrsta Špinača Visoki fižol 2. vrsta Redkvica Visoki fižol 3. vrsta Kolerabica 4. vrsta Redkvica 5. vrsta Špinača 35

Čebulnice Por (Allium porrum) Rad ima peščena, rahla, hranljiva tla. Por sejemo na gosto, čez leto ga red- čimo in uporabljamo še mladega in svežega. Tako imamo por na voljo tudi poleti. Presadimo ga lahko na različna mesta v vrtu, saj je odličen sosed ja- godam, korenčku, zeleni, paradižniku, solati, kumaram in kapusnicam. Ne mara bližine drugih čebulnic in rdeče pese. 4 tedne po presajanju, oz. 8 ted- nov po setvi in potem še enkrat po 4 tednih po prvem gnojenju ga obilno pognojimo z gnojilom, ki je bogato z dušikom. To so lahko organska gnojila in prevrelka iz kopriv. Jeseni in pozimi NE gnojimo več. Jeseni, pred zmrzaljo por še enkrat osujemo. Konec oktobra ga prekrijemo s kopreno, zato da ga pobiramo tudi, ko zemlja zmrzuje. 1_CARENTAN • Srednje pozen por, ki prezimi. Rad ima peščena, rahla, hran- 2lji_vaDtOla.MAČI DOLGI • Pozen jesenski por, občutljiv na mraz. Spodnji beli del stebla je zelo dolg (60 cm). Čebula (Allium cepa) Marca in aprila jo sejemo v vrste (30-40 cm med vrstami) in jo celo poletje počasi redčimo (na 10 cm med čebulami). Izpuljene rastline pojemo ali pa jih presadimo kamorkoli v vrtu, saj je čebula dober sosed kumaram, korenčku, solati, paradižniku in jagodam. Najbolje je, če jo sejemo skupaj s korenčkom: vrstica čebule, vrstica korenčka, vrstica čebule in tako naprej, odvisno od tega koliko prostora smo namenili čebuli in korenčku. Med rastjo jo moramo redno plitvo okopavati, da rahljamo in zračimo tla, preprečujemo izhlapevanje talne vlage in seveda preprečujemo rast plevelom. Prenaša kratkotrajno sušo. Če je suša dolgotrajna, je potrebno kapljično namakati. Pred muho čebulo zaščitimo tako, da gredico prekrijemo s tunelom iz agro- koprene. Z rumenimi, lepljivimi ploščami pa ugotovimo čas napada muhe. Pridelek: proti koncu rasti, ko so čebule že dovolj velike, okoli rastlin narahlo okopljemo. S tem pretrgamo korenine, ki ne morejo več črpati dovolj vode, zato čebula hitreje dozori. Čebula je zrela, ko se listi sami od sebe poležejo po tleh. Ko čebulo izpulimo, jo lahko dlje skladiščimo, če jo od 2 do 4 dni pus- timo na soncu (previdno jo obračamo). Ponoči in v primeru dežja jo pok- rijemo ali pospravimo na suho. Spletemo pletenice in jih čez zimo obesimo v hladen, zračen, ne presvetel prostor. 3_HOLANDSKA RUMENA • To je ploščato okrogla, slamnato rumena č4e_bPulTaUblJaSžjKegAa RokDusEaČ, kAi se dobro skladišči. sorta s ploščatimi čebulami in z • To je srednje pozna rdečerjavimi ovojnimi luskami ter rdečkastimi mesnatimi listi. Je ostrega okusa in se odlično skladišči. 1234 36

Stročnice Fižol (Phaseolus vulgaris) VSE O VISOKEM FIŽOLU Z njim je sicer malo več dela: priprava opornih palic, namestitev opornih palic v zemljo, setev, osipanje, okopavanje, po potrebi privezovanje, v suši zali- vanje, pletje ali prekrivanje tal. Vendar ima visoki fižol veliko prednosti: • Rastline so robustne in uspevajo na vseh tleh in v vsakršnih pogojih. • Visoki fižol raste navzgor in izkoristi “zračni prostor” zelenjavnega vrta, zato so listi varni pred napadi polžev, med listi neprestano piha, tako da se sproti sušijo in niso izpostavljeni napadom bolezni. • Nekatere sorte zrastejo 3 m visoko. Sadimo jih tudi ob koruzi ali sončnicah. • Sadimo ga tudi na terasi in balkonu v lonce: za zeleno živo steno in seveda za stroke • Na tleh je prostor za buče in bučke. • Bakterije, ki živijo na koreninah fižola, vežejo dušik iz zraka, tako da je le-ta dostopen rastlinam (kot pri ostalih stročnicah ali metuljnicah). • Zrele stroke (za stročje in za zrnje) obiramo sproti in dolgo časa, odvisno od sorte, od avgusta do konca septembra (glede na mraz). • Visoki fižol daje višje pridelke kot nizki • Pozno jeseni lahko fižol za zrnje poberemo, tudi če zrna še niso zrela, saj jih lahko posušimo. • Fižol ima izredno hranilno vrednost: - v zrnu je 21-24 % beljakovin (kot v piščančjem mesu), - zrna vsebujejo veliko železa: 20 mg na 100 g (več kot špinača), - fižol srka manj škodljivih snovi iz tal in zraka kot ostala zelenjava. Kako vzgajamo visoki fižol Izberemo oporne palice, ki naj bodo debele do 5 cm (na debelejših palicah fižol zdrsi) in dolge do 3 m. Potisnemo jih v zemljo približno 50 cm globoko, da bodo stabilne. Če palice v parih zgoraj pre- križamo in naredimo konstrukcijo iz 2 do 3 parov, dobimo zelo gosto zeleno steno. Visoki fižol se- jemo tako, da NE senči zelenjavnega vrta. Kalitev pospešimo, če seme čez noč namočimo v vodo. Lahko pa ga za 2 dni namočimo v šibek kamilični čaj. To je stara tehnika razkuževanja semena, s ka- tero uničimo glivice, ki zavirajo kalitev in rast. V času rasti (tudi 4 mesece) dognojujemo, najbolje s kom- postom. Fižol NE prenaša mraza, zato ga ne sejemo prezgodaj, še posebej, če je vremenska napoved slaba. Od 8 do 10 semen razporedimo v krogu okoli palic. Pokrijemo z 2 do 3 cm debelo plastjo zemlje. Sadimo lahko po 2 semeni skupaj, da si kalčka medsebojno pomagata pri prebijanju morebitne skorje. Dobri sosedje so: kapusnice, solata, redkvica, rdeča pesa, zelena, špinača, ko- ruza, bučke, kumare, krompir, šetraj, boreč, kapucinka, ognjič, žametnica.Mlade rastline obvezno osujemo. Ovijejo se okoli česarkoli, tudi okoli sosednjih rastlin, zato jim pomagamo in jih preusmerimo na palico. Ovijajo se proti levi. Redno okopavamo, da zračimo tla in preprečujemo izhlapevanje. V suši obvezno zalivamo: 1-2 x tedensko, a takrat zares obilno, da se namoči globoka plast tal. Zalivamo pod list, zato je najboljše kapljično namakanje. Ob vsaki opori zalivamo približno 5 minut. Fižol začnemo pobirati od 10 do 11 tednov po setvi, nekje od 37

