Za vse, ki radi vrtnarite Veliko berem o tem, kako onesnažujemo naš lep planet. Moj doprinos k lepšemu planetu je velik in pravilno vzdrževan zelenjavni vrt. Ugotovila sem, da je prekrivanje tal znem), fižola za zrnje (posušim), čebule zakon! Ko poberem krompir (julij), tla (posušim), cvetlic enoletnic (uživam na debelo prekrijem s slamo iz sosed- v pogledih in vonjavah), buč (zdržijo njega travnika (poskusim lahko tudi z kjerkoli v suhem delu stanovanja do ovčjo volno). Od sredine avgusta za- januarja). stirko odstranim in začnem s setvijo motovilca. Poskusim narediti turšijo? Če bi imela več časa (morda, ko bom Zaradi svojih let sem še bolj pazljiva na starejša) bi si omislila 3 panje čebel. Tudi to, kaj jem. Morda več zelenjave v bar- če bi imela vrt v mestu! vah? Potrebno je preizkusiti ovčjo volno Brez mešanih posevkov ni zelenjavnega tudi v zelenjavnem vrtu. vrta. Z njimi preprečujemo probleme, ki bi nastali zaradi napada bolezni in Letos bom sadila manj krompirja ali škodljivcev, izboljšamo rast vrtnin in sploh nič (zaradi koloradskega hrošča) cvetlic ter intenziviramo okus pride- in temu primerno več graha (ga zamr- lani zelenjavi.
Prijateljici pomagam pri izdelavi verti- ga pakiramo v naše vrečice, pridelu- kalnega vrta na vzhodnem delu atrija. jemo tudi v Adria regiji (Vojvodina). Pletje in redčenje je OBVEZNO opravilo Sorte semen vrtnin so stare evropske v zelenjavnem vrtu. Ni ravno moje naj- sorte, med katere uvrščamo tudi slo- ljubše. Moram si postaviti pravo časov- venske avtohtone in udomačene sorte. nico. Vse je mogoče vzdrževati brez uporabe biotehnoloških metod in NISO GENSKO Lani je bil moj paradižnik dolgo lep in SPREMENJENE. Prilagojene so našim zdrav, saj sem sadila različne sorte, med rastnim razmeram, niso zahtevne za rastlinami pustila veliko prostora, da vzgojo in dajejo okusne ter s hranili je bilo dovolj zraka in so se rastline bogate pridelke, ki bodo razveselile vsa- sušile. Prekrila sem tla in pustila samo kega ljubiteljskega vrtnarja. 2-3 poganjke. Letos se bom držala tega Seme pred pakiranjem kontroliramo recepta, le da bom paradižnik upora- v laboratoriju (zdravstveno stanje, bila še za kakšne druge namene, ne le kalivost, čistoto, vlago). Pakiramo za mezgo, juho in solato. samo seme, ki ustreza predpisanim mednarodnim standardom. Sortnost SEMINA IN SEMENA ROYAL SEEDS pa preverjamo na poskusnem polju. Naše seme je kombinacija tradici- REGIONALNA PRIDELAVA SEMENA onalnih sort, s katerimi ohranjamo svojo dediščino in modernih, s ka- Semena pridelujemo predvsem v terimi stopamo v korak s časom. naši regiji, v bližnjih evropskih državah - v Srbiji (Vojvodina), v Ita- Semina d.o.o je slovensko semenarsko liji (ob Jadranskem morju in pod podjetje z lastno blagovno znamko Alpami), v Franciji, na Madžarskem, semen ROYAL SEEDS. Semena, ki jih na Poljskem in tudi v Slovenji. pakiramo v vrečice, so pridelana v državah Evrope in dodelana v največ- Leta 2018 smo v Vojvodini pridelali seme jem in najmodernejšem semenarskem teh vrtnin: korenček, solate, bučke, buče, podjetju v Italiji, SUBA SEEDS. Podjetje redkvica, paradižnik, paprika, por, če- SUBA SEEDS se nahaja ob Jadranskem bula, različna zelišča. morju, v pokrajini Emilia Romagna. Zakaj Vojvodina? Ker je Vojvodina blizu Pokrajina je zaradi podnebnih in vre- nas, kar pomeni, da je pridelava regij- menskih razmer, ustreznih tal, odlične ska, lokalna. Poleg tega Vojvodina po- tehnološke infrastrukture ter znanja nuja tudi odlične pogoje za pridelavo in izkušenj tradicionalno poznana po semena - ugodno podnebje, pravilno kvalitetni pridelavi semen vrtnin. razporeditev padavin, odlično globoko Tukaj, ob Jadranskem morju pridelu- in humozno zemljo, ogromne poljedel- jemo semena vrtnin za semenska pod- ske površine, pravo mehanizacijo, ure- jetja iz celega sveta. Seme vrtnin, ki jeno namakanje, znanje ter izkušnje.
