® TRADICIONALNO & MODERNOalismproiddeihrnomo vtrrtandaircjiejenje
Za vse, ki radi vrtnariteLani sem končno obdobji suše in vročine. Rastline rastejoponotranjila, da počasneje, vegetirajo in čakajo nalahko vrtnarimo boljše čase.zares povsod. Pot-rebujemo samo So ograje okoli zelenjavnega vrta nujne?od sonca obsijan So in lahko so tudi okrasne.košček prostorakjer voda lahko Ugotovila bom, katere hranilne snoviodteka. vsebuje določena zelenjava in zato še bolj pestro jedla.Letos bom poskusila ozeleniti streho dopolovice vkopane garaže pred blokom Pri načrtovanju setve v zelenjavnemv centru mesta, in sicer s sajenjem vrtu razmišljam o količinah pridelanevrtnin, cvetlic ter začimbnic v pekarske zelenjave v določenem časovnem ob-gajbice (več o tem v lanskih Razgled- dobju. Zato bom načrtovala več tiste, kinicah z vrta 5). Seveda, če bodo sosta- jo lahko na različne načine uskladiščimnovalci za. preko zime.Razmišljam o zasipnicah in uskladiš-čenju zelenjave preko zime. Ker so tla najbolj bistven element vrta,Svetujem vam, da začnete “loviti de- bom seveda poskusila pridelati še večževnico”, ker je to koristno in enostavno. komposta, da bom z njim prekrila tlaZaradi klimatskih sprememb bodo po- (namesto z drugo zeleno odejo).letja očitno zaznamovana z dolgimi Prebrala bom kakšno knjigo o zgodovini zelenjave in vrtnarjenja na Slovenskem. Vsako leto znova skrbim za čebele. Poleg vseh možnih cvetlic in začimb bom pustila, da gre še kakšna zelen- java več v cvet - npr. brokoli in čebula. Čebele imajo rade tudi cvetoči plevel. Dober izgovor, da ne plevem. Semina in Royal Seeds Naše seme je kombinacija tradicio- nalnih sort, s katerimi ohranjamo svojo dediščino in modernih sort, s katerimi stopamo v korak s časom. Semina d.o.o je slovensko semenarsko podjetje z lastno blagovno znamko se- men Royal Seeds. Semena, ki jih paki- ramo v vrečice, so pridelana v državah Evrope in dodelana v največjem in naj-
modernejšem semenarskem podjetju v rumeno korenje; čebula Ptujska rdeča,Italiji, SUBA SEEDS. Podjetje SUBA SEEDS rdeča pesa Egiptovska, ajda Čebelica,se nahaja ob Jadranskem morju, v pok- koruza trdinka Lj-275.rajini Emilia Romagna. Pokrajina jezaradi podnebnih in vremenskih razmer, SRBSKE SORTEustreznih tal, odlične tehnološke infra- Paradižnik Novosadski jabučar, paprikastrukture ter znanja in izkušenj tradi- Slonovo uvo in Somborka, fižol v tipucionalno poznana po kvalitetni pride- Tetovca.lavi semen vrtnin. Tukaj, ob Jadranskemmorju pridelujemo semena vrtnin za ITALIJANSKE SORTEsemenska podjetja iz celega sveta. Solata Catalogna, vsi radiči, paradižnikSeme vrtnin, ki ga pakiramo v naše Grande, Scatolone, Fiaschette, Belmonte,vrečice, pridelujemo tudi v Adria regiji fižol Čudo Piemonta, Anellino di Trento;(Vojvodina). borlotto tipi (češnjevci), Meraviglia di Venezia.Sorte semen vrtnin so stare evropskesorte, med katere uvrščamo tudi slo- FRANCOSKE SORTEvenske avtohtone in udomačene sorte. Korenček Nantes, endivija kodrolistnaVse je mogoče vzdrževati brez uporabe Fine de Louviers in endivija Cornet debiotehnoloških metod in NISO GENSKO Bordeaux, grah Kelvedon in Mali Provan-SPREMENJENE. Prilagojene so našim salec, fižol Coco blanc a rames.rastnim razmeram, niso zahtevne zavzgojo in dajejo okusne ter s hranili Regionalnabogate pridelke, ki bodo razveselile vsa- pridelavakega ljubiteljskega vrtnarja. semenaSeme pred pakiranjem kontroliramo v Semena pridelujemo predvsem v na-laboratoriju (zdravstveno stanje, kali- ši regiji, v bližnjih evropskih drža-vost, čistoto, vlago). Pakiramo samo vah - v Srbiji (Vojvodina), v Italijiseme, ki ustreza predpisanim mednar- (ob Jadranskem morju in pod Al-odnim standardom. Sortnost pa pre- pami), v Franciji, na Madžarskem,verjamo na poskusnem polju. na Poljskem in tudi v Slovenji.Sortiman Leta 2017 smo v Vojvodini pridelali semeRoyal teh vrtnin: korenček, solate, bučke, buče,Seeds redkvica, paradižnik, paprika, por, če- bula, različna zelišča.DOMAČE SORTE Zakaj Vojvodina? Ker je Vojvodina blizuRepa Kranjska okrogla; solate Ljubljan- nas, kar pomeni, da je pridelava regijska,ska ledenka, Dalmatinska ledenka, lokalna. Poleg tega Vojvodina ponujaUnicum, Posavka, Majska kraljica in tudi odlične pogoje za pridelavo semenaNOVA OŽIVLJENA STARA SORTA Belo- - ugodno podnebje, pravilno razpore-kriška; motovilec Ljubljanski; paprika ditev padavin, odlično globoko in hu-Šorokšari, Kurtovska kapija in Botinska mozno zemljo, ogromne poljedelskerumena; zelje Varaždinsko, Futoško in površine, pravo mehanizacijo, urejenoDitmar; fižol Češnjevec, Jeruzalemski; namakanje, znanje ter izkušnje.
Za vse, ki radi vrtnarite ® 900023 HIGH QUALITY SEEDS ASTRA CallistephHTurIsa-cdNhiciOnioe-nnMasliAnsaR/eUvM,roMJpEsEŠkŠaAAsVoNIrtNIaCAALinije izdelkov• Vrečice Royal Seeds STANDARD 50 cm(zelenjavna in cvetlična semena) 700058• Vrečice Royal Seeds MAXI HOBBY RaHprhsuaasttnlijvuauvsHseIGiTnHoOQsvUeANžLuIDTjoYčeSOER/E®HDrRESskaODveSKi oSsVvjOežIavC/ajuASćeC/ARROLETTKGVLIOCBAE (zelenjavna semena)• Vrečice Royal Seeds HERBAL LINE (zeliščna oz. začimbna semena)• Vrečice Royal Seeds TOMATO & CHILI LINE (semena paradižnikov in čilijev) ® E700039 VREČICA JE ZBAIOKROAMZGPORSATDLIJNIVRAE,CPIRKLIMIREARNNJAE• Vrečice Royal Seeds BIO LINE HIGH QUALITY SEEDS Herbal LineČRNA CKRUNMIINKAIMNigella sativa Zdrava začimbSKaIm-/EeKZtOidjs-r0tav0vo1zEaUčin TOMATO & CHILIE800006 (ekološko pridelana semena)• Royal Seeds TRAVNE MEŠANICE ® SEMEN (semena za vrtno trato) Solanum lycoNpeaNHrjsaItiGecjHtžuePomQžUjApiABaLpIRraTaEYrdaASLadEjEiDMzžDnS(I0ikO,Ž5(0NN-,51TI-kEKg1)kiSg/zv)EaiPznLrreAe.ddnRnReogAgAauDDokkuAuEssaJaHZNaše semenske vrečice so moderno ZVAREKČOICMAPOJSETBIINORRAEZCIGKRLAIDRLAJINJVEA, PRIMERNA25-50 cmoblikovane, opremljene so z nazornimiin lepimi slikami ter vključujejovse potrebne informacije za setev in vzgojo.Preizkušeno: EKO EMBALAŽA VREČICA JE BIORAZGRADLJIVA, PRIMERNA ZA KOMPOST IN RECIKLIRANJE- plastificirana z zelenjavno plastiko - prvi in edini! • Seme VR EČICA JE BIORAZGRADLJIVA LIRANJEmora biti hermetično pakirano, zato da dlje časa ohrani svojelastnosti. Običajno seme pakiramo v papirnato embalažo, ki je PRIMERNA ZA KOMPOST IN RECIKplastificirana. Pod znamko BZ Royal Seeds prvi v Sloveniji inširši regiji pakiramo seme v papirnate vrečice, ki so plastificiranez UNIKATNO in INOVATIVNO zelenjavno plastiko. Ta plastika je izdelana po naj-modernejših proizvodnih postopkih iz zelenjave. Vrečice lahko recikliramo in sobiorazgradljive, torej primerne za kompost ali biološke odpadke. Vrečice so oz-načene z logotipom logo BIOPACK.Predstavitevna sejmuGornja RadgonaVsako leto se predstavimo na sejmuGornja Radgona, kjer z velikim veseljempoklepetamo z vami. Vaše ideje, poglede,znanje, izkušnje nam služijo za pripravooptimalne ponudbe semen.Slovenski vrt - Slovenija sejeVeč zelenjavnih vrtov pomeni več zdravja in lepšo okolico.SVETOVALNA SPLETNA STRAN IN SPLETNA wwSwPLE.TsNeAmTRinGOaV.IsNiATRGOVINA • Spremljajte nas na naši spletnistrani: www.semina.si. Za urejen zelenjavni vrtin čim več okusnih pridelkov!Vsa semena lahko naročite tudi prek spleta in vam jih pošljemo po pošti.SEMINA - FACEBOOK • Vrtnarjenje je družabno opravilo, zato smopostali aktivni tudi v družabnem omrežju Facebook. Z nami bostelahko harmonično vrtnarili vse leto.