konca junija naprej, odvisno od sorte in časa setve. Pobiramo sproti in redno. Pobiramo zelo mlade stroke za stročji fižol (lahko jih tudi vložimo), malo večje stroke z izoblikovanimi zrni pa za kuhanje mladega zrna. Ko fižol v celoti dozori, rastline pri tleh odrežemo, korenine pa naj ostanejo v tleh, saj jih bogatijo z duši- kom. Stroke lahko skladiščimo 3 dni v hladilniku, drugače pa jih vlagamo ali zamrznemo. Suha zrna skladiščimo do 3 leta. 1_BERGGOLD / NIZEK za rumene okrogle stroke • Zgoden fižol, ki dozori že okoli 60 dni po setvi. Svetlo rumeni stroki so okrogli, okusni in niso nitasti. 2_SUPERNANO GIALLO / NIZEK za rumene ploščate stroke Zgoden fižol, ki dozori že okoli 70 dni po setvi. Rumeni stroki so ploščati, okusni in niso nitasti. 3_NOVO! CAPITANO / NIZEK za rumene ploščate stroke • PRO- FESIONALNA SORTA. Bujno raste in obilno rodi. Zelo zgodaj dozori (50 dni) in to v vsakem vremenu. Aromatični stroki, ki niso nitasti. Za vzgojo na prostem in v rastlinjakih ter velikih loncih na terasah. 4_ČUDO PIEMONTA / NIZEK za pisane stroke in zrno • TO JE FIŽOL, KI NAS BO NAVDUŠIL. Je nizek in zgoden fižol, saj dozori v 55-60 dnevih po setvi. Uživamo stroke in zrnje. Ploščati, vijolično marmorirani in mesnati stroki so brez niti in izredno okusni. Pri kuhanju se obarvajo rumeno. Seme je mar- morirano (pisano). Prenaša sušo. 5_STAROZAGORSKI / NIZEK za zelene ploščate stroke • Zgoden fižol, ki dozori že okoli 60 dni po setvi. Zeleni stroki so ploščati, okusni in niso nitasti. 6_NOVO! NIZEK FIŽOL MY ARIANA / NIZEK za zelene ploščate stroke • PROFESIONALNA SORTA. Rastline so zelo bujne in obilno rodijo. Zelo zgodaj dozori (50 dni) in to v vsakem vremenu. Stroki so aromatični, malo sladkasti in niso nitasti. Za vzgojo na prostem in v rastlinjakih ter velikih loncih na terasah. 7_TOP CROP / NIZEK za zelene okrogle stroke • Zgoden fižol, ki dozori že okoli 60 dni po setvi. Zeleni stroki so okrogli, okusni in niso nitasti. 8_ČEŠNJEVEC / NIZEK za pisano zrnje • Češnjevec je nizka in zelo rodna, priznana evropska sorta za pridelavo pisanih zrn. Dozori že okoli 70 dni po setvi. 9_BORLOTTO LINGUA DI FUOCO SEL. ESTREMO / NIZEK za pi- sano zrnje • PROFESIONALNA SORTA. Rastline so zelo velike, zelo zdrave in rodne. Stroki so veliki. Z obiranjem strokov začnemo 85-90 dni po setvi. Primeren je za vzgojo na prostem, v tunelih ter rastlinjakih. 10_SLAVONSKI ZELENI (KARIN) / NIZEK za rumeno zeleno zrnje • TO JE DOMAČA SORTA nizkega fižola, ki dozori okoli 75-80 dni po setvi. Je odporen na visoke temperature. Seme je ledvičasto, rahlo svetlo zelene barve in izredno okusno. V Slavoniji iz njega pripravljajo različne mineštre in juhe. 11_NOVO! CANADIAN WONDER / NIZEK za temno rdeča led- vičasta zrna • Odličen fižol za zrnje. Dozori okoli 10-12 tednov po setvi. 1234 NOVO! 5678 NOVO! 38