Linije izdelkov 820118 • Vrečice Royal Seeds STANDARD ® (zelenjavna in cvetlična semena) NIZKI FIŽOL / GRAHTRADICIONALNO & MODERNO • Vrečice Royal Seeds MAXI HOBBY MAHUNAR NISKI / BORANIJA NISKA (zelenjavna semena) ČUDO PIEMONTA • Vrečice Royal Seeds HERBAL LINE Phaseolus vulgaris L. / MERVEILLE DI PIEMONTE (zeliščna oz. začimbna semena) ODLIČNO • Vrečice Royal Seeds TOMATO PRENAŠA SUŠO & CHILI LINE (semena paradižnikov in čilijev) IN VISOKE TEMPERATURE • Vrečice Royal Seeds BIO LINE DOBRO PODNOSI (ekološko pridelana semena) SUŠU I VISOKE TEMPERATURE • Royal Seeds TRAVNE MEŠANICE SEMEN (semena za vrtno trato) Naše semenske vrečice so moderno oblikovane, opremljene so z nazornimi in lepimi slikami ter vključujejovse potrebne informacije za setevin vzgojo. Predstavitev na sejmu Gornja Radgona Vsako leto se predstavimo na sejmu Gornja Radgona. Vaše ideje, poglede, znanje, izkušnje nam služijo za pripravo optimalne ponudbe semen. Slovenski vrt - Slovenija seje Več zelenjavnih vrtov pomeni več zdravja in lepšo okolico. SVETOVALNA SPLETNA STRAN IN SPLETNA wwSwPLE.TsNeAmTRinGOaV.IsNiA TRGOVINA • Spremljajte nas na naši spletni strani: www.semina.si. Za urejen zelenjavni vrt in čim več okusnih pridelkov! Vsa semena lahko naročite tudi prek spleta in vam jih pošljemo po pošti. Facebook: Semena Royal Seeds Slovenija • Vrtnarjenje je družabno opravilo, zato smo postali aktivni tudi v družabnem omrežju Facebook. Z nami boste lahko harmonično vrtnarili vse leto.
Vsebina KORENOVKE 6 Rdeče zelje 29 Korenček Redkvica 6 Kitajsko zelje 29 Redkev Kolerabica 7 Ohrovt 30 Koleraba Repa 7 Brstični ohrovt 30 Rdeča pesa Zelena 8 Raštika / Krmni ohrovt 30 Pastinak Sladki komarček 8 ČEBULNICE 31 SOLATNICE Solata 8 Por 31 Stebelna solata Mešanice Baby Leaf 8 Čebula 31 Radič Endivija 9 STROČNICE 32 Motovilec ŠPINAČA IN BLITVA 10 Fižol 32 Špinača Blitva 10 Laški ali turški fižol 34 Novozelandska špinača Malabar špinača 11 Limski fižol 34 PLODOVKE Paradižnik 11 Bob 35 Jajčevec Paprika in feferoni 14 Dolga vigna 35 Kumare Bučke in buče 14 Nizka vigna 35 Sicilijanska lagenarija Lubenica 14 Grah 35 Melona KAPUSNICE 15 Čičerika 36 Cvetača Brokoli 16 Leča 36 Zelje 18 Soja 37 18 OSTALE VRTNINE 38 18 Koruza 38 18 Špargelj 39 19 Bela detelja 39 20 Ajda 39 20 Facelija 39 22 ZAČIMBNICE IN ZELIŠČA 40 22 HERBAL LINE 43 24 TOMATO & CHILI LINE 50 25 BIO LINE 54 26 CVETLICE 57 26 BOŽIČNO ŽITO 65 26 TRAVNE MEŠANICE 66 27 LUNIN SETVENI KOLEDAR 68 27 PODATKI O SEMENU 74 28 DOBRI IN SLABI SOSEDJE VRTNIN 76 28 SETVE PO OBDOBJIH 77
Korenovke ቢ Korenček (Daucus carota) Najbolje raste na peščenih, humoznih in globokih tleh. Gredic NE gnojimo s hlevskim gnojem ampak spomladi s kompos- tom, lesnim pepelom ali kameno moko. Korenček sejemo od začetka marca pa tja do junija. Pazimo, da ne sejemo pre- globoko. Kali zelo dolgo: 3-4 tedne. Najbolje kali, če ga sejemo skupaj s semenom kopra. Če želimo vedeti, kam smo sejali, ባ ga sejmo skupaj s semenom redkvice. Prvič ga redčimo oz. pulimo, ko je visok 2-4 cm in 2 tedna kasneje še enkrat. Redčimo v vetrovnem dnevu ali proti večeru, da z vonjem poškodovanih rastlin (izpuljenih) NE privabimo korenjeve muhe. Obenem prekrijemo, zaradi redčenja v tleh, nastale luknje in prekrijemo kore- ninske vratove rastočih korenov, ki gledajo iz tal. Končna razdalja med ቤ rastlinami naj bo 4-7 cm. Raste naj v mešanih posevkih s če- bulo, solato, redkvico, grahom, porom, zeljem in paradižnikom. Na isto povr- šino ga sejemo vsaka 3 leta. To velja tudi za sorodne vrtnine: pastinak, pe- teršilj in zelena. Odlično se obnese na visoki gredi. V času rasti gredico zastiramo, da ohranjamo ብ korenine hladne in preprečujemo rast plevelom. Za zastirko so odlični listi špinače, ki raste povprek po vrtu. Korenčke lahko pulimo vse poletje, tja do snega. Korenčke skladiščimo v mivki, jih zamrznemo, vložimo ali konzervi- ramo kot korenjev sok. Odličen je v voku - ko se zmehča in napije z maščobo, lažje prebavimo več vitaminov, ki so topni v maščobah. Korenček je odličen za sočenje. ቦ Zgodovina: izvira iz Male Azije; v Antiki