Vsebina 6 Brstični ohrovt 26KORENOVKE 6 Raštika / Krmni ohrovt 26KorenčekRedkvica in redkev 7 ČEBULNICE 27KolerabicaKoleraba 7 Por 27RepaRdeča pesa 7 Čebula 27ZelenaPastinak 7 STROČNICE 28Sladki komarčekSOLATNICE 8 Fižol 28SolataStebelna solata 8 Laški ali turški fižol 30MešanicE Baby LeafRadič 8 Limski fižol 31EndivijaMotovilec 9 Bob 31Špinača in blitvaPLODOVKE 10 Dolga vigna 31ParadižnikJajčevec 10 Nizka vigna 31Paprika in feferoniKumare 11 Grah 32Bučke in bučeLubenica 13 Čičerika 32MelonaKAPUSNICE 13 Leča 33CvetačaBrokoli 14 Soja 33ZeljeRdeče zelje 15 OSTALE VRTNINE 34Kitajsko zeljeOhrovt 16 Koruza 34 18 Špargelj 34 18 Bela detelja 34 19 Ajda 34 19 Facelija 35 20 ZAČIMBNICE IN ZELIŠČA 36 22 HERBAL LINE 40 23 TOMATO & CHILI LINE 46 23 BIO LINE 50 24 CVETLICE 54 24 BOŽIČNO ŽITO 61 24 TRAVNE MEŠANICE 62 24 LUNIN SETVENI KOLEDAR 64 26 PODATKI O SEMENU 70 26 DOBRI IN SLABI SOSEDJE VRTNIN 72 26 DARILA Z VRTA 74
ቢ Korenovke Korenček (Daucus carota)ባ Najbolje raste na peščenih, humoznih in globokih tleh. Gredic NE gnojimo s hlevskim gnojem ampak spomladi s kompos- tom, lesnim pepelom ali kameno moko. Korenček sejemo od začetka marca pa tja do junija. Pazimo, da ne sejemo pre- globoko. Kali zelo dolgo: 3-4 tedne. Najbolje kali, če ga sejemo skupaj s semenom kopra. Če želimo vedeti, kam smo sejali, ga sejmo skupaj s semenom redkvice. Prvič ga redčimo oz. pulimo, ko je visok 2-4 cm in 2 tedna kasneje še enkrat.ቤ Končna razdalja med rastlinami naj bo 8-10 cm. Raste naj v mešanih posevkih s čebulo, solato, redkvico, grahom, porom, zeljem in paradižnikom. Odlično se obnese na visoki gredi. V času rasti gredico zastiramo, da ohranjamo korenine hladne in preprečujemo rast plevelom. Za zastirko so odlični listi špinače, ki raste povprek po vrtu. Korenčke lahko pulimo vse poletje, tja do snega. Korenčke skladiščimo v mivki, jih zamrznemo, vložimo ali konzerviramo kot korenjev sok. Odličen je v voku - malo se zmehča in napije z maščobo, takoብ da prebavimo več vitaminov, ki so topni v maščobah. Koren- ček je odličen za sočenje. ³ NOVO! MINI KORENČEK CARACAS • To je kratek koničast korenček in je dobra izbira za vzgojo na težkih tleh. Odličen je tudi za setev v loncih kot BABY KORENČEK ali MINI KORENČEK. Je sočne oranžne barve, hrustljav in zelo okusen. · NANTES 3 • Sorta naših babic. Srednje zgodnja sorta (100 dni)ቦ oranžno rdečih korenov, dolgih okoli 16-20 cm. » FLAKER • Pozna sorta oranžno rdečih korenov, ki so dolgi okoli 22-24 cm. ¿ DOLGI TOPI BREZ STRŽENA • To je stara evropska sorta; pozen in zelo roden korenček. Koreni so dolgi, s topim vrhom. Odličen je svež, za vlaganje, zamrzovanje inቧ sočenje. ´ KURODA / TOUCHON •Zgod- nja sorta oranžno rdečih korenov lepe oblike, ki so dolgi okoli 14-18 cm, hrustljavi in odličnega okusa. ² RUMENI JAUNE DU DOUBSቨ Pozna sorta rumenega korenja. Koren je velik (30 cm) in je primeren za svežo rabo, skladiščenje ter krmo doma- čih živali. ¶ VIJOLIČEN KORENČEK COSIMC PURPLE • Je korenček, ki zbuja pozornost. Barva kože je svetlo vijolična, meso pa v intenzivnih odtenkih oranžne in rumene barve, kar mu daje poseben okus.ቩ º KORENČEK ATOMIC RED • Je briljantno koralno rdeč koren- ček, unikatnega videza, ki barvno obogati naše jedi. Je hrustljav, intenzivnega okusa, odličen je tako surov kot tudi kuhan. Sorta je posebno bogata z antioksidantom likopenom, ki preprečuje nastanek raka. 6
3 KORISTEN NASVET: Kavna usedlina v zelenjavnem vrtuKavna usedlina vsebuje dušik, fosfor, majhne količine kalija,bakra in cinka, zato je odlično gnojilo. Ker vsebuje kofein,odganja različne škodljivce (polže, žuželke). V majhnih odmer-kih jo dodajamo kompostu, saj jo deževniki obožujejo. Ker jerahlo kisla, z njo gnojimo tudi hortenzije, azaleje in praproti.Redkvica in redkev (Raphanus sativus) ቪ ቫSejemo jo od maja do septembra. Ljubitelji naj jo sejejo vsa- ቭkih 14 dni. Najbolje raste v mešanih posevkih s solato, ko- ቮrenčkom in paradižnikom ali na robu gredic. Potrebuje tla, ቯpognojena s kompostom, ki morajo biti vedno dovolj vlažna, ተzato da preprečimo napad bolhačev in da redkvice ne ole-senijo. Ker hitro raste, jo je treba pravočasno redčiti. Red-kvice pobiramo še mlade.¾ SAXA (=NON PLUS ULTRA) • Zgodnja sorta. Okusne in sočneredkvice so velike, okrogle in intenzivno rdeče barve.µ FLAMBOYANT 3 • Zgodnja sorta. Okusne in sočne redkvice sovelike, podolgovate, rdeče z belim vrhom.¸ ZIMSKA ČRNA • Črna, ploščato okrogla črna redkev ima belomeso prijetno pekočega okusa. Je zimska zelenjava, ki jo pobiramopozno v jesen in jo lahko skladiščimo. Sejemo jo julija.Kolerabica (Brassica oleracea)Kolerabico gojimo v Evropi že stoletja. Je enostavna za vzgojo.Sejemo jo od zgodnje pomladi do srede poletja. Olesenelostpreprečimo z rednim zalivanjem in prekrivanjem tal (mulč).Lahko jo presajamo po vsem vrtu, tako da zapolnimo praznamesta. Raste naj v družbi s solato, fižolom, grahom, rdečopeso, porom, špinačo in paradižnikom.¹ DUNAJSKA BELA • Zgodnja sorta (40-55 dni). Gomolj je ze-leno bel, ploščato okrogel, hrustljav in okusen.Koleraba (Brassica napus)Ƹ RUMENA • Rumeno zelena koleraba s finim, rumenim, okus-nim mesom, ki vsebuje veliko suhe snovi in lepo diši. Sejemo jojulija. Dozori okoli 90 dni po setvi. Primerna je za vzgojo v poznojesen in se odlično skladišči. Nepogrešljiva za pripravo zelenjavnihjuh. Je nezahtevna vrtnina.Repa (Brassica rapa)ƹ KRANJSKA OKROGLA • Zgodnja domača repa, ki hitro raste.Uporabljamo jo svežo, jo kisamo ali skladiščimo. Je ploščato okroglaz rdeče vijoličnim vrhom. Dobro uspeva povsod, kjer ima dovoljvlage. Sejemo jo julija, pobiramo septembra, oktobra. 7
ቢ Korenovke ᕡ KRANJSKA PODOLGOVATA • Zgodnja domača repa, ki hitro raste. Uporabljamo jo svežo, jo kisamo ali skladiščimo. Je podol- govata z rdeče vijoličnim vrhom.ባ Rdeča pesa (Beta vulgaris) Zelo zdrava vrtnina, saj vsebuje veliko železa in silicija, zato naj bi jo imeli na jedilniku vsaj enkrat tedensko. Prenaša tudi hladnejše podnebje. Potrebuje rahla, hranljiva humozna in vlažna tla. Raje ima vlažna kot sušna poletja. Ne poza- bimo je razredčiti. Mlade rastlinice pohrustamo surove, naj- bolje skupaj s solato v solatni skledi. Hvaležna bo za dognojevanje z rastlinsko prevrelko. Rdečo peso ob- vezno sočimo. · EGIPTOVSKA • Srednje zgodnja pesa, ploščato okrogle oblike, temno rdeče barve. » BIKOR • Srednje zgodnja pesa, podolgovato okrogle ob- like, temno rdeče barve brez kolobarjev. ¿ DETROIT • Stara evropska sorta, temno rdeče barve in ovalne oblike. Idealna za domači vrtiček. Dozori v približno 60 dnevih po setvi. Primerna za svežo rabo, vlaganje in skla- diščenje. ´ CYLINDRA • Srednje zgodnja pesa, podolgovata, temno rdeče barve brez kolobarjev.ቤ Zelena (Apium graveolens) Gojimo tri vrste zelene: GOMOLJNO, STEBELNO ALI BELUŠNO IN LISTNO (glej vrečice Herbal Line). ² PRAŠKA - GOMOLJNA ZELENA • Ima velik gomolj z belimብ in aromatičnim mesom. Uporabljamo tako gomolje kot tudi liste. Gomoljna zelena je izredno občutljiva vrtnina, ki zahteva veliko nege. Potrebuje veliko hranil (tudi lesni pepel) in vlage, zato tla prekrivamo ter poleti, ko je suša, obvezno zalivamo. Na prosto jo presajamo maja (ne prej) in gomolje pobiramo oktobra. Sadike presajamo plitvo (ima plitve korenine), sicer ne tvori gomolja. Sadimo jo na rob solatne in kumarične gredice. ¶ GIANT PASCAL - STEBELNA ALI BELUŠNA ZELENA • Uživamoቦ odebeljene listne peclje - v solatah ali kuhane. Odlični so za sočenje in obvezno jih dodajamo različnim jedem, saj vsaki izboljšajo okus. Zelena ima veliko hranilnih snovi in je zelo zdrava. Če želimo bela stebla, jo lahko osujemo, in to vedno z vlažno zemljo. Ko je suša, jo moramo zalivati. Pastinakº (Pastinaca sativa) Veliki, kremasto beli koreni, dolgi do 40 cm, so rahlo sladki inቧ imajo posebno aromo. Vsebujejo veliko vitaminov in mineralov. Uporabljamo jih kot korenček in korenasti peteršilj. Pastinak potrebuje humusna, hranljiva in vlažna tla. Prezimi. Korene ko- pljemo od jeseni do pomladi, če tla niso zamrznjena. Korene lahko tudi skladiščimo ali zamrznemo. 8
ቨ¾ Sladki komarček ቩ (Foeniculum vulgare var. dulce) ቪOblikuje “gomolj”, ki je prvovrstnega in edinstvenega okusa. Kotsamostojno jed ga pripravimo tako, da ga skuhamo in zmehčamo wwSwPLE.TsNeAmTRinGOaV.IsNiAna sopari. Lahko ga jemo tudi surovega v solatah. Uživamo tudimlade liste, ki jih kot začimbo dodajamo mnogim jedem.Zahteva sončna in topla poletja, dobro pognojena tla ter velikovlage (v suši obvezno zalivamo). Belimo ga tako, da osujemo rast-line, ko so gomolji veliki kot žogica za golf. Nato jih postopoma ševečkrat osujemo. Tri tedne po osipanju že pobiramo pridelek. 3 KORISTEN NASVET: Zasipnica tako, kot nekoč Naši dedki in babice so doma pridelano zelenjavo shranjevali tudi v zasipnici. Danes smo na to malo pozabili. V zasipnici shranjujemo korenovke - repo, kolerabo, gomoljno zeleno, rdečo peso, korenček, korene peteršilja. Za zasipnico uporabimo kar- tonsko ali leseno škatlo, veliko vedro ali čeber, v katerega na- sujemo mivko ali droben pesek, vlažno zemljo ali žagovino. Nasujemo plast mivke, nanj položimo korene oziroma gomolje, zopet damo plast mivke in nato gomolje, dokler ni škatla oziroma posoda polna. Tako pripravljeno zasipnico hranimo na temnem in hladnem prostoru. Nekoč (lahko pa tudi danes) so za zasipnico uredili del njive ali vrta in sicer tako, da so izkopali približno meter globoko luknjo, jo obložili z listjem in slamo, korene ali gomolje položili v jamo, jih pokrili z listjem ali slamo ter vse skupaj zasuli z zemljo. Danes zasipnico lahko kupimo (glej spodnje fotografije).9