9 10 11 12 NOVO! 13 14 15 16 NOVO! 17 18 19 20 NOVO! Zrnje je ledvičaste oblike, temno rdeče barve in zelo okusno. Za vse ljubitelje MEHIŠKIH JEDI. 12_BORLOTTO LINGUA DI FUOCO / VISOK za pisano zrnje Trad. evropska sorta fižola za pridelavo pisanega zrnja. Dozori ca. 85 dni po setvi. 13_BORLOTTO LINGUA DI FUOCO 3 SEL. EXTRA / VISOK za pisano zrnje • PROFESIONALNA SORTA. Rastline so zelo BUJNE z velikimi listi, stroki zrni. Z obiranjem strokov začnemo kakšnih 80 dni po setvi. Primeren za vzgojo na prostem, v tunelih ter rastlinjakih. 14_RUMEN KRIVČEK ANELLINO WAX YELLOW / VISOK za ru- mene okrogle stroke • To je bujen fižol za pridelavo okusnih okroglih, rahlo ukrivljenih rumenih strokov, ki niso nitasti. Z obiranjem strokov začnemo 75-85 dni po setvi. 15_KRIVČEK ANELLINO DI TRENTO / VISOK za pisane stroke in zrnje • Visok, bujno rastoč, ki dobro prenaša različne vremenske razmere. Stroki so ukrivljeni, okrogli, zeleni z vijoličnimi lisami (rahlo marmorirani). Uži- vamo zelo okusne stroke, ki niso nitasti in marmorirana zrna. 16_NOVO! PTUJSKI MASLENEC / VISOK za rumene ploščate stroke • Ptujski maslenec je domača sorta visokega fižola. Je bujno rastoča in zdrava sorta fižola z rumenimi zelo širokimi in“mastnimi”in okusnimi stroki. Zelo pozno dozori. 17_JERUZALEMSKI / VISOK za rumene ploščate stroke • To je odličen domači fižol za pridelavo okusnih ploščatih rumenih strokov. Ker je to pozna sorta, začnemo z obiranjem strokov kakšnih 90-100 dni po setvi. 18_MERAVIGLIA DI VENEZIA A GRANO NERO / VISOK za ru- mene ploščate stroke • To je bujen fižol za pridelavo okusnih, dolgih in ši- rokih ter mesnatih ploščatih, rumenih strokov. Z obiranjem strokov začnemo 80-90 dni po setvi. 19_NOVO! GOLDMARIE / VISOK za rumene ploščate stroke Goldmarie je visoka, bujno rastoča in zdrava sorta fižola z rumenimi širokimi stroki, ki so dolgi okoli 20 cm. Zelo zgodaj dozori, in to v vsakem vremenu. Stroki so aromatični, malo sladkasti in niso nitasti. Za vzgojo na prostem in v rastlinja- kih. Kot zgoden fižol je idealen za setev v velike lonce na terasah. 20_SUPERMARCONI / VISOK za zelene ploščate stroke • To je bujen fižol za pridelavo okusnih velikih in mesnatih ploščatih, zelenih strokov. Z obiranjem strokov začnemo 80-90 dni po setvi. 39

1234 5678 1_BLUE LAKE / VISOK za zelene okrogle stroke • Visok, bujno rastoč in zelo roden fižol, ki dobro prenaša različne vremenske razmere. Zeleni, okrogli stroki niso nitasti in so zelo okusni. Začne zoreti že 70 dni od setve. 2_PURPLE PODDED / VISOK za vijolične stroke • Zgoden fižol, ki dozori že okoli 70 dni po setvi. Bujno raste. Stroki so lepe vijolične barve, odličnega okusa in niso nitasti. Ko stroke skuhamo, postanejo zeleni. 3_TETOVAC (ALBINO) / VISOK za velika bela ploščata in ledvičasta zrna • DOMAČ, visok, srednje pozni fižol za pridelavo velikega in belega ledvičastega zrnja. Odličen za kuhane jedi (enolončnice, pasulj). Potre- buje veliko prostora in močno oporo. Laški ali turški fižol (Phaseolus coccineus) 4_EMERGO • To je dekorativen fižol, ki uspeva v slabših razmerah in slabih tleh. Ne prenaša previsokih temperatur, saj takrat odvrže cvetove, zato je odličen za sajenje na višjih, hladnejših legah. Ovija se okoli opore in oblikuje goste, ze- lene listne zavese in lepe metuljaste cvetove, tako v zelenjavnem ali okrasnem vrtu kot tudi v velikem okrasnem loncu. Uživamo mlade stroke in zrnje. 5_Limski fižol (Phaseolus lunatus) Visok do 4 m (opora), toleranten na vročino. V ploščatih, približno 7,5 cm dolgih strokih so velika, ploščata, ledvičasta, vijolično bela semena. Semena imajo okus po kostanjih in masleno teksturo, zato je to idealen fižol za pripravo enolončnic. Semena uživamo sveža ali sušena. Zelo zdrav fižol (je izredno bogat z beljakovi- nami, vlakninami in s fosforjem ter kalcijem). Posadimo 6 zrn okoli ene oporne palice. Lahko ga gojimo v velikih okrasnih loncih na vročih terasah. Dolga vigna6_ (Vigna unguiculata subsp. sesquipedalis) To je plezajoča tropska enoletnica, z 2–4 m dolgimi poganjki. V 70–80 dnevih po setvi začnejo v paru rasti 50–90 cm dolgi stroki. Najbolje je pobrati in kuhati še mlade in nezrele stroke. Potrebuje veliko sonca in toplote. V deževnem in hladnem poletju slabo raste. Ob suši jo moramo redno zalivati. Je zelo občutljiva na nizke temperature. Zelo lepa je tudi v okrasnih loncih na terasah in balkonih. Nizka vigna7_ (Vigna unguiculata subsp. unguiculata) V 80 dnevih po setvi se na nizkem kompaktnem grmičku oblikujejo dolgi stroki z belim drobnim zrnom bež barve in s črnim očesom. Najbolje je uporabiti še mlade in nezrele stroke, dolge 30-40 cm. Uživamo jih surove ali kuhane. Up- orabljajo jih v kitajski (“stir fries”) in orientalski kuhinji. Uživamo pa tudi zrna (po- dobno kot zrna ostalih stročnic). Lahko jo gojimo v okrasnih loncih. 40