so ga uporabljali kot zdravilno rastlino. Oranžen korenček je k nam prišel v 18. sto- letju iz Nizozemske. ³ NOVO! MINI KORENČEK CARACAS • To je kratek koničast korenček in je dobra izbira za vzgojo na težkih tleh. Odličen je tudi za setev v loncih kot BABY KORENČEK ali MINI KORENČEK. Je sončne ቧ oranžne barve, hrustljav in zelo okusen. · NANTES 3 • Sorta naših babic. Srednje zgodnja sorta (100 dni) oranžno rdečih korenov, dolgih okoli 16-20 cm. » FLAKER • Pozna sorta oranžno rdečih korenov, ki so dolgi okoli 22-24 cm. ¿ DOLGI TOPI BREZ STRŽENA • To je stara evropska sorta; ቨ pozen in zelo roden korenček. Koreni so dolgi, s topim vrhom. Odličen je svež, za vlaganje, zamrzovanje in sočenje. ´ KURODA / TOUCHON •Zgodnja sorta oranžno rdečih korenov lepe oblike, ki so dolgi okoli 14-18 cm, hrustljavi in odličnega okusa. 6
² RUMENI JAUNE DU DOUBS • Pozna sorta rumenega korenja. ቩ ቪ Koren je velik (30 cm) in je primeren za svežo rabo, skladiščenje ter krmo domačih živali. ቫ ቭ ¶ VIJOLIČEN KORENČEK COSIMC PURPLE • Je korenček, ki zbuja pozornost. Barva kože je svetlo vijolična, meso pa v intenzivnih odtenkih oranžne in rumene barve, kar mu daje poseben okus. º KORENČEK ATOMIC RED • Je briljantno koralno rdeč korenček, unikatnega videza, ki barvno obogati naše jedi. Je hrustljav, inten- zivnega okusa, odličen je tako surov kot tudi kuhan. Sorta je posebno bogata z antioksidantom likopenom, ki preprečuje nastanek raka. Redkvica (Raphanus sativus) Redkvica najbolje raste na sončni legi. Najboljša so tla, pognojena s kompostom (ne mara svežega hlevskega gnoja in tudi mineralnih gnojil se izogibajmo), ki morajo biti vedno dovolj vlažna, zato da preprečimo napad bolhačev in da redkvice ne olesenijo. Najbolje raste v mešanih posevkih s solato, korenčkom, špinačo, blitvo in paradižnikom ali na robu gredic. Naj ne sledi sami sebi, red- kvi in naj ne raste v družbi z zeljem. Se- jemo takoj spomladi, ko nam tla dopuš čajo. Tudi v hladne grede, folijski tunel in pod kopreno. Razdalja med vrstami naj bo 15 cm, v vrsti pa redčimo na 4-5 cm. Sejemo jo preko celega poletja do srede septembra. Hitro raste, zato jo ljubitelji lahko sejejo vsake 14 dni. Ko gredo v cvet, redkvice niso užitne. Zato pa cvetovi privlačijo domače in divje čebele in iz njih se razvijejo mali stroki s semeni, ki so lahko pikanten dodatek k solati. Zgodovina: nima skupnega izvora z red- kvijo. Izvira iz Italije. Šele v 16. stoletju so jo začeli gojiti v srednji Evropi. Prvotno so bile rumeno rjave sorte, vendar so rdeče prevladale. ¾ SAXA (=NON PLUS ULTRA) • Zgodnja sorta. Okusne in sočne redkvice so velike, ok- rogle in intenzivno rdeče barve. µ FLAMBOYANT 3 • Zgodnja sorta. Okusne in sočne redkvice so velike, podolgovate, rdeče z belim vrhom. Redkev (Raphanus sativus) Zgodovina: redkev so pridelovali že v antični Grčiji in starem Egiptu. V naših krajih se je pojavila nekje v 9. stoletju. Največ red- kve pojedo v Aziji (predvsem bele Daikon redkve). ¸ ZIMSKA ČRNA • Črna, ploščato okrogla črna redkev ima belo meso prijetno pekočega okusa. Je zimska zelenjava, ki jo pobiramo pozno v jesen in jo lahko skladiščimo. Sejemo jo julija. 7
ቢ ባ ³ NOVO! Originalno slovensko SOLATA BELOKRIŠKA ቤ ብ STARA SLOVENSKA SORTA SOLATE - oživili so jo v Kmetijskem ቦ Inštitutu v Ljubljani • Krhkolistna glavnata solata, svetle rumeno- ቧ zelene barve brez rdečega listnega roba je selekcija Primorske ቨ ledenke. Rastline so velike in oblikujejo polzaprte glave. Primerna ቩ je predvsem za zgodnje spomladansko pridelavo, v toplejših pre- delih tudi za prezimno pridelavo. · NOVO! SOLATA GREAT LAKES 659 (MESA 659) Izboljšana tradicionalna sorta, ki oblikuje veliko in kompaktno glavo s krhkimi, rahlo nazobčanimi listi lepe zelene barve. Je odlič- nega okusa in idealna za solate in sendviče. Ne gre v cvet in je odporna na vročino ter mraz. Glave naredi 83-90 dni po setvi. Seje- mo jo od marca do avgusta, pobiramo pa od junija do novembra. » GENTILINA DIANA • Nova sorta solate gen- tilina, ki jo vzgajajo tudi profesionalni vrtnarji. Oblikuje velike kompaktne