ቢ Solatnice Solata (Lactuca sativa)ባ Solata potrebuje sončno lego ter hranljiva in vlažna tla. Sejemo je večkrat zapored v razmiku enega tedna. Najbolje raste v mešanem po- sevku s korenčkom, špinačo in čebulo. Lahko pa jo presadimo kamorkoli na prazno mesto v vrtu (npr. med plodovke in kapusnice). Več kot ima prostora, pozneje gre v cvet. Sejemo jo naቤ gredico skupaj s kolerabico in redkvico. Solate delimo na mehkolistne glavnate solate ali puterice, krhkolistne glavnate solate ali ledenke, solate z odprto ro- zeto ali gentiline. Listi solate so lahko različnih barv ali oblik. ³ MAJSKA KRALJICA • Je zgodnja, poletna mehkolistna glav- nata solata, ki oblikuje svetlo zelene in čvrste glavice. Primerna je za vzgojo v rastlinjakih, tunelih in na prostem.ብ · NOVO! CANASTA • Zanimiva solata, ki oblikuje rahlo odprto glavo s hrustljavimi, rahlo nagubanimi listi z rdečkastim navdihom. V Evropi je zelo priljubljena. To je stara sorta, odlič- nega sladkastega okusa. Sejemo jo od junija do septembra, pobi- ramo pa od junija do novembra. Uspešno jo pridelujejo tudi slovenski profesionalni pridelovalci zelenjave. » NOVO! SOLATA V TIPU ZAGREBAČKE KRISTALKEቦ Ledenka, prilagojena našemu podnebju in okusu. Glavice so velike, kompaktne s svetlo zelenimi in krhkimi listi. Je prijetnega okusa in lepega vonja. ¿ LJUBLJANSKA LEDENKA • Poletna, domača, krhkolistna so- lata. Oblikuje velike in kompaktne glave. Listi so bleščeče rumeno- zelene barve. ´ DALMATINSKA LEDENKA • Domača, poletna, krhkolistnaቧ solata. Oblikuje velike in kompaktne glave. Listi so bleščeče temno zelene barve. ² UNICUM • Poletna, domača, krhkolistna in izredno okusna solata. Oblikuje velike in kompaktne glave. Listi so bleščeče zelene barve z rjavordečimi pegami. ¶ NOVO! Originalno slovensko SOLATA BELOKRIŠKAቨ STARA SLOVENSKA SORTA SOLATE - oživili so jo v Kmetijskem Inštitutu v Ljubljani • Krhkolistna glavnata solata, svetle rumeno- zelene barve brez rdečega listnega roba je selekcija Primorske ledenke. Rastline so velike in oblikujejo polzaprte glave. Primerna je predvsem za zgodnje spomladansko pridelavo, v toplejših pre- delih tudi za prezimno pridelavo. º NOVO! SOLATA GREAT LAKES 659 (MESA 659) Izboljšana tradicionalna sorta, ki oblikuje veliko in kompaktnoቩ glavo s krhkimi, rahlo nazobčanimi listi lepe zelene barve. Je odličnega okusa in idealna za solate in sendviče. Ne gre v cvet in je odporna na vročino ter mraz. Glave naredi 83-90 dni po setvi. Sejemo jo od marca do avgusta, pobiramo pa od junija do novembra. 10
¾ GENTILINA DIANA • Nova sorta solate gentilina, ki jo vzga- ቪ ቫjajo tudi profesionalni vrtnarji. Oblikuje velike kompaktne glavice ቭs polodprto rozeto in svetlo zelenimi hrustljavimi listi. Prenaša ቮpoletno vročino in ne gre v cvet, zato jo lahko sejemo večkrat od ቯpomladi do jeseni. ተ ቱµ CATALOGNA • Posebna solata z zanimivimi krhkimi in zelo ቲokusnimi kompaktnimi listi. Lahko trgamo posamezne liste(se obrašča) ali porežemo celo glavo z odprto rozeto. NE GRE V CVET,zato je primerna za vzgojo od pomladi do jeseni. Sejemo je večkratzapored v razmiku enega tedna.¸ BERIVKA • Berivko sejemo od marca do avgusta v vrste injo še mlado porežemo. Lahko jo redčimo in nekaj rastlin pustimo,da razvijejo hrustljavo glavico.¹ MEŠANICA SOLAT ZA “BABY LEAF” • Mešanica semen solatje sestavljena iz 4 sort solat z različnimi oblikami in barvami listov.Sejemo večkrat na leto (na prosto, pod tunele ali v rastlinjake) inredno režemo mlade, sveže, sočne lističe za solato. Odlični so zapripravo karpača. Posejemo tam, kjer imamo prostor.Ƹ WINTER BUTTERKOPF (NANSEN) • To je zimska mehkolistnaglavnata solata. Spomladi oblikuje rahle rumenkasto zelene gla-vice. Sejemo jo v zaporednih setvah od 15. 8. do 15. 9., tako da pre-zimi v različnih razvojnih fazah.ƹ POSAVKA • To je zimska krhko-listna domača solata, ki spomladioblikuje hrustljave rumenozeleneglavice z rdečim navdihom. Boljeprezimi, če jo prekrijemo s kopreno.Sejemo jo od sredine avgusta dokonca septembra v razmiku enegatedna večkrat zapored.ƺ ZIMSKA RJAVKA • Zimska so-lata, stara evropska sorta, prila-gojena tudi našemu podnebju.Dobro prezimi, spomladi oblikujekompaktne rdeče zelene glavice.ƻ Stebelna solata NOVO!(Lactuca sativa var. angustana)Stebelna ali šparglejva solata (angleško Celtuce, kitajskoWosun) je pri nas nekaj novega. Zelo grenke liste lahko uži-vamo v solatah, so pa tudi odlični za prehrano živali.Rastlina oblikuje veliko, debelo, sočno steblo (premera 8cm), ki se ga olupi in nareže na tanke kolobarje, ki jih uži-vamo jih surove ali na hitro pokuhane v voku. Narezanosteblo tudi vlagamo. Ima delikatesen okus.Sejemo aprila in marca na prosto. Bolje kali na svetlobi, zatoseme rahlo prekrijemo z zemljo ali pa ga samo na rahlo pritis-nemo ob zemljo. Razdalja sajenja je 40 x 40 cm. Rastline v šestihtednih zrastejo do 1 m visoko.https://www.youtube.com/watch?v=ebE4QDvZaS8 11
3 KORISTEN NASVET: Čas za razmislek o zelenjavnem vrtu Za vse, ki zelenjavni vrt že imate, in za vse, ki ga želite imeti Zelenjavni vrt nam mora biti všeč, zato ga tako na podeželju kot v naselju oblikujemo, kot si želimo. Danes imamo lahko koristen zelenjavni vrt povsod. Imeti moramo samo nekaj sončne površine - gredico, dvorišče, trato, atrij, teraso, balkon, streho. KAJ MORAMO UPOŠTEVATI, KO NAČRTUJEMO SAMOOSKRBNI ZELENJAVNI VRT • Na začetku ne razmišljajmo o rastlinah, temveč o prostoru, ki je na voljo. Potrebujemo lepo in uporabno ograjo. Potrebujemo vodo za zalivanje oz. namakanje. Jo bomo sami “ujeli”? Kje bo prostor za obvezen kompostni kup ali celo dva? Najboljši kompostni kup je na zelenjavni gredici, zato da je v stiku s tlemi. Imamo prostor, kjer lahko uživamo v delovnem zanosu? Imamo prostor za rastlinjak, za visoke grede, za tople grede? Kako bomo oblikovali gredice? Ne pozabimo, da zelenjavo najlaže obvladujemo, kadar so med različno oblikovanimi gredicami urejene potke. • Upoštevajmo svoje želje. Nihče nas ne sili, da gojimo korenček ali grah. Morda imamo raje solato in paradižnike. So nam všeč zelišča? • Treba je znati sprejeti neuspeh in se posledično odpovedati določenim rastlinam, ki ne uspevajo. Zato preizkušajmo in sejmo raje tisto, kar uspeva, kar je za nas enostavno in kar obvladamo. • Bodimo strogi. Ne sejmo brez načrtovanja. Dobro izkoristimo ves razpoložljiv prostor, na primer tako, da posejemo tudi rastline, ki rastejo v višino (ob ograji ali opori). • Bodimo dovzetni za spremembe, zvedavi. (Če na hitro pregledam zgoraj navedeno, se mi zdi, da vse to velja tudi v vsakdan- jem življenju, ne samo pri vrtnarjenju.) KAKO ORGANIZIRAMO SVOJE GREDICE • Načrtujemo RAZNOLIKOST. Širina gredice naj bo med 1 in 1,5 m. Dolžina pa je odvisna od površine, lege, smeri in tega, kaj sejemo. Med gredicami obvezno naredimo potke. Sejemo v vrste - na gredico po 2, 4, 6 ali 8 vrst. • Ustvarjamo GIBANJE. Čim več različnih rastlin skupaj na isti gredici (MEŠANI POSEVKI) in čim bolj pester kolobar. NA NAŠEM VRTU NI PRAZNIH MEST. • Uporabljamo “TALENTIRANE” rastline - žametnica preganja ogorčice, zato naj raste povsod. Zelena s svojim vonjem odganja kapusovega belina, zato naj raste v bližini zelja. Več o teh rastlinah lahko preberete na naši spletni strani www.semina.si. NEPOSREDNA SETEV • Je najlažja, najcenejša in z njo vzgojmo najboljše rastline. • Gredice pred setvijo “pospravimo”. Odstranimo plevel in tla površinsko zrahljamo. • Pazimo na strukturo (zračnost, propustnost) tal. Po potrebi dodajamo pesek, kompost. • Sejemo vedno v vrste. Tako lažje plevemo, saj vemo, kam smo sejali. Ravne vrste na gredici dobimo, če sejemo ob napeti vrvici. Jaz vedno sejem v vrste in to, da niso najbolj ravne, me nič ne moti. • Obvezno in pravočasno REDČIMO. Tako USTVARJAMO PROSTOR, da zelenjava dobro uspeva.12