Bob (Vicia faba) —Zganzoej—leennjeo 8_SUPERAGUADULCE • Zraste 80-90 cm. Strok je dolg 30 cm (4-7 semen). Ker je odporen na mraz, ga sejemo čim bolj zgodaj spomladi, v primorju tudi je- seni. Vročina mu ne ustreza, cvetovi odpadajo in napadejo ga uši. V vrtu njegov vonj odganja voluharja. Uživamo mlade zelene stroke, nedozorela semena (sveža ali zamrznjena) in tudi posušena velika semena. Svež bob kuhamo 15 minut, suho seme pa pred uporabo namakamo 10 do 12 ur, nato pa ga kuhamo 1 do 2 uri, v loncu na pri- tisk pa 35 minut. Lupina suhega boba je debela, zato ga kuhanega pretlačimo. Je eden od najboljših virov rastlinskih beljakovin. Grah (Pisum sativum) —Zganzoej—leennjeo Grah je OBVEZNA vrtnina vsakega zelenjavnega vrta. Enostavno ga je vzga- jati, poleti uživamo sveža sočna zrna, pozimi pa posušena ali zamrznjena. Koristen je tudi za vrtna tla, ker jih bogati z dušikom (zato korenine graha vedno pustimo v tleh). Sejemo ga od marca do avgusta, čim pogosteje na različnih mestih v zelenjavnem vrtu. Pred setvijo semena čez noč namočimo v kamiličnem čaju (kamilica seme razkuži in pospeši kalivost). Ko so rastline visoke približno 15 cm, jih moramo osuti. Če je suša, ko odcveti, ga obvezno zalivamo. Nudimo mu oporo. Dobri sosedje so korenček, kumare, solata, zelje in koper. Zgodnje in pogosto obiranje pospešuje tvorbo novih strokov. 9_ČUDO AMERIKE • To je zgodnji (približno 65 dni) in nizki (40-50 cm) grah. Stroki so zeleni, dolgi 6-7 cm, zrna nagubana. 10_MALI PROVANSALEC • To je zgodnji (ca. 65 dni) in nizki (45-50 cm) grah. Stroki so zeleni, dolgi kakšnih 5-6 cm, zrna okrogla in gladka. 11_KELVEDON • To je zgodnji (približno 70 dni) in nizki (45-60 cm) grah. Stroki so temno zeleni, dolgi kakšnih 6-7 cm, zrnje je oglato in nagubano. 12_RONDO • Rondo je srednje zgodnji (približno 75-80 dni) in visoki (80-90 cm) grah. Stroki so temno zeleni, dolgi kakšnih 10-11 cm, zrna nagubana. 13_SENATOR • Senator je srednje zgodnji (pribl. 80 dni) in srednje visoki (90- 100 cm) grah. Stroki so zeleni, dolgi kakšnih 8-9 cm, zrna nagubana. 14_TELEFON • Grah je srednje pozni (pribl. 85-90 dni) in zelo visok, od 160 do 180 cm. Stroki so temno zeleni, dolgi kakšnih 11-12 cm, zrna nagubana. 15_NOVO! BLAUWSCHOKKER • To je stara evropska sorta VIJOLIČNEGA graha s sladkimi in okusnimi zelenimi zrni. Uživamo tudi cele mlade stroke (kot sladkorni grah). V času cvetenja in zorenja je rastlina zelo dekorativna. 16_CAROUBY - SLADKI OZ. SLADKORNI • Poseben grah, pri katerem uživamo tanke, nežne, ploščate stroke (12 cm) sladkega okusa. Zraste do 150 cm in potrebuje oporo. Stroke redno pobiramo, ko so še mladi (spodbujamo rast novih). 9 10 11 12 13 14 15 NOVO! 16 41

1234 Čičerika1_ (Cicer arietinum) Plod je zelo kratek strok (2 zrna). Pri optimalnih pogojih je lahko na eni rastlini tudi do 100 strokov. Prenaša vročino in sušo, saj oblikuje močan koreninski sistem, ven- dar jo v močni suši v fazi cvetenja in nastavljanja strokov, zalivamo. V hladnem poletju slabše raste in dozoreva. Zrnje je izredno okusno in ga uživamo podobno kot fižol (kuhano). Odlična je tudi za kalčke. Čičerika je tradicionalna osnovna hrana v Indiji in jugovzhodni Aziji. Od tam se je že davno razširila na Srednji Vzhod in nato še v druge sredozemske dežele. Najbolj znana jed iz čičerke je arabski humus. Leča2_ (Lens esculentum) Leča je bila včasih zelo priljubljena. Majhni stroki rastejo na 50-70 cm visokem grmičku. Dozorijo v približno 100 dnevih po setvi (ko se stroki obarvajo). Je zelo aromatična in se uporablja predvsem za juhe, enolončnice, v solati in za kalčke. Soja3_ (Glycine max.) SEME NI GENSKO SPREMENJENO. Rada ima humozna in vlažna tla ter veliko sonca. Ob suši zalivamo. Ko je visoka 20 cm, jo osujemo in tla zastremo. Soja bo- gati tla z dušikom (izboljšuje vrtna tla), zato vzgojimo posamezne kompaktne grmičke tu in tam po vrtu. Semena začnejo dozorevati okoli 3 do 4 mesece po setvi. Je zelo okusna in uporabna v veliko različnih jedeh. Arašidi4_ (Arachis hypogaea) Arašidi so tropska enoletna stročnica. Oplojeni cvet se zarije v tla. Pod zemljo se razvijejo 3-7 cm dolgi stroki, ki vsebujejo od 2-3 semena. S surovimi arašidi pri- pravimo podobne jedi kot s fižolom. So zelo primeren dodatek zelenjavnim jedem vseh vrst, vanje jih dodamo že na začetku priprave. Če imajo semena rdečkasto lupinico, jo odstranimo. Arašidi zahtevajo za rast temperature med 20 in 30 ºC in visoko zračno vlažnost, to pomeni, da dozorijo, samo če je dolgo in vroče poletje. Ko so arašidi visoki 15 cm, jih osujemo. Ko zacvetijo, začnemo rastline okopavati, da poganjki lažje prodrejo v zemljo. Redno odstranjujemo plevel in zalivamo. Ne zalivamo med cvetenjem. V toplejših območjih rastline izrujemo, takoj ko listje porumeni, in jih posušimo v zračnem, suhem prostoru. V hladnejših krajih jih do mraza pustimo v zemlji, kjer bodo oreški zoreli, četudi jim listje osmodi prva slana.  KORISTEN NASVET: Zakaj ne bi imeli svojih kokošk? Živite v hiši z malo večjim vrtom na obrobju mesta ali na podeželju? Cenite okus doma- čih jajčk? Imate radi živali? Zakaj ne bi imeli svojih kokoši, ki bi nesle jajčka? Za začetek si lahko omislite 3 do 4 kokoši brez pe- telina. Kokošnjak ali kurnik površine 1 m2 bo zadostoval. Sestavite ga lahko sami ali kupite (v Sloveniji je ponudba velika). Raz- lične pasme kokoši kupite pri rejcih. Seveda je to projekt, ki zahteva razmislek, načrtovanje in nekaj dela, vendar ponuja veliko veselja ter koristi. 42