glavice s polodprto rozeto in svetlo zelenimi hrustljavimi listi. Pre- naša poletno vročino in ne gre v cvet, zato jo lahko sejemo večkrat od pomladi do jeseni. ¿ CATALOGNA • Posebna solata z zanimi- vimi krhkimi in zelo okusnimi kompaktnimi listi. Lahko trgamo posamezne liste (se obrašča) ali porežemo celo glavo z odprto rozeto. NE GRE V CVET, zato je primerna za vzgojo od pomladi do jeseni. Sejemo je večkrat za- pored v razmiku enega tedna. ´ BERIVKA • Berivko sejemo od marca do avgusta v vrste in jo še mlado porežemo. Lahko jo redčimo in nekaj rastlin pustimo, da razvijejo hrustljavo glavico. ² MEŠANICA SOLAT ZA “BABY LEAF” • Mešanica semen solat je sestavljena iz 4 sort solat z različnimi oblikami in barvami listov. Sejemo večkrat na leto (na prosto, pod tunele ali v rastlinjake) in redno režemo mlade, sveže, sočne lističe za solato. Odlični so za pripravo karpača. Posejemo tam, kjer imamo prostor. ¶ WINTER BUTTERKOPF (NANSEN) • To je zimska mehkolistna glavnata solata. Spomladi oblikuje rahle rumenkasto zelene gla- vice. Sejemo jo v zaporednih setvah od 15. 8. do 15. 9., tako da pre- zimi v različnih razvojnih fazah. º POSAVKA • To je zimska krhkolistna domača solata, ki spom- ladi oblikuje hrustljave rumenozelene glavice z rdečim navdihom. Bolje prezimi, če jo prekrijemo s kopreno. Sejemo jo od sredine av- gusta do konca septembra v razmiku enega tedna večkrat zapored. 13
Bučke ... ... in buče ቪ (Cucurbita pepo, (Cucurbita maxima, ቫ ቭ Cucurbita patissonata) Cucurbita moschata) ቮ ቯ • cukini in patišonke • vrtne ali jedilne buče oz. zimske buče ተ ቱ • rastejo na grmičkih • rastejo na dolgih poganjkih • podlogovate ali okrogle • so različnih oblik, barv in okusov • se ne skladiščijo • se odlično skladiščijo Vzgoja je enostavna - sončna lega, veliko sonca, veliko hranil in vlage, zato gnojimo, zalivamo pod list in tla prekrijemo s slamo ali ostalimi rastlinskimi ostanki. Pazimo, da imajo dovolj prostora za rast. Če smo na tesnem s prostorom, po- penjave buče napeljemo na ograjo ali pa jih posadimo na enega od kompostnih kupov. Redno gnojimo s kompostom. Za oprašitev so nujne čebele, zato okoli buč in bučk posejemo čim več medonosnih cvetlic in začimbnic. Mešani posevek: fižol, koruza, kapucinka in cvetlice, ki privabijo čebele. Bučke redno trgamo, da rastejo nove, buče pa pobiramo šele jeseni, ko dozorijo in jih skladiščimo do pomladi. Kdaj so buče zrele? Ko na njih potrkamo, morajo zazveneti votlo, imeti morajo razvito polno barvo, steblo mora biti posušeno in krhko. Zgodovina: buče izvirajo iz srednje in južne Amerike. Tam so buče v mešanem posevku s fižolom in koruzo že 10.000 let osnovno živilo. Kolumb je seme buč prinesel v Evropo na eni od svojih popotovanj iz Amerike. V 16. stoletju je buča poznana že v Evropi in Aziji. º NOVO! BOLOGNESE • To je stara italijan- ska sorta, ki izvira iz okolice Bologne. Bučke so ovalne oblike, okoli 12 cm dolge lepe zelene barve, rahlo marmorirane. Rastejo na grmu. So zelo rodne. Odlične so za različne jedi, tudi za polnjenje in uživanje zelo mladih plodov z velikim cvetom (italijanska specialiteta). ¾ GREYZINI F1 - BUČKE • Bučke so svetlo zelene z belimi in zelenimi progami ter zelo okusne. µ DIAMANT F1 - BUČKE • Bučke so temno zelene ter zelo okusne. ¸ INDATLAN FEHER - BUČKE • Bučke so zelenkasto bele in zelo okusne. ¹ BIANCA DI TRIESTE - BUČKE • Bučke so zelenkasto bele in zelo okusne. Užitne so v vseh velikostih. Trgamo čim mlajše zato, da pos- pešimo tvorbo novih cvetov in plodov. Rastejo na grmičku. Ƹ SOLEIL F1 - RUMENE BUČKE • Plodovi so atraktivne rumene barve, cilindrični, rastejo na kompaktnem in bujnem grmičku. So tolerantne na pepelovko, zato bujno in dolgo rastejo. Odlične za pripravo solat, juh, omak in jedi s testeninami, saj pri kuhanju obdržijo svojo intenzivno barvo ter polepšajo jedi. ƹ HOKKAIDO UCHIKI KURI - BUČA • Hokkaido so odlične zimske buče, oranžne barve in rahlo hruškaste oblike, težke 1,5-2,5 kg z oranžno rdečim mesom. Iz njih pripravljamo različne zelenjavne jedi in kruh. So tudi zelo dekorativne. ƺ BUTTERNUT WALTHAM - BUČA Zimska buča z oranžnim mesom, ki ima sladkast okus po lešnikih. 25