Solatnice ቢ ባMešanice “Baby leaf” ቤ ብPisane mešanice različnih listnatih vrtnin za rez mladih listov ቦ ቧ³ NOVO! MIŠINA MEŠANICA “BABY LEAF” ቨ ቩ(Rdeča pesa Bikor, radič Castelfranco, solata Batavia bionda,divja rukvica)To je mešanica za rez mladih listov. Lahko jo sejemo celo leto - odmarca do avgusta, na prostem v zelenjavnem vrtu ali na balkonuv zabojčku; od oktobra do marca pa v rastlinjakih. Ko so listi visoki15-20 cm, jih že lahko režemo. Obrastejo se. Sejemo jo večkrat,da imamo vedno na voljo sveže liste. Lahko jih uživamo tudi kotMIKROZELENJE, se pravi porežemo rastlinice, ko so visoke 3-8 cm,to je 5-10 dni po kalitvi.Radič(Cichorium intybus)Potrebuje sončno lego inhranljiva, vlažna tla. Radičsejemo v vrste kamorkoli naprazne gredice na vrtu. Izbe-remo več sort, da imamo celoleto svežega z vrta. Spomladiposejemo Verono in Tržaškisolatnik, ostale pa poleti. RadičPalla Rossa 5-Mesola lahko sejemoše avgusta, ker prezimi. Jesenimoramo biti z radiči potrpežljivi,saj tvorijo glavice šele, ko je dovolj hladno. Je odlična inzdrava solata. Vsebuje zdravilno grenčino intybin, ki mudaje specifičen okus in pospešuje prebavo.· PALLA ROSSA 3 - jesenski radič • Jeseni, odvisno od vre-mena, oblikuje vinsko rdeče glavice. Ne prezimi.» PALLA ROSSA 5 - MESOLA - zimski radič • Pozno jeseni inspomladi oblikuje vinsko rdeče kompaktne glavice.¿ CASTELFRANCO - jesenski radič • Jeseni, odvisno od vre-mena, oblikuje pegaste vinsko rdeče glavice. Ne prezimi.´ NOVO! VARIEGATA DI LUSIA CROSARA - jesenski radičČudovit glavnat radič rumeno bele barve z vinsko rdečimi pegami.Sejemo poleti in pridelamo jeseni (120 dni). Pri nas malo poznan,zato je čas, da ga preizkusimo.² BIANCA INVERNALE - zimski radič • Pozno jeseni in spom-ladi oblikuje zelene kompaktne glavice. Odlično prezimi.¶ PAN DI ZUCCHERO - jesenski radič • Jeseni, odvisno odvremena, oblikuje velike podolgovate zelene glave. Ne prezimi.º VERONA - celoletni radič • To je radič, ki ga sejemo že odpomladi naprej na gosto in do jeseni režemo njegove zelene liste,ki se obraščajo. Jeseni ga razredčimo, in pozno jeseni in spomladibo oblikoval kompaktne ovalne temno rdeče glavice. Odličen jetudi za siljenje. 13
3 KORISTEN NASVET: Količina zelenjave za štiričlansko družinoČe je prostor za vzgojo zelenjave omejen,moramo dobro premisliti, kdaj in kolikobomo sejali, da bomo imeli ravno prav ze-lenjave za štiričlansko družino. Običajnoimamo določene zelenjave v nekem obdobjupreveč, druge pa premalo.Okvirna poraba za 4 osebe:• SOLATE: sejemo vsake 2 tedna, 1 vrsto ³ NOVO! GRUMOLO BLONDE dolžine 3 m AMELIORE - zimski radič • Odličen• PARADIŽNIK: na prosto presadimo radič, ki prenaša zelo nizke tempera- 20 rastlin ture. Oblikuje rozete iz svetlo zelenih, finih okroglih listov, ki so najbolj• BUČKE, CUKINI: od srede maja na okusni spomladi. Sejemo ga od julija prosto posejemo 2 vrečici s semenom do septembra, pobiramo pa od jeseni (2 različni sorti) do pomladi.• REDKVICA: sejemo tedensko, pol vrečice• NIZEK FIŽOL: sejemo v začetku maja, junija in julija v 2 m dolge vrste · NOVO! GRUMOLO ROSSO• GRAH: sejemo marca in aprila v dve - TIP SOLKANSKEGA RADIČA 4-5 m dolgi vrsti - zimski radič • Lep, na nizke tem-• KORENČEK: v aprilu, maju in začetku perature odporen radič, ki oblikuje junija sejemo v 2 m dolge vrste (vsakič pol vrečice s semeni) vinsko rdeče rozete od jeseni do pom-• POR: v aprilu presadimo 50 rastlin med ladi. Pozimi manj grenak kot jeseni. različne vrtnine (1 vrečica) » TRŽAŠKI SOLATNIK - celoletni• KUMARE SOLATNE: konec aprila pose- radič • Sejemo ga celo leto in tudi jemo 2 vrečici mlade okusne liste režemo celo leto. Po rezu se obraste. Nezahteven radič,ቢ ki je obvezen v vsakem zelenjavnem vrtu. wwSwPLE.TsNeAmTRinGOaV.IsNiA Endivija (Cichorium endivia) Endivija bo hvaležna za sončno lego in vlažna ter hranljiva, rahla tla. Sejemo jo poleti za zgodnjimi kapusnicami, gra- hom, nizkim fižolom, zgodnjim krompirjem, čebulo in rdečo peso. Kasneje jo razredčimo in presajamo. To je odličnaባ poznojesenska zelenjava. ¿ DEČJA GLAVA • To je srednje zgodnja endivija za vzgojo od poznega poletja do pozne jeseni. Ne prezimi. Oblikuje velike kom- paktne rozete z rumeno zelenim osrčjem. ´ MALAN (=BATAVIA GREEN) • Odlična endivija, ki oblikuje 40-45 cm velike rozete, s kompaktnim osrčjem zelene barve.ቤ Od zgodnje pomladi do pozne jeseni jo pridelujemo na prostem, v rastlinjakih in tunelih pa pozimi ter zgodaj spomladi. ² CORNET DE BORDEAUX • To je stara francoska sorta. Valoviti listi oblikujejo rahlo glavico, ki je v obliki korneta. Listi, ki so debeli, masleno rumene do zelene barve, so večji od nam znanih endivij in izredno dobrega sladkastega okusa. Lahko režemo še mlade liste, ker se obraste ali pa jo pustimo, da se razvije do polne velikosti. Primerna je za jesensko in zimsko pridelavo, saj prenaša nizke tem-ብ perature. Posebno dobro se pozimi obnese pod folijskim tunelom. ¶ ESKARIOL RUMENA • To je srednje zgodnja endivija za vzgojo od poznega poletja do pozne jeseni. Ne prezimi. Oblikuje velike kompaktne rozete z rumenim osrčjem. 14
Solatnice ቦ ቧº NOVO! KODROLISTNA FINE DE LOUVIER • Atraktivna ቨ ቩendivija, s fino razrezanimi listi (ČIPKASTIMI), ki so odličnega in ቪsvežega okusa. Ta hip je to svetovna uspešnica, ki prihaja iz Francije. ቫ ቭ¾ ENDIVIJA, MEŠANICA • Čudovita mešanica endivij ቮ- Bubikopf (jesenska rumenozelena eskariolka),Fiorentina (zimska zelenorumena eskar-iolka), Verde a coure pieno (zimskazelena eskariolka), Fine De Louviers(kodrolistna rumenozelena). Seme se-jemo v vrste na gosto. Lahko režemo šemlade liste (pisana mešanica), lahko parazredčimo in pustimo prostor za različneendivije.Primerne so za vzgojo od poletja do zime.Motovilec (Valerianella locusta)Sejemo ga od srede avgusta do konca septembra in to ena-komerno po vsej površini ali v vrste (lažje okopavamo).Setveno površino rahlo prekrijemo z zemljo ali slamo, zatoda ga do kalitve senčimo in skrbimo za enakomerno vlažnost.Liste trgamo posamič ali pa porežemo celo rozeto in pustimo,da poženejo novi listi. Bolje prezimi, če ga prekrijemo s kop-reno ali smrečjem. Ne mara plevelov, zato ga redno plevemo.µ HOLANDSKI • Okusen zgodnji motovilec, ki oblikuje velikerozete z velikimi, širokimi, rahlo hrapavimi listi. ¸ LJUBLJANSKI • Domač, okusen, zgodnji motovilec, ki oblikuje velike rozete s srednje velikimi, dolgimi, gladkimi in svetlečimi listi. ¹ VERTE DE CAMBRAI - v tipu ŽLIČARJA • Okusen mo- tovilec, ki ima velike rozete s srednje velikimi, ovalnimi, temno zelenimi listi. 3 KORISTEN NASVET: Zbiranje vode za zalivanje zelenjavnega vrta Za zelenjavni vrt je voda zelo po- membna. Vrtne rastline brez zali- vanja zelo slabo uspevajo. Zato vodo zbiramo takrat, ko jo je do- volj - pozimi in spomladi. Kupimo ali sestavimo različne zbiralnike vode. Kakšni bodo, je odvisno od lokacije in velikosti vrta. Če ima- mo vrt ob hiši, zbiramo vodo, ki teče po žlebu. Kupimo posebno cev, ki jo umestimo v žleb in plas- tičen zbiralnik. Če vrt ni v bližini hiše, lovimo deževnico v sod. 15
ቢ Solatnice Špinača (Spinacea oleracea)ባ Najbolje jo bomo izkoristili, če jo bomo sejali spomladi in jeseni povsod po vrtu, na prazne gredice ali na prazna mesta med že rastoče vrtnine. Zgodaj spomladi, ko posejemo prve vrtnine, vržemo vmes še nekaj semen špinače. Korenine izločajo saponine, ki spodbujajo rast vseh vrtnin in pospešujejo godnost tal, kar dobro vpliva na vse vrtnine. Liste uporabljamo kot zastirko, površinsko kompostiranje in za zeleno gnojenje. Vonj špinače odvrača škodljivce, posebnoቤ bolhače. Korenine vedno puščamo v tleh. Pri setvi moramo upoštevati samo to, da špinača ne sme rasti v zemlji, ki je bila pognojena s svežim hlevskim gnojem. Če špinače torej ne pojemo, jo lahko porabimo na več načinov v zelen- javnem vrtu. Uživamo jo surovo ali kuhano neposredno z vrta. ³ MATADOR • To je hitro rastoča sorta, pri-merna za jesensko in pomladansko setev. Ima velike, temno zelene, svetleče liste, bogate z vitaminom C in železom. Blitva ali mangold (Beta vulgaris) Blitva velja za delikatesno zelenjavo. Zelo popularna je na Primorskem, vendar odlično raste tudi v celin- skem, hladnejšem podnebju. Stebla s “špargljastim” okusom kuhamo na pari. Liste uporabljamo kot špinačo. Vsebuje veliko vitaminov A in C ter kalija, mangana, železa in kalcija. Primerna je za vzgojo v rastlinjakih, tunelih in na prostem. Zelo lepa in uporabna je tudi v okrasnih loncih. Odlično prezimi. Liste trgamo, saj se obrastejo. Je nezahtevna vrtnina.ብ Hvaležna bo za vlažna tla. · SREBRNOLISTNA • Je hitro rastoča sorta (60 dni). Temno zeleni listi imajo bela listna rebra in bele listne peclje. » PISANOSTEBLENA ARCOBALENO MIX • Rastlina oblikuje stebla in rebra RAZLIČNIH BARV z velikimi zelenimi listi. Zelo lepaቦ je tudi ZA DEKORACIJO v okrasnih loncih. ¿ BLITVA LISCIA A VERDE DA TAGLIO •Oblikuje zelena tanka stebla in gladke, tanke ter sladke, svetleče zelene liste. ´ Novozelandska špinača (Tetragonia tetragonioides) NOVO! To je celo leto rastoča plazeča špinača, ki ima trikotne sočne liste.ቧ Pripravljamo jih tako kot špinačo. Sejemo jo maja na prosto in posamezne liste obiramo dopozne jeseni. Občutljiva je na mraz. Seme pred setvijo čez noč namočimo. Sadimo jo na razdalji 80 x 80 cm. 16
² Malabar špinača (Basella rubra)NOVO!To je enoletna azijska popenjavka. Potrebuje veliko toplote,drugače pa je za vzgojo nezahtevna. Odlično raste v sončnemdelu zelenjavnega vrta in v velikem loncu na balkonu (lahkov visečih košarah). Potrebuje oporo. Ko je suša, jo redno zalivamo.Raste hitro, tako da že 55 dni po setvi lahko uživamo mlade, ve-like in sočne, rahlo odebeljene, rdečkaste liste v solati ali pa jouživamo kot špinačo. Uporabljajo jo tudi za zgoščevanje juh, jedi“stir-fries” in v jedeh s čilijem. Je tipična listna zelenjavain vsebuje veliko vitaminov A in C, železa ter kalcija. 3 KORISTEN NASVET: Zelene strehe Ozelenitev streh (individualnih hiš, ve- likih stavb, tako poslovnih kot različnih ustanov (bolnice) itd.) je projekt velikih mest po vsem svetu. Strehe so neizko- riščen prostor in vsako mesto potrebuje rastline, pa ne samo za čiščenje zraka. Zelena streha polepša okolico. Hkrati je dober izolator, saj poleti hladi, pozimi pa greje, vzdržuje primerno zračno vla- go in nas varuje pred hrupom. Ozelenitev streh je enostaven projekt. Najprej je treba preveriti nosilnost stre- he, da bo vzdržala težo zemlje, vode in rastlin. Debelina zemlje za drevesa mora biti 150 cm, za grmičevje 60 cm, za manjše rastline (cvetlice, trajnice, trata, zelenjava) pa 30 cm. Treba je poskrbeti za drenažo (odtok vode) in zalivanje oz. namakanje. Ozelenitev streh delimo na ekstenzivno (samo tanka plast zemlje in nizke trpežne rastline, ki prenašajo mraz in vročino) in intenzivno, kjer bomo aktivno vrtnarili. 17