vrOtnsitnalee Koruza (Zea mays ) Koruza potrebuje dobro gnojena tla in dovolj vlage. Ker jo oprašuje veter, je nikoli ne sejemo v posamezne dolge vrste, ampak vedno več vrst skupaj, da tvorijo kvadratno gredico. To poveča oprašitev, visoke rastline koruze pa so v skupini bolj stabilne. Gredico redno okopavamo in jo od konec junija do za- četka julija, ko cveti, obilno zalivamo. Dobri sosedje so fižol, kumare, bučke, melone in paradižnik. 5_SLADKA KORUZA • Dozori okoli 85 dni po setvi. Primerna je za svežo rabo (pečenje, kuhanje) in vlaganje ter zamrzovanje. 6_KORUZA POKOVKA • Ima storže z zrni, iz katerih pripravimo pokovko. Jeseni, ko zrna dozorijo, jih oluščimo in shranimo za pri- pravo domače pokovke (kokice ali popcorn). 7_KORUZA LJ 275 • To je ena redkih slo- venskih sort poljščin. Njen žlahtnitelj je Slo- venec, prof. Ludvik Rozman iz Biotehniške fakultete. Tudi seme je pridelano v Sloveniji. Iz koruze Lj 275T pridelamo izredno okusna zrnja, ki jih zmeljemo v dišečo in okusno moko. Zrna so primerna tudi za kokošjo hrano. Kokoške ga rade jedo in so tudi bolj zdrave, njihova jajca pa so zlato rumena. Storže, tako kot sladko koruzo, kuhamo in pečemo. Špargelj (Asparagus officinalis) Trajnica, ki ima najraje lahka, prepustna tla, uspeva pa tudi na težjih, vendar odcednih zemljiščih. Izberemo sončno lego. Tla pognojimo s hlevskim gno- jem in jih prelopatamo. Seme sejemo marca ali aprila v multiplošče, setvene zaboje ali lončke. Maja ali junija 8-10 tednov stare sadike presajamo na stalno mesto na prostem. Neposredno na prostem sejemo aprila ali maja. Razdalja med vrstami naj bo 1,5 m, v vrsti pa 25 cm. Za domače potrebe štiričlanske družine priporočajo nasad z 20-30 rastlinami šparglja. Poganjke pobiramo šele 3 leta po setvi in to 2-3-krat tedensko, ko so visoki približno 20-30 cm. 8_PRECOCE D'ARGETEUIL • To je poznana stara sorta, cenjena po vsej Evropi. Poganjki so lepe zelene barve z rahlo rozavijoličnim navdihom. Če gredico spomladi pred odganjanjem, višje osujemo, bodo poganjki beli. 5678 43

123 1_Bela detelja —Zganzoej—leennjeo (Trifolium repens) Z belo deteljo izboljšamo tla in popestrimo travnik. Sejemo jo od pomladi (marec) do srede septembra. Sejemo jo kot samostojno setev ali v mešanici s travami. To je plazeča rustikalna rastlina, ki raste na vseh tleh in prenaša tako sušo kot mraz. Ta tip detelje dosega visoke pridelke in je vsestransko uporabna za pašo in košnjo. Ajda (Fagopyrum esculentum) 2_ČEBELICA • Slovenska AVTOHTONA sorta ajde Čebelica je vzgojena na Kmetijskem inštitutu Slovenija. Seme je tudi pridelano v Sloveniji. Čebelica je zelo medovita. Semena (sivorjava do temno rjava) so primerna za pridelavo nadvse okusne moke in kaše. Odlična je tudi za zeleno gnojenje. Sejemo jo od maja do konca julija. Ajda je vsestransko uporabna rastlina, zato bi jo morali sejati čim več. Facelija3_ (Phacelia tancetifolia) Facelija je posebna rastlina, zato moramo njeno seme vedno imeti pri roki, saj jo od pomladi do jeseni lahko posejemo na vsako prazno mesto v vrtu. V sorodu ni z nobeno vrtnino, hitro in bujno raste (razpleveli vrt), čudovito cveti in je izredno medovita. Čebele in druge koristne žuželke jo obožujejo in ko odcveti, nam služi za zeleno gnojenje (vnos organske mase v tla, kar pomeni več humusa v tleh). KORISTEN NASVET: Top 10 začimbnic za žuželke 1. Drobnjak privlači žuželke s svojimi lepimi vijoličnim socvetjem. Cveti od maja do konca poletja. 2. Boreč privablja žuželke na svoje dišeče cvetove bogate z nektarjem in cvetnim prahom. 3. Bazilika nudi na svojih cvetovih od junija so septembra veliko hrane. 4. Sivka ima bogate cvetove s sladkim nektarjem. Žuželke se jim ne morejo upreti. 5. Origano pozno poleti magično privlači vse vrste čebel. 6. Koper je nepogrešljiva hrana za množico žuželk, predvsem za gosenice neka- terih metuljev. 7. Rožmarin cveti že marca in aprila. Je prva hrana za žuželke po dolgi zimi. 8. Timijan se razrašča v obliki cvetočega tepiha in s tem ponuja obilo hrane različ- nim žuželkam. 9. Ognjič zdravilen in lep; cveti pozno v jesen. 10. Kapucinka je pomembna, ker cveti pozno v jesen, ko ni več drugih hranljivih cvetov. 44