ቢ ³ MUŠKATNA BUČA • Velike, rebraste, ploščato okrogle buče, težke 5-25 kg z oranžnim, sladkim in okusnim mesom so primerne za pripravo različnih jedi. Jeseni oz. šele v času skladiščenja se zeleni plodovi obarvajo oranžno rumeno. · CONNECTICUT FIELD - BUČA • To je velika, svetlo oranžna buča z rumenim, sočnim mesom, ki tehta 7-11 kg. Meso je primerno za ባ prehrano ljudi in živali. Plodovi so primerni tudi za dekoracijo in izdelavo buč za noč čarovnic. Dozori v približno 110 dnevih po setvi. » ATLANTIC GIANT - BUČA • Buča je velika, ovalno okrogla, rahlo rebrasta in gladka, rumene barve s sivim navdihom. Meso je rumeno. Dozori v 100-125 dnevih po presajanju. Uporablja se za hrano ljudi, krmo živali in za okras. Lahko doseže težo do 100 kg. ¿ NOVO! OLJNA BUČA GLEISDORFER ÖLKURBIS • Najbolj ቤ razširjena evropska sorta za ekološko in konvencionalno pridelavo, za oljno in pekarsko industrijo. Plodovi so značilne rumene barve z zelenimi progami v času dozorelosti. Semena se z lahkoto ločijo od mesa. Seme ima visoko vsebnost olja (48-50 %). Raste na dol- gih vrežah, zato se lahko seje na medvrstno razdaljo 210 cm. Tla obilno gnojimo z organskimi gnojili (hlevski gnoj). Ne prenaša mraza (mlade rastline pomrznejo pri -1 oC) in zelo visokih tem- peratur (več moških cvetov). ብ ´ Siciljanska lagenarija (Lagenaria longissima) NOVO! Ta lagenarija izvira iz Sicilije. Je hitro rastoča popenjavka. Oblikuje zelo dolge ቦ belo zelene plodove, dolge 1 m, s kre- masto belim okusnim mesom. Če plodovi visijo na pergoli, so zaradi gravitacije ravni, če pa rastejo na tleh, so zviti kot kača. Uživamo mlade in starejše plodove. Užitni so tudi mladi listi. Za dobro rast potrebuje lagenarija sončno in toplo lego, dobro pognojena tla in veliko vode. Odlično raste tudi v večjih posodah ቧ na sončnih terasah in balkonih. Lubenica (Citrullus lanatus) ² CRIMSON SWEET • Srednje pozna sorta (90 dni). Plodovi so okrogli, svetlo zeleni s temnimi progami in težki 9-11 kg. Imajo sladko in sočno temno rdeče meso. Primerna je za vzgojo pod tuneli in na prostem. Je odporna sorta, ki dobro prenaša transport. Zahteva tople ቨ in sončne lege ter globoka, topla tla, pognojena s hlevskim gnojem. Melona (Cucumis melo) ¶ ANANAS • Srednje zgodnja sorta (90 dni) za pridelavo v tu- nelih in na prostem. Melone so ovalne, težke 1,5-2,0 kg, rumeno mrežaste z okusnim sladkim in aromatičnim oranžnim mesom. Potrebuje veliko toplote, vlage (zalivamo pod list) in gnojena tla. ቩ º MEDNA ROSA • Srednje zgodnja sorta (105-110 dni) primerna za vzgojo v tunelih in na prostem. Melone so okrogle (1,6-1,8 kg), gladke, rumene barve z okusnim sladkim aromatičnim zelenkasto belim mesom. 26
kalcij, kalij, fosfor in cink. Je zelo aromatična in se uporablja ቦ predvsem za juhe, enolončnice, v solati in za kalčke. Zeleno lečo ቧ kuhamo od 30 do 40 minut. ቨ Soja¾ (Glycine max.) SEME NI GENSKO SPREMENJENO. Rada ima humozna in vlažna tla ter veliko sonca. Ob suši zalivamo. Ko je visoka 20 cm, jo osujemo in tla zastremo. Soja bogati tla z dušikom (izboljšuje vrtna tla), zato vzgojimo posamezne kompak- tne grmičke tu in tam po vrtu. Semena začnejo dozorevati okoli 3 do 4 mesece po setvi. Kot pri vseh stročnicah, je tudi pri soji najbolj pomembno, da jo pred kuhanjem namakamo v hladni vodi vsaj 12 do 24 ur (poleti manj, pozimi pa dalj časa). Pomembno je, da zrna namakamo v veliki količini vode, da odpadne snovi odlijemo. Po- memben je tudi čas kuhanja. Za večino semen velja, da jih kuhamo do mehkega, pri soji pa bomo to težko dosegli - spet zaradi visoke vsebnosti beljakovin. Tudi ko je kuhana, je namreč nekoliko hrust- ljava. V navadnem loncu jo kuhamo od 60 do 75 minut, v “ekonom loncu” pa 20 minut. Soja vsebuje veliko vlaknin, beljakovin (esen- cialnih aminokislin), vitaminov in mineralov, predvsem veliko kalcija. Je zelo okusna in uporabna v veliko različnih jedeh. ቩ ቪ ¾ KORISTEN NASVET: Jejmo mavrično Razlog za pestro paleto barv rastlin so snovi, imenovane fitokemikalije. To so