ቢ Plodovke Paradižnik (Lycopersicon esculentum)ባ Potrebuje veliko sonca, bogato gnojena tla in dovolj vode. Gnojimo obilno, lahko s kompostom, hlevskim gnojem ali z organskimi gnojili. Gnojimo mesečno od začetka cvetenja do konca zorenja. Raste naj ob opori (plastične ali bambusove palice). Paradižnik redno zalivamo. Zastiramo ga, da ne raste plevel in da zemlja ostaja vlažna. Mešani posevek: nizek fižol, korenček, kapusnice, por, pastinak, peteršilj, solata, radič, zelena, špinača, čebula, sladka koruza, česen in kapucinka.ቤ Zdravi plodovi brez škropljenja: Paradižnik sadimo vsako leto na isto mesto v gredi. Izberemo mu sončno in toplo lego. Prednost ima tisti del vrta, ki je najbolj zaščiten pred dežjem. Pred plesnijo, ki ga napade v vlažnih poletjih, ga zaščitimo tako, da rastline prekri- jemo, vendar tako, da imajo veliko prostora (zraka) in svetlobe. Folija, ki ne prepušča dežja, naj bo napeta v čim večjem oboku nad rastli- nami, tako da imajo paradižnikove rastline veliko prostora za rast. Vsak dan pregledujemo rastline in vse liste, na katerih se začnejo pojav-ብ ljati sivozelene pege, odtrgamo in uničimo (najbolje, da jih sežgemo). Paradižnik v posodah: Ne pozabimo, da paradižnik zelo dobro uspeva v posodah. Izkoristimo to njegovo lastnost in si z njim “polep- šajmo” terase ter balkone. Vonj paradižnika odganja muhe. Sadike sadimo poševno in globoko: Paradižnikovo sadiko sadimo čim globlje, kajti iz stebla poženejo stranske korenine. Več, ko ima rastlina korenin, močnejša bo in bolj zdrava. Pazite na temperaturo: Paradižnik ne nastavlja plodov pri tem- peraturi pod 13 oC in nad 32 oC.ቦ Češnjevi plodovi: Majhni češnjevi plodovi so idealni za zamrzo- vanje. Ne sprimejo so, tako da jih lahko posamezne jemljemo iz vrečke. Omakam, juham in drugim jedem jih tako lahko dodajamo celo zimo. Majhni češnjevi paradižniki so primerni tudi na popo- tovanju, saj jih lahko enostavno shranimo v posodah in cele po- jemo. Osvežijo nas, ne da bi se zmočili z njihovim sokom. ³ VOLOVSKO SRCE • To je pozna, visoka in bujna sorta. Veliki plodovi (800 g) so značilne srčaste oblike, svetleče nežno rdeče barve,ቧ zelo mesnati, sočni in izredno okusni. Niso primerni za transport. · SAINT PIERRE • Rodna visoka sorta. Plodovi so rahlo ploščato okrogli, gladki, težki okoli 200 g, izrazito sladkastega in prijetnega okusa. Uživamo svežega v solatah in omakah ter iz njega priprav- ljamo sokove in koncentrate. » NOVOSADSKI JABUČAR • Domača visoka sorta. Veliki, okrogliቨ plodovi (130-150 g) svetleče rdeče barve so zelo okusni. ¿ GRAPPOLINO FINNY F1 - paradižnik v grozdu • Visok (indeterminanten), odporen, zelo roden in zdrav paradižnik. Ima okrogle, intenzivno svetleče rdeče, okusne plodove, težke okoli 120 g. Primeren je za vzgojo na prostem, v tunelih in rastlinjakih. ´ CHERRY BABY F1 - paradižnik češnjevec • Visok (indeter- minanten), srednje zgoden, odporen, zelo roden paradižnik češn-ቩ jevec, ki se dobro prilagaja različnim podnebnim in vremenskim razmeram. Ima okrogle, svetleče rdeče okusne plodove, težke okoli 20 g. Primeren je za vzgojo na prostem, v tunelih in rastlin- jakih. Uporabljamo svežega in zamrznjenega. 18
² HEINZ 2005 - nizek paradižnik • Nizek ali determinanten ቪ ቫparadižnik. Plodovi so gladki, okrogli, iz 4-6 prekatov, težki okoli180 g in zelo mesnati. Dozorijo v okoli 90 dnevih po presajanju. ቭOdlični so sveži ali pa iz njih pripravimo kečap, omake in sokove. ቮPlodovi ne pokajo. ቯ¶ GRANDE - nizek pelat • Avtentična italijanska sorta para-dižnika, udomačena tudi že v naših krajih. Nizek (determinanten)paradižnik. Plodovi so gladki, podolgovati (8 cm dolgi), težki 80-90 g,lepe temno rdeče barve. Dozorijo v okoli 120 dnevih po presajanju.Rastlina je močna, obilno rodi in je dobro odporna proti bolezni. Odli-čen pelat za svežo rabo, kuhanje (omake), konzerviranje in sušenje.Jajčevec (Solanum melongena)º VIOLETTA LUNGA • Plod je podolgovato hruškaste oblike,dolg okoli 20 cm, črno vijoličen in svetleč ter ima čvrsto zeleno-belo meso. Dozori v okoli 80 dnevih po presajanju. Zahteva s hlev-skim gnojem pognojena tla, veliko vode in sončno lego. Odličnobo uspeval v plastičnem tunelu in rastlinjaku.Paprika in feferoni(Capsicum annuum) wwSwPLE.TsNeAmTRinGOaV.IsNiAPotrebujejo sončno lego, vlažna tla, obilno pognojenas kompostom ali hlevskim gnojem. Gnojimo mesečno,od začetka cvetenja do konca zorenja. Gredice paprikeredno zastiramo, med poletjem dodatno gnojimo z rast-linsko prevrelko in ob suši redno zalivamo. Pred setvijoseme čez noč namočimo v vodi. Rastlinam lahko nudimooporo (mreža). Prvi plod odstranimo, da ne zavira rasti.Plodove kasneje redno trgamo, da nastajajo novi. Mešaniposevek - posamezne rastline lahko posadimo na gredicekorenčka in zelja ter ob paradižnik.¾ ŠOROKŠARI • Domača, srednje pozna sorta, v tipu babure.Plodovi so sočni, srednje veliki, tipično mlečno bele do rumenebarve. Odlična za svežo porabo, polnjenje in vlaganje.µ KALIFORNIJSKO ČUDO • Tip babure. Je srednje pozna sorta. Plo-dovi so sočni, srednje veliki, zeleni in rdeči. Odlična za svežo porabo.¸ KURTOVSKA KAPIJA • DOMAČA, srednje pozna (125 dni)podolgovata in zelo rodna paprika - plodovi so bočno sploščeni,zelene in intenzivno RDEČE barve. Primerna je za svežo rabo,pečenje in vlaganje.¹ SLONOVO UHO • To je SLADKA SRBSKA PAPRIKA, “ajvaruša”,z velikimi in mesnatimi plodovi, ki na rastlini visijo. Zelena barvase v zrelosti spremeni v rdečo. Težka je od 150 g do 250 g. Je odpornaproti bolezni in daje stabilne pridelke. Za svežo rabo, pečenje inpripravo ajvarja.Ƹ BOTINSKA RUMENA • Tip paradajz paprike. Je domača,srednje pozna sorta (110 dni). Plodovi so sočni, srednje veliki, tipičnomlečno bele do rumene barve. Okusna in dišeča paprika. Odlična zasvežo porabo in vlaganje. Vsebuje dragocene vitamine, predvsemvitamin C in veliko mineralov. 19
ቢ Plodovke ³ NOVO! SOMBORKA • To je SRBSKA PAPRIKA, srednje zgodnja v tipu “polbabure”, RAHLO PEKOČA in zato tudi zelo zdrava. Paprikeባ so težke 60-90 g, svetlo rumene barve, zrele pa rdeče barve. Meso je sočno in debelo. Uporabimo jo lahko na različne načine, najboljša pa je polnjena s kislo smetano. Lahko jo pobiramo od 5 do 6-krat v sezoni. · FEFERONI SLADKI • To je sladek, dolg feferon (15 cm dolg, 2,5 cm v premeru) s tanko kožo. Svetlo zelena barva se v zrelosti spremeni v rdečo, oranžno ali rumeno. Rastlina je velika, kompak- tna, močno rodna. Primeren je za svežo rabo, vlaganje in sušenje. Dozorevati začne okoli 80 dni po presajanju.ቤ » FEFERONI PEKOČI RUMENI • Srednje zgodnja sorta (100 dni) pekočih, intenzivno rumenih feferonov, dolgih 7-11 cm. Uživamo jih sveže ali vložene. Lahko jih vzgojimo tudi v okrasnih loncih kot balkonsko zelenjavo. ¿ FEFERONI PEKOČI ZELENI & RDEČI • Srednje zgodnja sorta (90 dni) temno zelenih, okusno pekočih feferonov, dolžine 7-11 cm. V zrelosti se obarvajo intenzivno rdeče. Uživamo jih sveže ali vložene.Kumareብ (Cucumis sativus) Kumare potrebujejo dobro gnojena tla, zato jih pred sajenjem obilno pognojimo s kompostom ali hlevskim gnojem. Sejemo jih odvisno od lege in vremena od začetka do konca maja. Lahko jih sejemo v malo dvignjene gredice (spodaj je hlevski gnoj), v luknje globoke 1 cm po 3 semena. Po kalitvi pustimo rasti samo najmočnejšo rastlino. Druge presadimo na prazna mesta ali jih damo na kompost. V mrazu ne bodo kalila inቦ rastla. Med rastjo jih dognojujemo s hlevskim gnojem ali kakšnim drugim gnojilom. Tekom rasti jih vsake dva tedna zalijemo z prevrelko iz kopriv. V suši ne rastejo, zato jih moramo NUJNO zalivati. Dobro rastejo samo, če imajo dovolj toplote in vlage, zato tla okoli njih obvezno prekrijemo z rastlinskimi ostanki, s slamo ali črno folijo. Hvaležne nam bodo za zavetrje. Ker so popenjavke, jih napeljemo na plas- tično mrežo. Tako vzgojene so tudi bolj zdrave in dlje časa rodijo. Na začetku mladim poganjkom pomagamo, da seቧ ovijejo okoli mreže tako, da jih nanjo privežemo. Ob kuma- rični vrsti obvezno posadimo različne bazilike, saj privabljajo čebele in pospešujejo rast, ter zeleno in koper. Tudi solata je dober sosed kumaram, saj kumare sadimo ob solato, ko je ta že večja in mladim rastlinicam kumar nudi zavetje. Solato kmalu poberemo, da imajo kumare dovolj prostora za nadaljnjo rast.3 KORISTEN NASVET: Kulinarični kotiček / zelenjava je zdraviloO tem se veliko govori in piše, zato težko strnem vse, kar bi želela sporočiti.Skoraj nemogoče je na kratko povzeti vse hranilne snovi v zelenjavi, navesti,zakaj jih naše telo potrebuje, kaj zdravijo in katera zelenjava jih vsebuje.KLJUB TEMU NA KRATKO:• NESPORNO VELJA, DA JE NAJBOLJŠA ZELENJAVA IZ DOMAČEGA VRTA (sveža ali sušena, zamrznjena, vložena, predelana v sokove in mezge, skladiščena v zasipnicah ali hladnih kleteh).• ČE NIMAMO DOMAČE, KUPUJEMO SEZONSKO ZELENJAVO (poleti, kar raste poleti v naši širši okolici, pozimi enako, in pozimi vloženo na čim bolj naraven način)• NAJBOLJŠA KUPLJENA ZELENJAVA JE KAR NAJBOLJ SVEŽA, KI JE BILA ČIM MANJ ČASA NA POTI IN V SKLADIŠČU (zato ima prednost zelenjava slovenskega izvora)• JEMO RAZNOVRSTNO IN VEČKRAT NA DAN. 20