inZzaečliimščabnice Zelišča so koristna tako v vrtu kot tudi v kuhinji. V vrtu so običajno dobri so- sedje drugim vrtninam, saj jih zaradi svojih snovi spodbujajo v rasti ali pa odganjajo škodljivce in bolezni. So eksotično okrasna, zato nam polepšajo vrt in terase ali balkone (uspevajo tudi v okrasnih loncih). Primerna so za pri- pravo zeliščnih čajev ali začinjanje različnih jedi. Tudi v šopkih so lepa! Cvetoče začimbnice in cvetoča zelišča služijo za hrano za čebele, čmrlje in druge kor- istne žuželke. Zato jih obvezno pustimo, da cvetijo: timijan, majaron, origano, meta bazilika, žajbelj, rožmarin, sivka, ižop, šetraj, melisa, peteršilj, kumina, koriander, zelena, janež, drobnjak. Trajnim zeliščem namenimo rob vrta, ki je v bližini mesta, kjer radi posedamo in meditiramo oz. počivamo, ker nas bodo razveseljevala s svo- jimi vonjavami. Enoletna zelišča posejemo in presadimo čim več kamorkoli na ze- lenjavnem vrtu. Uporabimo samo malo domišljije in vrt bo tako zanimivejši. Začimbnice pozimi v stanovanju Če želimo imeti sveže začimbnice čez zimo v stanovanju, jih sejemo še v mescu ok- tobru: peteršilj, drobnjak, rukola in bazilika. Lonček postavimo na zelo svetlo oken- sko polico, ne na direktno sonce (direktno sonce je lahko samo zjutraj), da mlade rastline ne bodo pretegnjene. Peteršilj — —(Petroselinum crispum) Zganzoejleennjeo Peteršilj je zelo stara evropska vrtnina, začimba, ki prihaja iz Sredozemlja. Cenjen je predvsem zaradi posebnega eteričnega olja. Potrebujemo manjšo gredico, na katero posejemo peteršilj v tri vrste. Liste režemo vse poletje do pozne jeseni. Jeseni liste porežemo in zamrznemo. Pri korenastem pa korene izkopljemo in skladiščimo v kleti. Ker prenaša malo sence (ena redkih vrtnin), ga sejemo v bližino paradižnika. Ta mu nudi senco ob največji vročini, pete- ršilj pa spodbuja paradižnik k rasti in izboljša njegov okus. Peteršilj zelo dolgo kali, tudi 6 tednov. Na svetlobi kali bolje. Nikoli ga ne 4 sejemo na isto gredico. Jeseni izkopljemo kakšen koren in ga presadimo v okrasni lonec. Na gredici najverjet- neje prezimi in spomladi požene. Tako imamo tudi spomladi mlad peteršilj. Pozneje ga pustimo v cvet, saj ga imajo čebele zelo rade. Peteršilj sejemo tudi sredi avgusta, ko je toplo, zato pete- ršilj bolje in hitreje kali kot spomladi. Tako ga imamo mladega že septembra in pozno v zimo. Če je zima mila ali če gredico prekrijemo, bo zdržal do pomladi. Nas- 5 lednjo pomlad ne bo šel v cvet, ker je premajhen. 4_DOMAČI LISTNIK • Rastlina ima gladke temno zelene, zelo aromatične liste, ki jih redno režemo. 5_BERLINSKI (HALBLANGE) • To je odličen pete- ršilj za pridelavo aromatičnih zelenih listov in velikih glad- kih korenov. Nekaj korenov lahko pustimo čez zimo v tleh, saj običajno ne zamrznejo. 45

Majaron1_ (Origanum majorana) Oblikuje lep grmiček s finimi aromatičnimi lističi. Mlade vršičke poganjkov in lističe obiramo vse poletje. Tik preden se okrogli cvetni popki odprejo, zelišče porežemo in ga damo sušiti. Prilega se k mesu, paradižniku, enolončnicam in h krompirjevim jedem. Ni zahtevna začimbnica. Je odličen sosed čebuli. Drobnjak2_ (Allium schoenoprasum) To je nezahtevna trajnica. Spomladi lepo cveti. Vse poletje režemo cevaste liste, ki jih uporabimo v različne namene. Drobnjak vsebuje veliko vitamina C in železa. Za zimo lahko lističe narežemo in zamrznemo. V vrtu va- ruje sosednje rastline pred napadom pepelaste plesni. Raste tudi v okrasnem loncu na terasi ali balkonu. Rukola, divja rukvica ali zidni dvoredec (Diplotaxis tenuifolia) 3_NATURELLE • Odlična je za celoletno pridelavo drobno narezanih in zelo aromatičnih listov na prostem in v okrasnem loncu na balkonu. Če je ne režemo po- gosto, gre v cvet. Režemo jo od zgodnje pomladi do pozne jeseni. Lahko celo prezimi. Bazilika (Ocimum basilicum) Seme bazilike kali na svetlobi, zato semen po setvi ne prekrijemo. Bazilika je zelo občutljiva na nizke temperature, zato jo sejemo v najbolj vroč del vrta. Gojimo jo tudi v okrasnih loncih, skupaj s cvetlicami. Dobro se obrašča, zato lističe redno režemo (od zgoraj navzdol) in uporabljamo sveže za začinjanje različnih jedi. Nikoli je ne zalivamo po listih. V vrtu cvetovi privabljajo čebele, sicer pa se ujema s paradižnikom in kumarami. S svojim vonjem odganja muhe. 4_GENOVESE • Ima velike, izredno aromatične lističe. 5_DROBNOLISTNA • Oblikuje okrogel grmiček z drobnimi in zelo aroma- tičnimi lističi. 6_NOVO! RDEČELISTNA CHIANTI • Prelepa in zelo aromatična ba- zilika. Intenzivno temno rdeči listi. 7_Origano ali dobra misel (Origanum vulgare) Začimbna trajnica, ki raste na sončnem delu gredice ali v okrasnem loncu na te- rasi. Za kalitev potrebuje svetlobo, zato semena po setvi ne pokrijemo, ampak ga samo pritisnemo ob tla. Raste naj v bližini čebule (varuje jo pred plesnijo in vpliva na boljše skladiščenje), korenčka, drobnjaka, pora in paradižnika. Lističe in mlada stebelca za svežo uporabo trgamo vse leto, za sušenje pa ga porežemo junija, tik pred cvetenjem. V čajne mešanice vnaša lepo barvo in toplo aromo. Timijan8_ (Thymus vulgaris) Timijan je trajno zelišče - grmiček, visok 20-40 cm. Mlade poganjke lahko trgamo vse leto, običajno pa tik pred cvetenjem, ko ima timijan največjo moč, poganjke odrežemo in jih posušimo. Raste lahko povsod po vrtu, saj odvrača polže, listne uši in kapusovega belina. Timijan se prilega k mesu in zelenjavnim jedem. 46