kemične spojine, ki jih proizvajajo rastline in so brez energijske vrednosti, a s presenetljivimi pozitivnimi učinki na zdravje (spodbujajo zdravje in zmanjšujejo tveganje za razne bolezni). Najdemo jih v sadju, zelenjavi, oreščkih, stročnicah ter žitih. Fitokemikalije dajo rastlinam različne barve, vonjave, okuse in druge organoleptične lastnosti. Ker fitokemikalije delujejo v sozvočju z ostalimi hranilnimi snovmi (vlakninami, vitamini in minerali) v rastlinskih živilih, je le-te najbolje dobiti v naravni obliki in ne z dopolnili. V jedilnike zato vključimo ve- liko svežega sadja in zelenjave (naj predstavlja vsaj polovico dnevno zaužite hrane). Izbirajmo raznobarvno sezonsko in lokalno pridelano hrano, s katero nam narava že sama nakazuje, kakšno hrano moramo jesti v določenem letnem času. Zelenjavo in sadje lahko razvrstimo v 5 različnih barv. RDEČA • Rdeči plodovi oz. deli rastlin vsebujejo likopen in antocianin. Oba sta močna antioksidanta. Lubenica, rdeča paprika, paradižnik, rabarbara, red- kvice, rdeč korenček, rdeč radič. VIJOLIČNA / MODRA / PLAVA • Prevladujejo flavnoidi, imenovani anto- cianini. So močni antioksidanti. Vijoličen jajčevec, rdeča pesa, rdeče zelje, vijoličen korenček. 3 37
3 ORANŽNA / RUMENA • Karotenoidi dajejo tej skupini značilno barvo. Najbolj poznan karetenoid je betakaroten, ki ga najdemo v bučkah in korenčku. Pretvori se v vitamin A. Tudi lutein je karotenoid. Bučke in buče, rumenostročni fižol, korenček, melona, sladka koruza. ZELENA • Zelena zelenjava vsebuje klorofil (odgovoren za zeleno barvo) ter veliko različnih fitokemikalij, vključno z karetonoidi, izotiocianati, indoli in saponini. Špinača in brokoli sta tudi odličen vir folata. Brokoli, endivija, zele- nostročni fižol, grah, kumara, motovilec, paprika zelena, zelen radič, solata, špargelj, zelje, zelena. BELA / RJAVA • Beli plodovi vsebujejo veliko paleto zdravilnih fiotokemikalij kot npr. alicin (česen), antoksantinov (so flavonoidi). Nekatera bela, rumenorjava zelenjava je tudi odličen vir kalija. Cvetača, čebula, česen, črna redkev, krompir, pastinak, repa, kolerabica. Ostale vrtnine ቢ Koruza (Zea mays ) wwSwPLE.TsNeAmTRinGOaV.IsNiA ³ SLADKA KORUZA • To je visoka (180-200 cm) sladka koruza. Ima storže s sladkimi zrni, ki vsebujejo veliko beljakovin in vita- minov. Dozori okoli 85 dni po setvi. Primerna je za svežo rabo (pečenje, kuhanje) in vlaganje ter zamrzovanje. Potrebuje dobro gnojena tla in dovolj vlage. Dobri sosedje so fižol, kumare, bučke, ባ melone in paradižnik. · KORUZA POKOVKA • To je srednje visoka koruza, enostavna za vzgojo. Ima storže z zrni, iz katerih pripravimo pokovko. Jeseni, ko zrna dozorijo, jih oluščimo in shranimo za pripravo domače pokovke (kokice ali popcorn). » NOVO! KORUZA LJ 275 • To je ena redkih slovenskih sort poljščin. Njen avtor je Slovenec, prof. Ludvik Rozman iz Biotehniške ቤ fakultete. Tudi seme je pridelano v Sloveniji. Iz koruze LJ 275T pri- delamo izredno okusna zrnja, ki jih zmeljemo v dišečo in okusno moko. Zrna so primerna tudi za kokošjo hrano. Kokoške ga rade jedo in so tudi bolj zdrave, njihova jajca pa so zlato rumena. Storže lahko tudi kuhamo in pečemo, tako kot sladko koruzo. 38
Špargelj (Asparagus officinalis) ብ ቦ Najraje ima lahka, prepustna tla, uspeva pa tudi na težjih, ቧ vendar odcednih zemljiščih. Izberemo sončno lego. Tla pog- ቨ nojimo s hlevskim gnojem in jih prelopatamo. Seme sejemo marca ali aprila v multiplošče, setvene zaboje ali lončke. Maja ali junija 8-10 tednov stare sadike presajamo na stalno mesto na prostem. Neposredno na prostem sejemo aprila ali maja. Razdalja med vrstami naj bo 1,5 m, v vrsti pa 25 cm. Za domače potrebe štiričlanske družine priporočajo nasad z 20 do 30 rastlinami šparglja. Poganjke pobiramo šele 3 leta po setvi in to 2-3-krat teden- sko, ko so visoki približno 20-30 cm. ¿ PRECOCE D'ARGETEUIL • To je poznana stara sorta, cenjena po vsej Evropi. Poganjki so lepe zelene barve z rahlo rozavijoličnim navdihom. Če gredico spomladi, pred odganjanjem, višje osujemo, bodo poganjki beli. ´ Bela detelja (Trifolium repens) Z belo deteljo izboljšamo tla in popestrimo travnik. Sejemo jo od pomladi (marec) do srede septembra. Sejemo jo kot samostojno setev ali v mešanici s travami. To je plazeča rustikalna rastlina, ki raste na vseh tleh in prenaša tako sušo kot mraz. Je tip navadne bele detelje, ki dosega visoke pridelke in je vse- stransko uporabna za pašo in košnjo. Ajda (Fagopyrum esculentum) ² NOVO! ČEBELICA Slovenska AVTOHTONA sorta ajde Čebelica je vzgojena na Kmetijskem inštitutu Slovenija. Seme je tudi pri- delano v Sloveniji. Čebelica je zelo medovita. Semena (sivorjava do temno rjava) so primerna za pride- lavo nadvse okusne moke in kaše. Iz celih rastlin si pripravimo zeliščne čaje. Če je ne porabimo, je odlična tudi za zeleno gnojenje. Sejemo jo od maja do konca julija. Ajda je vses- transko uporabna rastlina, zato bi jo morali sejati čim več. ¶ Facelija (Phacelia tancetifolia) NOVO! Facelija je posebna rastlina, zato mo- ramo njeno seme vedno imeti pri roki, saj jo od pomladi do jeseni lahko posejemo na vsako prazno mesto v vrtu. V sorodu ni z nobeno vrtnino, hitro in bujno raste (razpleveli vrt), čudovito cveti in je izredno medovita. Čebele in druge koristne žuželke jo obožujejo in ko odcveti, nam služi za zeleno gnojenje (vnos organske mase v tla, kar pomeni več humusa v tleh). Cvetovi so lepi tudi v vazi, torej je čudovita cvetlica za rez. 39
¾ KORISTEN NASVET: 5 največjih napak pri vrtnarjenju 1. NEPRAVILNO ZALIVANJE: če zalivamo z zalivalko z razpršilcem, vrhnjo plast samo namočimo in voda ne prodre globlje do korenin. Korenine se razraščajo tik pod površino in ne gredo v globino. Ker zalivamo povprek, pospešujemo tudi rast plevelov med vrstami. Nasvet:zalivamo manjkrat, vendar takrat obilno (dolgo časa). Voda prodre globlje v tla in korenine, ki rastejo za vodo v globino, so dolge in močne (močne korenine, večje in odpornejše rastline, boljši pridelki). Vedno zalivamo blizu rastline, po možnosti pod liste. Ne zalivamo po celi površini. Pri visokih tempe- raturah zalivamo zjutraj in zvečer. Načeloma ne zalivamo krompirja in čebule. 2. ZBITA, NEOBDELANA TLA: če tal ne okopavamo, je tudi zalivanje zaman, saj voda odteče po površini in ne prodre v globino. Lažje je tla prekopati, kot večkrat zalivati. Velja, da si z enkratnim okopavanjem prihranimo trik- ratnozalivanje. Nasvet: naj bodo tla okoli rastlin vedno rahlo okopana. V tleh je tako več zraka. Z okopavanjem prekinemo kapilarni tok vode iz globine tal in voda v tleh ostane na voljo rastlinam. Vse to delo odpade, če tla prekrivamo oz. mulčimo. 3. SLAB “TIMING” PRI PLETJU: na začetku težko ločimo majhne plevele od majhne zelenjavce. Če intenzivno plevemo, se zgodi, da odstranimo, poško- dujemo male zelenjavne rastline ali celo preprečimo kalitev. Tudi če predolgo čakamo, je problem; plevel se je že bujno razrastel. Posledica tega je, da moramo vložiti veliko truda. Tudi neenakomerno pletje in pletje v suši nam otežuje delo. Nasvet: pleti je treba takoj, ko ločimo plevel od zelenjave. Setev v vrste nam to olajša, saj je vse, kar je med vrstami, plevel. Plevemo po dežju, saj je takrat lažje. Izpuljen plevel naj ostane v vrtu kot prekrivka med rastlinami, saj se hitro razgradi in nam lahko služi kot zeleno gnojenje, senči tla in zadržuje talno vlago. Ni pa nujno, da vse oplevemo. Po potrebi pustimo med vrstami kakšno vrtnino, cvetlico in začimbnico, ki se je zasejala sama (ognjič, boreč, loboda, koriander, koper, paradižnik, solata, sončnica, špinača itd), da popes- trimo svoj zelenjavni vrt. 4. RASTLINE SO PREGOSTE: vsi sejemo v vrste in seveda pregosto, ker ne moremo sejati eno seme zraven drugega, ampak nam seme preprosto pada iz rok. Ob dobri kalivosti so rastline pregoste in se ovirajo pri rasti. Ker ni prostora, rastline ne rastejo in ostanejo majhne ali zakrnijo. Nasvet: poskušamo se držati razdalj, ki so navedene na vrečicah (ob sami setvi je to težko, zato smo pozorni na razdalje med rastlinami pri redčenju). Sejemo pravočasno (odvisno od vrste zelenjave in vremena). Sejemo pravilno globoko: globina je 2x debelina semena ali pa semena ne prekrijemo in seme samo pritisnemo ob zemljo (tista, ki kalijo na svetlobi). Po setvi setveno povr- šino obilno zalijemo ali sejemo pred dežjem. Ko so rastline velike, jih obvezno redčimo. Predstavljamo si, kako velike so rastline, ko zrastejo in jim namenimo tako velik prostor. Jaz imam pri redčenju probleme, saj mi je žal, da moram toliko rastlin odstraniti (zato jih pa čim več pojem, presadim ali z njimi pre- krivam tla). Vendar, velike rastline potrebujejo veliko prostora. Najtežje je pletje pri motovilcu in korenčku, zato le pogumno in vztrajno! 