ቨ3 KORISTEN NASVET: S kompostom prekrivamo tlaKompost je obvezen v zelenjavnem vrtu, saj je osnova za kva-litetna tla, ki omogočajo zdravo rast vrtnin. Kompost je odličentudi za prekrivanje (zastiranje) tal med rastlinami med rastjo.Tudi jeseni vrtna tla pokrijemo z od 3 do 5-centimetrsko plas-tjo komposta (ki ga NE vkopljemo).Uporaba kompostne zastirke je zeloučinkovita (prednost pri zastiranju imačim bolj fin, droben kompost brez ve-likih delcev):• grede so vedno pripravljene za setev in sajenje.• Kompost vsebuje veliko drobnih del- cev črne barve, zato se spomladi tla hitreje segrejejo, poleti pa dobro zadržujejo vlago.• Polžem NE nudi zavetja in jih bistveno manj privlači, saj se površina kom- posta hitro presuši in ne vsebuje nerazpadlih organskih snovi.• Zavetja NE nudi niti voluharjem.• Površina komposta se ne zaskorji in dobro prepušča vodo, zato okopa- vanje ni potrebno.• Odlično varuje tla, jih izboljšuje, saj nudi hrano mikroorganizmom in deževnikom v tleh.´ DARINA F1 • To je odličen in uveljavljen evropski hibrid so- wwSwPLE.TsNeAmTRinGOaV.IsNiAlatnih kumar, zelo dolgotrajno roden in odporen proti boleznim. ቩPlodovi so zelo okusni. Primeren je za pridelavo na prostem, vtunelih in rastlinjakih. ቪ² DOLGE ZELENE • Klasične solatne kumare. ቫ¶ MARKETER • Klasične solatne kumare. ቭº TASTY GREEN (KING) F1 - HOLANDSKI TIP • To je zgodnjiholandski tip solatnih kumar, ki so poznane po prijetnem in odlič-nem okusu in izredno dobri prebavljivosti. Kumare so temno ze-lene, gladke in dolge okoli 25 cm. Lahko jih gojimo od zgodnjepomladi do pozne jeseni na prostem, v tunelu in rastlinjaku. Sotolerantne do bolezni ter odporne proti vročini. Zelo enostavnojih je vzgajati in odlično rodijo.¾ LEVINA F1 - ZA VLAGANJE • To so odlične, hrustljave ku-marice za vlaganje. Hibrid je odporen proti bolezni. Redno jih obi-ramo, saj s tem pospešujemo nastanek novih plodov. Primerne soza pridelavo na prostem, v tunelih in rastlinjakih.µ PARIŠKI KORNIŠON - ZA VLAGANJE • Odlične, hrustljavekumarice za vlaganje. Redno jih obiramo, saj s tem pospešujemonastanek novih plodov. Primerne so za pridelavo na prostem, vtunelih in rastlinjakih.¸ NOVO! Eksotično KUMARE TRUE LEMON - OKROGLEStara sorta (iz leta 1894) posebnih kumar, okrogle oblike (velikostjabolka). Užitna lupina je limonsko rumene barve (ni jih potrebnolupiti). So sočnega, malce kiselkastega okusa po limoni in nikoline grenijo. So nezahtevne, dobro prenašajo sušo in so odporne naplesen. Dozorijo v 60-70 dnevih po setvi. Zelo okusne so sveže invložene. Bolj ko jih obiramo, bolj rastejo. 21
ቢ PlodovkeBučke ... ... in bučeባ wwSwPLE.TsNeAmTRinGOaV.IsNiA (Cucurbita pepo, (Cucurbita maxima, Cucurbita patissonata) Cucurbita moschata) • cukini in patišonke • vrtne ali jedilne buče oz. zimske buče • rastejo na grmičkih • rastejo na dolgih poganjkih • podlogovate ali okrogle • so različnih oblik, barv in okusov • se ne skladiščijo • se odlično skladiščijo Vzgoja je enostavna - sončna lega, veliko sonca, veliko hranil in vlage, zato gnojimo, zalivamo pod list in tla prekrijemoቤ s slamo ali ostalimi rastlinskimi ostanki. Pazimo, da imajo dovolj prostora za rast. Če smo na tesnem s prostorom, popen- jave buče napeljemo na ograjo ali pa jih posadimo na enega od kompostnih kupov. Obvezno naj rastejo v mešanem po- sevku s fižolom, koruzo, kapucinko in cvetlicami, ki privabijo čebele (npr. s sončnico, cinijo, koriandrom, korejsko meto). Bučke redno trgamo, da rastejo nove, buče pa pobiramo šele jeseni, ko dozorijo in jih skladiščimo do pomladi. Kdaj so buče zrele? Ko na njih potrkamo, morajo zazveneti votlo, imeti morajo razvito polno barvo, steblo mora bitiብ posušeno in krhko. ³ GREYZINI F1 - BUČKE • Bučke so svetlo zelene z belimi in zelenimi progami ter zelo okusne. · DIAMANT F1 - BUČKE • Bučke so temno zelene ter zelo okusne. » INDATLAN FEHER - BUČKE • Bučke so zelenkasto bele in zelo okusne.ቦ ¿ BIANCA DI TRIESTE - BUČKE • Bučke so zelenkasto bele in zelo okusne. Užitne so v vseh velikostih. Trgamo čim mlajše zato, da pospešimo tvorbo novih cvetov in plodov. Rastejo na grmičku. ´ SOLEIL F1 - RUMENE BUČKE • Plodovi so atraktivne rumene barve, cilindrični, rastejo na kompaktnem in bujnem grmičku. So tolerantne na pepelovko, zato bujno in dolgo rastejo. Odlične za pripravo solat, juh, omak in jedi s testeninami, saj pri kuhanjuቧ obdržijo svojo intenzivno barvo ter polepšajo jedi. ² HOKKAIDO UCHIKI KURI - BUČA • Hokkaido so odlične zimske buče, oranžne barve in rahlo hruškaste oblike, težke 1,5-2,5 kg z oranžno rdečim mesom. Iz njih pripravljamo različne zelenjavne jedi in kruh. So tudi zelo dekorativne. ¶ BUTTERNUT WALTHAM - BUČA • Zimska buča z oranžnim mesom, ki ima sladkast okus po lešnikih.ቨ º MUŠKATNA BUČA • Velike, rebraste, ploščato okrogle buče, težke 5-25 kg z oranžnim, sladkim in okusnim mesom so primerne za pripravo različnih jedi. Jeseni oz. šele v času skladiščenja se zeleni plodovi obarvajo oranžno rumeno. ¾ CONNECTICUT FIELD - BUČA • To je velika, svetlo oranžna buča z rumenim, sočnim mesom, ki tehta 7-11 kg. Meso je primerno za prehrano ljudi in živali. Plodovi so primerni tudi za dekoracijo in izdelavo buč za noč čarovnic. Dozori v približno 110 dnevih po setvi.ቩ µ ATLANTIC GIANT - BUČA • Buča je velika, ovalno okrogla, rahlo rebrasta in gladka, rumene barve s sivim navdihom. Meso je rumeno. Dozori v 100-125 dnevih po presajanju. Uporablja se za hrano ljudi, krmo živali in za okras. Lahko doseže težo do 100 kg. 22
3 KORISTEN NASVET: Vrtna koprena je obvezna ቪ ቫ Koprene dobro prepuščajo zrak (70-75 %). Ob previdnem rav- ቭ nanju (pred skladiščenjem jo očistimo in posušimo, skladiščimo ቮ ቯ v temnem in hladnem prostoru, z listkom označimo njene ተA dimenzije, da spomladi ne “tuhtamo”) jo lahko uporabimoi za večkratno prekrivanje. ZGODNJA POMLAD • S kopreno prekrivamo zasejane gredice, zato da sta tla in zrak nad tlemi toplejša. V toplih tleh so živah- nejši mikrobiološki procesi, zato tudi rastline hitreje in bolje rastejo. Hkrati koprena vzdržuje višjo vlažnost tal in zraka pri tleh, kar tudi vpliva na boljšo rast. S prekrivanjem začnemo ob prvih setvah na prosto. Kljub prekrivanju mora biti dovolj toplo in tla ne smejo biti prevlažna. S prekrivanjem bodo vrt- nine zanesljiveje in hitreje rastle. Najkasneje v začetku maja odkrijemo gredice, ki smo jih pokrili marca. Setve kumar, bučk, fižola, se pravi vseh vrtnin, ki smo jih sejali konec aprila, odkrivamo pozneje - po kalitvi in ko mine nevarnost pojava slane. POMLAD/POLETJE - TUNEL S KOPRENO Poleti lahko s prekrivanjem zaščitimo rastline pred napadi žuželk in vročim soncem tako, da naredimo tunel (več zraka). Zaščitimo čebulo pred čebulno muho (maja), kapusnice pred kapusovim belinom, korenček pred korenjevo muho, krompir pred koloradskim hroščem in različne vrtnine pred bolhači, kobilicami, listnimi zavrtači ter minerji, zajci, pti- cami in morda celo pobeglimi kozami. JESEN/ZIMA • Jeseni čez noč prekri- jemo vrtnine, ki so občutljive na mraz (paprike, nizek fižol, bučke, buče), da dlje dozorevajo. Motovilec, špinačo, por, ohrovt lahko prekrijemo tudi preko zime (pobiramo pod snegom). ¸ NOVO! OLJNA BUČA GLEISDORFER ÖLKURBIS • Najbolj razširjena evropska sorta za ekološko in konvencionalno pridelavo, za oljno in pekarsko industrijo. Plodovi so značilne rumene barve z zelenimi progami v času dozorelosti. Semena se z lahkoto ločijo od mesa. Seme ima visoko vsebnost olja (48-50 %). Raste na dol- gih vrežah, zato se lahko seje na medvrstno razdaljo 210 cm. Tla obilno gnojimo z organskimi gnojili (hlevski gnoj). Ne prenaša mraza (mlade rastline pomrznejo pri -1 oC) in zelo visokih tem- peratur (več moških cvetov). Lubenica (Citrullus lanatus) ¹ CRIMSON SWEET • Srednje pozna sorta (90 dni). Plodovi so okrogli, svetlo zeleni s temnimi progami in težki 9-11 kg. Imajo sladko in sočno temno rdeče meso. Primerna je za vzgojo pod tuneli in na prostem. Je odporna sorta, ki dobro prenaša transport. Zahteva tople in sončne lege ter globoka, topla tla, pognojena s hlevskim gnojem. Melona (Cucumis melo) Ƹ ANANAS • Srednje zgodnja sorta (90 dni) za pridelavo v tu- nelih in na prostem. Melone so ovalne, težke 1,5-2,0 kg, rumeno mrežaste z okusnim sladkim in aromatičnim oranžnim mesom. Potrebuje veliko toplote, vlage (zalivamo pod list) in gnojena tla. ƹ MEDNA ROSA • Srednje zgodnja sorta (105-110 dni) primerna za vzgojo v tunelih in na prostem. Melone so okrogle (1,6-1,8 kg), gladke, rumene barve z okusnim sladkim aromatičnim zelenkasto belim mesom. 23