1234 5678 NOVO! Šetraj9_ (Saturea hortensis) 9 10 Začimbnica, ki raste na sončnem delu gredice ali v okras- 11 nem loncu na terasi. Za kalitev potrebuje svetlobo. Lističe in mlada stebelca za svežo uporabo trgamo vse leto, za sušenje pa ga porežemo junija, tik pred cvetenjem. V mešanem posevku naj raste s čebulo, z zeljem in nizkim fižolom (odganja uši). Odganja molje, zato ga, tako kot sivko, damo v omare. Z njim začinimo fižol, grah, lečo, krompirjeve jedi in jedi iz zelja ter ohrovta. Poda se tudi k in jagnjetini. (Anethum ribammesu, Koper — —10_ graveolens)Zganzoejleennjeo Aromatična in zdravilna enoletnica, ki naj raste raztreseno po celem vrtu, saj ugodno vpliva na vznik korenja, kumar, zelja, rdeče pese, solate in čebule. Je odličen sosed kuma- ram in drugim vrtninam, saj njegova eterična olja vplivajo na bolj zdravo rast. Cvetovi privlačijo muhe trepetavke, ki se hranijo z listnimi ušmi. Zelenjavni vrt s koprom je pre- prosto lepši. Sveže liste dodajamo omakam in ribam (ne kuhamo) ter paradižnikovi, kumarični in zeleni solati. Cve- tove in seme dodajamo kumaricam za vlaganje. 11_Janež (Pimpinella anisum) To je visoka začimbnica z belimi cvetnimi ko- buli, v katerih se razvijejo začimbna semena. Najbolje raste na sončnem delu gredice. Ko cvetni kobul spremeni barvo, septembra ali oktobra, cvetno steblo odrežemo in ga po- sušimo. Seme shranimo v temnem kozarčku. Za začinjanje ribjih jedi, sesekljanega mesa, karijev, jedi iz korenčka ter graha in peciva uporabljamo cela semena, ki jih tik pred up- orabo zdrobimo ali zmeljemo (pazimo, da ne začinimo preveč). Semena so sladkasto cvet- lične arome. Je zdravilen. V svetu so zelo popularne alkoholne pijače z janežem (okus in aroma): Ouzo (Grčija), Mastika (balkanske države), Pastis in Pernod (Francija), Absint (Evropa), Arak (države bližnjega vzhoda), Raki (Turčija), Xtabentun (Mehika). 47

1234 567 NOVO! —Zganzoej—leennjeo Kamilica1_ (Matricaria chamomila) Seme kali na svetlobi, zato ga po setvi ne prekrivamo. Kamilica je enoletna zeliščna cvetlica s čudovitim aromatičnimi cvetovi. Raste na soncu, na humoznih tleh. Kamilica je odličen sosed paradižniku, kapusnicam, krompirju, fižolu, grahu, solati, blitvi, rdeči pesi, špinači, zeleni, čebuli in poru. Krepi odpornost in okus sosednih vrtnin in odvrača porovega molja. Uporabljamo sveže ali posušene cvetove (cvetne koške) v obliki čaja, ki mu dodamo med, kar v telesu izboljša vsrkavanje kamiličnih učinkovin. Primeren je tudi za parne kopeli in obkladke. Deluje protivnetno, lajša bolečine in pomirja. Cvetovi so odlični za potpurije. Cvetove nabiramo opoldne ob suhem in toplem vremenu, ko je rumeni osrednji del koška močno izbočen in ko se povesijo beli jezičasti cvetni lističi. Melisa2_ (Melissa officinalis) Melisa je začimbna in zdravilna traj- nica. Za uporabo nabiramo mlade vršičke in liste pred cvetenjem. Kot čaj ali dodatek kopelim deluje proti gla- vobolu in pomirja. Je odlična paša za čebele, zato kakšen grmiček pustimo, da zacveti. Meta3_ (Mentha spicata Spearmint) Nezahtevna trajna začimbnica, ki raste tudi v polsenci. Rada ima veliko vlage. Dobro prezimi. Odlično uspeva tudi v velikem okrasnem loncu, tudi na senčnem balkonu. Obilno se raz- rašča. Lepa je tudi, ko cveti. Liste trgamo vse leto. Za kalitev potrebuje svetlobo, zato semena po setvi ne pokrijemo, ampak ga samo pritisne- mo ob tla. Nepogrešljiva je kot za- čimba, v čajih in nekaterih kozme- tičnih izdelkih. 4_Žajbelj navadni (Salvia officinalis) Enoletnica oz. trajnica (odvisno od zime), ki ima rada tople in sončne lege. Ni zahtevna. Liste trgamo vse leto, uporabljamo sveže ali sušene (izgubijo del arome). Lepo cveti. Odvrača uši, gosenice in polže, zato je v vrtu odlična med zelenjavo, predvsem med fižolom, grahom, korenčkom in solato. 48