5. NESTRPNOST: ko nas enkrat zagrabi vrtnarska vročica, nas ne izpusti. Motivacija je dobra, nestrpnost pa vodi v napake. Morda prezgodaj sejemo, kar povzroča slabo kalivost in šibke rastline. Nekatera zelenjava, ki jo sejemo prezgodaj, gre v cvet ali prehitro dozori oz. predozoreva. Na primer, pri prez- godaj sajenem brstičnem ohrovtu prezreli brstiči pokajo. Nasvet: sprostimo se, saj v vrtnarjenju z nikomer ne tekmujemo. Spomnimo se, da smo na vrtu na prostem, da bi se sprostili pred vsakdanjim stresom. Tam nam narava narekuje tempo! Držimo se priporočenih datumov setve in razdalj med rastlinami. Ne jezimo se, če ne uspe. Izklopimo telefon in opazu- jemo. Zadihamo svobodno. 49
Tomato & Chili Line PARADIŽNIKI IN ČILIJI VSEH OBLIK IN BARV ቢ Paradižnik PARADIŽNIK je najbolj priljubljena zele- njava povsod po svetu. Tudi pri nas ne manjka v nobenem zelenjavnem vrtu. Še na balkonu se mora udomačiti. Preizkusite različne oblike in barve paradižnika. ባ Paradižnike vzgojimo iz sadik. Seme posejemo v različne posodice, lončke (25 oC). Sadike vzgajamo v svetlem prostoru (18-21 oC) in jih redno zalivamo ali pršimo. Ko se razvijeta prva dva prava lista, prepiki- ramo v večje lončke. Ko ni več zmrzali, sadike sadimo na sončno in toplo mesto, poševno in globoko. Tla zastiramo. Paradižnik zelo dobro uspeva v posodah (njegov vonj odganja muhe). ቤ ³ AURIGA • To je priljubljen paradižnik iz vzhodne Nemčije, srednje visok za vzgojo na prostem (potrebuje oporo). Dekorativni okrogli paradižniki so svetleče oranžne barve, sočni in zelo aro- matični, težki 50-100 g. Najokusnejši so sveže nabrani za solate, sendviče. · BALKONZAUBER • Nizek (50 cm), zgoden, kompakten, ro- busten in roden paradižnik. Primeren je za sajenje v lonce ali na prostem. Zreli plodovi so okrogli, gladki, lepe rdeče barve, sočni, ብ ne pokajo, težki 30 g. Ker je zgoden in nizek, ga lahko sejemo tudi neposredno na prostem. » BELMONTE Sel. RADEH • To je največji para- dižnik, plodovi so težki 1-2 kg. Rastlina zraste do 3 m visoko (opora). V zrelosti se roza barva spre- meni v rdečo. Poznavalci in hkrati sladokusci trdijo, da je to najokusnejši paradižnik. Je srednje zgoden, visok, bujne rasti, primeren za vzgojo na prostem, pod tuneli in v rastlinjaku. ቦ ¿ BIRON F1 - PROFI • To je klasičen, srednje zgoden hibrid, vi- soke in močne rasti (potrebuje oporo), odporen na bolezni in nema- tode. Plodovi so lepe rdeče barve, sočni, okusni in čvrsti, težki 250-300 g. Odličen je za vzgojo na prostem. ´ FIASCHETTE • To je stara italijanska sorta, ki izvira iz okolice Neaplja. Paradižnik je nižje rasti, vendar zelo roden. IZRAZITO ODPOREN NA ቧ SUŠO. Plodovi imajo obliki slive, težki so okoli 15-25 g, rubinasto rdeče barve, dobre teksture in intenzivno živahnega okusa. Uporaben je za solate, omake, kot pelat in za sušenje. ² GOLDENE KONIGIN • To je visoka sorta rumenega paradižnika, ki izvira iz Nemčije. Primeren je za vzgojo na prostem. Plodovi so okrogli, srednje veliki, z gladko in čvrsto lupino, dobre arome in prijetnega okusa. Enakomerno zlato rumeni postanejo, ko so zreli. ቨ ¶ ILDI • Mini češnjev paradižnik z dekorativnimi plodovi rumene barve (12-15 g) prepriča s svojim sladkastim okusom in mehko lupino. Zraste do višine 150 cm (potrebuje oporo). Primeren je za vzgojo na prostem, v rastlinjakih ali v loncih. Uživamo jih sveže - pohrustamo kot češnje, v solatah in sendvičih. Ploščate grozde z do 100 plodovi lahko tudi posušimo in uživamo do oktobra. 50
Search