ቢ Kapusnice Cvetača (Brassica oleracea)ባ Cvetača bo dobro rastla tam, kjer je dovolj vlage in ni pre- vroče. Potrebuje veliko hranil, zelo nam bo hvaležna za kompost. Dobri sosedje v mešanem posevku so paradižnik, zelena (rastoč skupaj bosta obe vrtnini dali boljši pridelek), nizek fižol in facelija. Slabi sosedje so krompir, ostale ka- pusnice in čebula. ³ SNEŽNA KEPA/SNOWBALL • Srednje pozna (110-120 dni), bela, okrogla in kompaktna cvetača. Najbolje raste v humoznih,ቤ vlažnih, dobro pognojenih tleh, na sončnih mestih. Rožo prekri- vamo z listi. Njen najboljši sosed je paradižnik, sledijo nizek fižol, zelena in facelija. Poletne vročine ne prenaša najbolje in težko ob- likuje rožo, zato jo vzgajamo spomladi in jeseni. · FUJIYAMA F1 • Odličen hibrid cvetače, ki dozori v okoli 60 dni po presajanju. Oblikuje lepe, snežno bele rože, težke okoli 1,2-1,5 kg. Rodi zanesljivo in obilno. Za poznopoletno in jesensko pridelavo. Brokoli (Brassica oleracea) Ena najbolj zdravih vrtnin, ki bi jo morali redno uživati. Brokoli je okusen in bogat z vlak- ninami, minerali ter vitaminoma C in A. Seme posejemo v zaboj- čke 5-7 tednov pred presajanjem na prosto. Sejemo ga lahko tudi na prostem (od marca do junija), takoj ko lahko obdelujemo vrtna tla. Presajamo ga od aprila do julija, na razdalji 40 x 50 cm. Tik pred cvetenjem odrežemo glavno mesnato rožo, da zrastejo stranske, manjše. Čarobni bro- koli nas zalaga z okusnimi ro- žami celo poletje do pozne jeseni, v primorju pa tudi pozimi. Rože lahko zamrznemo in jih upora-ብ bimo pozimi. Dober sosed je zelena. Brokoli ima rad svetlobo in veliko vlage, zato suha peščena tla niso primerna za vz- gojo. Pomembno: ob presajanju sadimo sadike tako globoko, da se listni peclji spodnjih listov dotikajo tal. Tako zaščitimo koreninski vrat in spodbudimo rast korenin. » CALABRESE NATALINO (CORVET) • Rastlina oblikuje veliko sivozeleno rožo. Ko jo odrežemo, požene manjše stranske, ki jih režemo pozno v jesen. Glede okusa in vsebnosti vitamina (predvsem vita- mina C) brokoli prekaša cvetačo. Optimalna temperatura za rast je 15-18 oC, zato uspeva od pomladi do zgodnjega poletja in poznegaቦ poletja v zimo. Dobra soseda brokolija sta paradižnik in zelena. Zelje (Brassica oleracea) Zelje bo dobro raslo tam, kjer je dovolj vlage in ni prevroče. Potrebuje veliko hranil, zelo nam bo hvaležno za kompost. Jeseni prenese nekaj mraza. Najbolje ga prezimimo v dobri kleti v lesenih gajbicah z ali brez glavne korenine.ቧ Dobri sosedje v mešanem posevku so nizek fižol, grah, ko- renček, solata, zelena, paradižnik, facelija, kamilica, ku- mina (izboljšujeta aromo). Slabi sosedje so česen, ostale kapusnice, čebula. 24
3 KORISTEN NASVET: Splošna pravila pri kapusnicahVzgojimo kakovostne sadike. Kapusnice so požrešne vrtnine, potrebujejo velikohranil (dušika) in vlage. Kompost je obvezen. Prekrivanje tal s pokošeno travo jimzelo koristi. Nikoli jih ne sadimo na isto mesto v gredi in tudi v sosedstvu naj nerastejo. Na isto gredo jih sadimo vsake 4 leta.Proti škodljivcem (kapusov belin, bela mušica, stenice itd.) jih zaščitimo tako, daje med rastlinami čim večja razdalja (4 na kvadratni meter). Presadimo jih po celemvrtu med druge vrtnine. Če tal ne prekrivamo (mulčimo), jih pogosto okopavamo(ko rastline kapusnic NISO VLAŽNE).Če gojimo veliko kapusnic, v zelenjavni vrt ne sejemo gorjušice, oljne ogrščice alidrugih križnic za zeleno gnojenje. Za zeleno gnojenje sejemo metuljnice (grško seno,detelje), facelijo in ajdo. Kapusnice tudi najbolje rastejo tam, kjer so prej rastlemetuljnice, kot sta grah in fižol.Kapusnice pobiramo pravočasno (ko dozorijo), ko je suho vreme in ne dežuje, sajv dežju in megli vpijejo preveč vlage, zaradi česar gnijejo.ZGODNJE ZELJE: za vzgojo dobrih sadik sejemo v začetku ቨaprila v toplo gredo, ogrevan rastlinjak ali na okensko ቩpolico in to 0,3-0,5 g na 10 m2. Na prosto presajamo aprila ቪin maja na razdaljo 50 x 60 cm. Glave pobiramo junija injulija.POZNO ZELJE: za vzgojo dobrih sadik sejemo v začetku majana prosto in to 0,30,4 g na 10 m2. Presajamo maja in junija narazdalji 50 x 60 cm. Glave pobiramo od septembra do novembra.¿ NEW MIRODIMARU F1 • Zgodnje (6570 dni), zelo odpornozelje z okroglimi, modrozelenimi in okusnimi glavami, težkimiokoli 1,5 kg. Uporabljamo ga svežega. Odlično se prilagaja raz-ličnim podnebnim in vremenskim razmeram.´ DITMAR • Srednje zgodnje zelje (90 dni) s sploščeno okroglimi,rumenozelenimi, okusnimi glavami. Uporabljamo ga svežega.To je tradicionalna evropska sorta.² FUTOŠKO • Srednje pozna DOMAČA sorta (90-100 dni). Imasploščeno okroglo glavo, težko okoli 2-3,5 kg in je posebne zelenebarve. To je odlično zelje za svežo porabo in kisanje.¶ NOVO! GOLDEN OXHEART - KONIČASTO ZELJEPoznana in stara italijanska sorta (150 let) koničastega(špičastega) zelja, ki dozori okoli 100 dni po setvi. Glave so težkeokoli 1,5 kg. Odlično za mali vrtiček. Je nežnega okusa in zapripravo raznovrstnih zeljnih jedi.º SLAVA • To je srednje pozna sorta (120 dni). Glave so ploščatookrogle in jih uporabljamo sveže ali za kisanje.¾ VARAŽDINSKO 2 • Pozna DOMAČA sorta zelja (140 dni).Srednje velike glave so ploščato okrogle, posebne rumenozelenebarve s finimi tankimi listi, zato je zelje odlično za kisanje inskladiščenje. 25
ቢ Kapusnice Rdeče zelje (Brassica oleracea)ባ Rdeče zelje ima najmanj močen vonj med kapusnicami. Zaradi antocianov rdeče zelje reagira na kisla ali na bazična tla. Na kislih tleh postanejo glave rdečkaste, na bazičnih pa modre. Enako velja v kuhinji. Če rdečemu zelju dodamo kis ali vino, postne rdečkasto, če pa dodamo sladkor, se obarva modro. ³ ROXY • Pozno rdeče zelje (140 dni) s pokončno okroglo vijo- ličnordečo glavo, težko okoli 1,6-2 kg. Uporabljamo ga svežega aliቤ pa ga skladiščimo. Kitajsko zelje (Brassica pekinensis) · YUKI F1 • To je zgoden hibrid, enostaven za vzgojo. Sedem- deset dni po presajanju oblikuje lepe kompaktne glave, težke okoli 2 kg. Je blagega in svežega okusa ter lepega videza. Odličen je za kuhanje, lahko pa ga jemo surovega v solatah. Potrebuje humusna, hranljiva in vlažna tla. Dobro raste v družbi s fižolom, grahom, kolerabico in špinačo. Ohrovt (Brassica oleracea) wwSwPLE.TsNeAmTRinGOaV.IsNiA » VERTUS • Pozen ohrovt (140 dni) z okroglo, lepo zeleno glavo, težko okoli 1,8-2 kg. Odličen za pripravo zelenjavnih jedi pozimi. Brstični ohrovt (Brassica oleracea) Sejemo ga sredi maja in sredi junija presajamo. Okoli rastline mora biti 50 cm prostora (v vse smeri). Konec septembra do srede oktobra mu odtrgamo rastni vrh (brsti se hitreje odebelijo). Po- biramo po prvem mrazu in ko so brsti veliki v premeru okoli 1 cm, kar je od začetka novembra do konca januarja.ብ ¿ LONG ISLAND • Pozna sorta (130 dni), srednje odporna na nizke temperature. Brstični ohrovt je visoko kakovostna zelenjava, bogata s hranljivimi snovmi, okusna, trpežna, pobiramo pozno v zimo in odlična za zamrzovanje. ´ Raštika ali krmni ohrovt (Brassica oleracea var. medullosa)ቦ Je visoka rastlina (do 1,5 m) s strženastim steblom in številnimi velikimi sočnimi listi. Daje velike pridelke zelene mase, dobro prezimi in čez zimo ostane zelena. Je odličen za voluminozno krmo od jeseni do pomladi (pokladanje ali paša). Primeren je tudi za podor. Iz sočnih listov si lahko pripravimo zanimive jedi. 26
Čebulnice ቧ ቨPor (Allium porrum) ቩ ቪRad ima peščena, rahla, hranljiva tla. Por sejemo na gosto,tekom leta ga redčimo in uporabljamo še mladega insvežega v kuhinji. Tako imamo por na voljo tudi poleti.Presadimo ga lahko na različna mesta v vrtu, saj jeodličen sosed jagodam, korenčku, zeleni, paradižniku, so-lati in kapusnicam.² CARENTAN • Srednje pozen por, ki prezimi. Rad imapeščena, rahla, hranljiva tla.¶ DOMAČI DOLGI • Pozen jesenski por, občutljiv na mraz.Spodnji beli del stebla je zelo dolg (60 cm). 3 KORISTEN NASVET: Globina korenin • Korenine zelenjave rastejo različno globoko, kar je odvisno od tal in vremena. • Do 30 cm globoko zrastejo korenine solate, kolerabice, redkvice, čebule, česna, motovilca in špinače. • Od 30 do 60 cm globoko zrastejo cvetača, fižol, kumare, bob, brokoli, korenček, por, rdeča pesa, zelena, paprika, grah in paradižnik. • V globino od 60 do 100 cm pa si upajo korenine zelja, koruze, pastinaka in šparglja.Čebula (Allium cepa)Čebula se dobro skladišči - spletemo pletenice in jih čezzimo obesimo v hladen, zračen, ne presvetel prostor. Se-jemo jo v vrste in celo poletje počasi redčimo. Izpuljenerastline pojemo ali pa jih presadimo kamorkoli v vrtu,saj je čebula dober sosed kumaram, korenčku, solati,paradižniku in jagodam.Pridelek: proti koncu rasti, ko so čebule že dovolj ve-like, okoli rastlin narahlo okopljemo. S tem pretrgamokorenine, ki ne morejo več črpati dovolj vode, zatočebula hitreje dozori. Čebula je zrela, ko se listisami od sebe poležejo po tleh. Ko čebulo izpulimo,jo lahko dlje skladiščimo, če jo od 2 do 4 dnipustimo na soncu (previdno jo obračamo).Ponoči in v primeru dežja jo pokrijemo alipospravimo na suho.º HOLANDSKA RUMENA • To je ploščatookrogla, slamnato rumena čebula blažjega okusa,ki se dobro skladišči.¾ PTUJSKA RDEČA • To je srednje poznasorta s ploščatimi čebulami in z rdečerjav-imi ovojnimi luskami ter rdečkastimimesnatimi listi. Je ostrega okusa in seodlično skladišči. Vsebuje zelo velikoaskorbinske kisline, ki širi žile inraztaplja holesterol.