Boreč5_ (Borago officinalis) —Zganzoej—leennjeo _NOVO! • Je enoletna zel z lepimi zvezdastimi mod- rimi cvetovi. Steblo in listi so prekriti z nežnimi belimi dlačicami. Užitni so mladi listi in cvetovi. Liste z okusom po kumarah pobiramo pred cvetenjem. Uživamo jih v solati ali pa jih pripravimo kot špinačo. Sveže pobrane cvetove sladkastega okusa imamo za dekoracijo sladic in solat. Je tudi zelo zdravilna rastlina. Vsebuje kalij, kal- cij in mineralne kisline, zato je cela rastlina primerna za pripravo gnojila. Privlači čebele in metulje. Raste naj v bližini jagod, paradižnika, stročnic, buč in bučk, saj jim izboljša okus in varuje pred napadi škodljivcev. 6_Okra ali bamija (Hibiscus esculentus) To je eksotična, okrasna rastlina, odporna na sušo. Mlade nezrele plodove (dolge okoli 6-9 cm) redno trgamo. Bamija je v bistvu delikatesa in specialiteta ter istočasno tudi zdravilo. Bogata je z vitamini in minerali. Čaj iz sušene bamije po- maga diabetikom pri uravnavanju ravni sladkorja. Blagodejna sluz, po kateri je bamija poznana, odlično zdravi vse oblike želodčnih obolenj. Olje iz bamije rešuje dermatološke težave. Uživamo jo kot pečeno in kuhano zelenjavo ali pa jo up- orabljamo kot gostilo za juhe, čorbe in zelenjavne omake. Bamijo lahko konzervi- ramo tako, da jo sušimo, zamrzujemo, blanširamo ali mariniramo. Najdemo jo v vsakem bosanskem loncu in begovi čorbi, saj jima daje značilen okus in gostoto. 7_Grško seno ali sabljasti —Zganzoej—leennjeo triplat (Trigonella foenum-graecum) Tradicionalna aromatična rastlina, enostavna za vzgojo in vsestransko uporabna - v vrtu za zeleno gnojenje, za krmo domačih živali ter za prehrambne in medi- cinske namene. Metuljnica, ki zraste 40-90 cm visoko, ima majhne lističe in bele cvetove, iz katerih se razvijejo stroki z 10 do 20 semeni. Cveti od junija do av- gusta, seme pa dozoreva avgusta in septembra. Pred setvijo seme za 12 ur namočimo. Sejemo v prazne gredice od pomladi do jeseni. Za zeleno gnojenje jo 2 tedna pred setvijo drugih vrtnin vdelamo v tla. Uporabljamo njene aroma- tične in zdravilne liste (surove ali kuhane) in kot začimbo cela ali zdrobljena semena. Iz semen lahko tudi vzgojimo kalčke.  KORISTEN NASVET: Shranjevanje začimb Začimbnice so v glavnem skromne rastline, ki uspevajo na soncu. Njihove poganjke liste, cvetove ali semena uporabljamo sveže ali pa jih posušimo oz. zamrznemo. Najbolje, da jih nabiramo v zmernih koli- činah dopoldne v sončnem in suhem dnevu. Da se znebimo žuželk in pajkov, poganjke rahlo potresemo. Izločimo poškodovane in obolele rastline. Z nabranimi začimbami ravnamo previdno, da jih ne poškodujemo. Sušimo jih v šopkih: 10-20 poganjkov zve- žemo v šopek, ki ga obesimo v suhem in toplem prostoru. Posamezne lističe pa sušimo na rešetki v senčnem, toplem in zračnem prostoru. Lističe občasno obrnemo. Ko rast- linski deli ob dotiku zašumijo, so suhi. Shra- nimo jih po možnosti v temne kozarce in neprodušno zapremo. Prozorne kozarce pa postavimo v omaro (stran od svetlobe). 49

liHneerbalPOSEBNA ZELIŠČA Stevia1_ (Stevia rebaudiana) • Sadike vzgojimo pri temperaturi nad 22 ºC. Posejemo jih v kakovosten substrat in semena pritisnemo ob tla, saj seme stevije kali na svetlobi. Priporočeno je pikiranje. Konec maja jo presadimo na sončen del zelenjavnega vrta ali v lončke (premera 16-18 cm). Redno jo zalivamo. V lončku raste vse leto. Mlade vejice redno pobiramo, da se rastlina lahko bujno razrašča. Liste posušimo in uporabimo. Sivka2_ (Lavandula angustifolia) • To je prezimen, zimzelen, aromatičen grmiček, ki zraste 30-80 cm visoko. Modrovijolični cvetovi močno dišijo (eterična olja). Sivka dobro uspeva tudi v loncih, kjer jo redno zalivamo in gnojimo. Sredi avgusta jo obvezno »globoko« porežemo, da se do zime obraste. Seme kali dolgo, potrebuje redno vlaženje in temperaturo zraka 20-25 ºC. Vrtna jagoda (Fragaria x ananassa) Jagoda je enostavna za vzgojo. Konec marca in aprila jo sejemo v zaprtih prostorih v kakovostno zemljo za setev. Seme pritisnemo ob tla in ga pok- rijemo z zemljo ali s papirjem. Vzdržujemo vlago. Seme kali 2-3 tedne pri optimalni temperaturi zemlje okoli 20 ºC. Po 3-4 tednih sadike presadimo v lonček in ko mine nevarnost slane, jih presadimo na prosto v gredice ali okrasni lonec. Lahko sejemo tudi neposredno na prostem. Jagoda zahteva zelo sončno lego, veliko hranil, redno jo je treba zalivati in rahljati ter pleti tla. 3_MERLAN / CELOLETNA • Rastlina zgodaj cveti in je kompaktne rasti. Zaradi svojih mnogoštevil- nih roza cvetov je tudi zelo okrasna. Ima okusne plo- dove vse poletje. Merlan je privlačno barviti dodatek v4r_tuR. AINBOW TREASURE / POVEŠAVA, CE- LOLETNA • Ker se bujno razrašča in plazi, je odlična jagoda za sajenje v zelenjavni vrt med zelenjavo ali cvetlice, v velike okrasne lonce in v viseče košare. Ima čudovite cvetove v belih in roza odtenkih. Plodovi so dišeči in sladki ter nas razveseljujejo vse poletje. 5_Rdeča stoletna čebula, ozimni luk (Allium fistulosum) • To je sorodnica čebule, vendar ne razvije čebul in ima votle cevaste liste, ki se po rezanju obrastejo. Odlična je kot dodatek k solatam. V določenih jedeh jo lahko uporabljamo namesto čebule. Uporabimo jo tudi za okras. Ni zahtevna za vzgojo. Posejemo jo skupaj s peteršiljem, saj jo tako po- gosto uporabljamo kot peteršilj. Andska jagoda6_ (Physalis peruviana) • Seme kali na svetlobi. Raste v obliki enoletnega grmička, najbolje na sončni legi. Glede tal ni občutljiva, zahteva samo veliko vode. Odlično uspeva v loncih na sončnih terasah in balko- nih. Majhni oranžni oz. rumeni plodovi so podobni češnjevim paradižnikom. Oviti so s papirnato lupino, zato so primerni kot okras ob jedeh. Plodovi imajo 50