ቢ Stročnice Fižol (Phaseolus vulgaris)ባ Fižol potrebuje rahla, hranljiva in vlažna tla. Če je v času setve še hladno, setveno površino prekrijemo s kopreno ali pa ga sejemo v plastičnem tunelu. Temperatura tal za setev fižola mora biti nad 10 oC. Kot metuljnica se sam oskrbi z dušikom iz zraka, zato ga ne gnojimo s hlevskim gnojem. Gnojimo ga z mineralnimi gnojili v času cvetenja, ne prej. Okoli opore položimo 8-10 cm zrn VISOKEGA FIŽOLA v 3 cm globoko jamico. V fazi cvetenja ga rahlo osujemo. Visoke inቤ dekorativne fižolove “stene” uporabljamo kot zaščito pred vetrom, na primer za kumare. Dobri sosedje so paradižnik, kumare, kapucinka, zelje, solata, zelena in rdeča pesa. Šetraj ga v njegovi bližini varuje pred napadom uši. V suši ga OBVEZNO zalivamo. ³ BERGGOLD / NIZEK za rumene okrogle stroke • Zgoden fižol, ki dozori že okoli 60 dni po setvi. Rastlina je srednje visoka in zelo bujna. Svetlo rumeni stroki so okrogli, okusni in niso nitasti.ብ · SUPERNANO GIALLO / NIZEK za rumene ploščate stroke Zgoden fižol, ki dozori že okoli 70 dni po setvi. Rastlina je srednje visoka in bujna. Rumeni stroki so ploščati, okusni in niso nitasti. » ČUDO PIEMONTA / NIZEK za pisane stroke in zrno TO JE FIŽOL, KI NAS BO NAVDUŠIL. Je nizek in zgoden fižol, saj dozori v 55-60 dnevih po setvi. Uživamo stroke in zrnje. Ploščati, vijolično marmorirani in mesnati stroki so brez niti in izredno okusni. Priቦ kuhanju se obarvajo rumeno. Seme je marmorirano (pisano). Prenaša sušo. ¿ STAROZAGORSKI / NIZEK za zelene ploščate stroke Zgoden fižol, ki dozori že okoli 60 dni po setvi. Rastlina je srednje visoka in bujna. Zeleni stroki so ploščati, okusni in niso nitasti. ´ FRENCH NAVY / NIZEK za zelene ploščate stroke ROFESIONALNA SORTA. Zelo zgoden fižol, ki dozori že okoli 50 dni poቧ setvi. Rastlina je srednje visoka in zelo bujna. Svetlo zeleni stroki so ploščati, dolgi 15-16 cm, okusni in niso nitasti. ² HARVESTER SEL. SAVIO / NIZEK za zelene okrogle stroke PROFESIONALNA SORTA. Zgoden fižol, ki dozori že okoli 60 dni po setvi. Rastlina je srednje visoka, bujna in zelo zdrava. Zeleni stroki so okrogli, okusni in niso nitasti, dolgi 15-16 cm.ቨ ¶ TOP CROP / NIZEK za zelene okrogle stroke • Zgoden fižol, ki dozori že okoli 60 dni po setvi. Rastlina je srednje visoka, bujna in zelo zdrava. Zeleni stroki so okrogli, okusni in niso nitasti. º ČEŠNJEVEC / NIZEK za pisano zrnje • Češnjevec je nizka in zelo rodna, priznana evropska sorta za pridelavo pisanih zrn. Dozori že okoli 70 dni po setvi. ¾ BORLOTTO LINGUA DI FUOCO SEL. ESTREMO / NIZEK zaቩ pisano zrnje • TO JE PROFESIONALNA SORTA za vzgojo visokega fižola za pisano zrnje. Rastlina je robustna, kompaktna, zelo zdrava in rodna. Stroki so dolgi 15-17 cm in imajo 7-8 ledvičastih pisanih semen. Z obiranjem strokov začnemo 85-90 dni po setvi. Primeren je za vzgojo na prostem, v tunelih ter rastlinjakih. 28
ቪµ NOVO! SLAVONSKI ZELENI (KARIN) / NIZEK za rumeno ቫ ቭzeleno zrnje • TO JE DOMAČA SORTA nizkega fižola, ki dozoriokoli 75-80 dni po setvi. Rastlina je srednje visoka in zelo bujna.Nekatere rastline so malo višje. Je odporen na visoketemperature. Seme je ledvičasto, rahlosvetlo zelene barve in izrednookusno.V Slavoniji iz njega pripravljajorazlične mineštre in juhe.¸ BORLOTTO LINGUA DI FUOCO/ VISOK za pisano zrnjeTradicionalna evropska sorta vi-sokega fižola za pridelavo pisanegazrnja. Dozori približno 85 dni po setvi.Rastlina je robustna, kompaktna, zelozdrava in potrebuje oporo.ZAKAJ ŽE VISOKI FIŽOL?Z njim je sicer malo več dela: priprava opornih palic, namestitev opornih palicv zemljo, setev, osipanje, okopavanje, po potrebi privezovanje, v suši zalivanje,pletje ali prekrivanje tal. Vendar ima visoki fižol veliko prednosti:• Rastline so robustne in uspevajo na vseh tleh in v vsakršnih pogojih.• Visoki fižol raste navzgor in izkoristi “zračni prostor” zelenjavnega vrta, zato so listi varni pred napadi polžev, med listi neprestano piha, tako da se sproti sušijo in niso izpostavljeni napadom bolezni.• Nekatere sorte zrastejo 3 m visoko. Sadimo jih tudi ob koruzi ali sončnicah.• Na tleh je prostor za buče in bučke.• Zrele stroke (za stročje in za zrnje) obiramo sproti, odvisno od sorte, od avgusta do konca septembra (glede na mraz).• Pozno jeseni lahko fižol za zrnje poberemo, tudi če zrna še niso zrela, saj jih lahko posušimo.• Fižol ima izredno hranilno vrednost: - v zrnu je 21-24 % beljakovin (kot v piščančjem mesu), - zrna vsebujejo veliko železa: 20 mg na 100 g (več kot špinača), - fižol srka manj škodljivih snovi iz tal in zraka kot ostala zelenjava.Kako vzgajamo visoki fižolIzberemo oporne palice, ki naj bodo debele do 5 cm (na debelejših palicah fižolzdrsi) in dolge do 3 m. Potisnemo jih v zemljo približno 50 cm globoko, da bodostabilne. Če palice v parih zgoraj prekrižamo in naredimo konstrukcijo iz 2 do 3parov, dobimo zelo gosto zeleno steno. Visoki fižol sejemo tako, da NE senči zelen-javnega vrta. Kalitev pospešimo, če seme čez noč namočimo v vodo. Lahko pa gaza 2 dni namočimo v šibek kamilični čaj. To je stara tehnika razkuževanja semena,s katero uničimo glivice, ki zavirajo kalitev in rast. V času rasti (tudi 4 mesece)dognojujemo, najbolje s kompostom. Fižol NE prenaša mraza, zato ga ne sejemoprezgodaj, še posebej, če je vremenska napoved slaba. Od 8 do 10 semen razpore-dimo v krogu okoli palic. Pokrijemo z 2 do 3 cm debelo plastjo zemlje. Sadimo lahkopo 2 semeni skupaj, da si kalčka medsebojno pomagata pri prebijanju morebitneskorje. Mlade rastline obvezno osujemo. Mlade rastline se ovijejo okoli česarkoli,tudi okoli sosednjih rastlin. Zato jim pomagamo in jih preusmerimo na palico.Fižol začnemo pobirati od 10 do 11 tednov po setvi, nekje od konca junija naprej,odvisno od sorte in časa setve. Pobiramo sproti in redno. Pobiramo zelo mladestroke za stročji fižol (lahko jih tudi vložimo), malo večje stroke z izoblikovanimizrni pa za kuhanje mladega zrna. Ko fižol v celoti dozori, rastline pri tleh odrežemo,korenine pa ostanejo v tleh, saj jih bogatijo z dušikom. Skladiščimo suha zrna. 29
ቢ Stročnice ³ BORLOTTO LINGUA DI FUOCO 3 SEL. EXTRA / VISOK za pisano zrnje • TO JE ODLIČNA PROFESIONALNA SORTA za pridelavoባ pisanih strokov in zrna. Rastlina je robustna, kompaktna, zelo zdra- va in potrebuje oporo. Stroki so dolgi 20-22 cm in imajo 7-8 okroglih pisanih semen. Z obiranjem strokov začnemo kakšnih 80 dni po setvi. Primeren za vzgojo na prostem, v tunelih ter rastlinjakih. · RUMEN KRIVČEK ANELLINO WAX YELLOW / VISOK za rumene okrogle stroke • To je bujen fižol za pridelavo okusnih okroglih, rahlo ukrivljenih rumenih strokov, ki niso nitasti. Z obi-ቤ ranjem strokov začnemo 75-85 dni po setvi. » KRIVČEK ANELLINO DI TRENTO / VISOK za pisane stroke in zrnje • Visok, bujno rastoč, ki dobro prenaša različne vremenske razmere. Stroki so ukrivljeni, okrogli, zeleni z vijoličnimi lisami (rahlo marmorirani). Uživamo zelo okusne stroke, ki niso nitasti in marmorirana zrna. ¿ JERUZALEMSKI / VISOK za rumene ploščate stroke • To jeብ odličen domači fižol za pridelavo okusnih ploščatih rumenih strokov. Ker je to pozna sorta, začnemo z obiranjem strokov kakšnih 90-100 dni po setvi. ´ MERAVIGLIA DI VENEZIA A GRANO NERO / VISOK za ru- mene ploščate stroke • To je bujen fižol za pridelavo okusnih, dolgih in širokih ter mesnatih ploščatih, rumenih strokov. Z obi- ranjem strokov začnemo 80-90 dni po setvi.ቦ ² SUPERMACONI / VISOK za zelene ploščate stroke • To je bujen fižol za pridelavo okusnih velikih in mesnatih ploščatih, zelenih strokov. Z obiranjem strokov začnemo 80-90 dni po setvi. ¶ NOVO! VIJOLIČEN ZA STROKE / VISOK za vijolične stroke Zgoden fižol, ki dozori že okoli 70 dni po setvi. Bujno raste. Stroki so lepe vijolične barve, odličnega okusa in niso nitasti. Ko stroke skuhamo, postanejo zeleni.ቧ º COCO BLANC A RAMES / VISOK za zelene ploščate stroke in bela okrogla zrna • Visok fižol, bujno rastoč (2 m), ki dobro prenaša različne vremenske razmere. Stroki so ploščati in zeleni. V strokih je običajno 5-7 belih zrn. Uživamo mlade zelene stroke in bela zrna izrednega okusa. Zrna uživamo mlada in sušena. ¾ NOVO! TETOVAC (ALBINO) / VISOK za velika bela ploš- čata in ledvičasta zrna • DOMAČ, visok, srednje pozni fižol zaቨ pridelavo velikega in belega ledvičastega zrnja. Odličen za kuhane jedi (enolončnice, pasulj). Potrebuje veliko prostora in močno oporo. Laški ali turški fižol (Phaseolus coccineus) µ EMERGO • To je dekorativen fižol, ki uspeva v slabših raz- merah in slabih tleh. Ne prenaša previsokih temperatur, sajቩ takrat odvrže cvetove, zato je odličen za sajenje na višjih, hlad- nejših legah. Ovija se okoli opore in oblikuje goste, zelene listne zavese in lepe metuljaste cvetove, tako v zelenjavnem ali okras- nem vrtu kot tudi v velikem okrasnem loncu. Uživamo mlade stroke in zrnje. 30
¸ Limski fižol (Phaseolus lunatus) ቪ ቫVisok do 4 m (opora), toleranten na vročino. V ploščatih, prib-ližno 7,5 cm dolgih strokih so velika, ploščata, ledvičasta, vi- ቭjoličnobela semena. Semena imajo okus po kostanjih in masleno ቮteksturo, zato je to idealen fižol za pripravo enolončnic. Semena ቯuživamo sveža ali sušena. Zelo zdrav fižol (je izredno bogat z bel- ተjakovinami, vlakninami in s fosforjem ter kalcijem). Posadimo 6zrn okoli ene oporne palice. Lahko ga gojimo v velikih okrasnihloncih na vročih terasah.Bob (Vicia faba) wwSwPLE.TsNeAmTRinGOaV.IsNiA¹ SUPERAGUADULCE • Zraste 80-90 cm. Strok je dolg30 cm (4-7 semen). Ker je odporen na mraz, ga sejemo čimbolj zgodaj spomladi, v primorju tudi jeseni. Vročina mune ustreza, cvetovi odpadajo in napadejo ga uši. V vrtunjegov vonj odganja voluharja. V Evropi smo ga gojiliže pred fižolom. Zelo priljubljen je le še v južni Italiji.Uživamo mlade zelene stroke, nedozorela semena(sveža ali zamrznjena) in tudi posušena velika se-mena. Svež bob kuhamo 15 minut, suho seme papred uporabo namakamo 10 do 12 ur, nato pa gakuhamo 1 do 2 uri, v loncu na pritisk pa 35minut. Lupina suhega boba je debela, zato gakuhanega pretlačimo. Vsekakor ima bob značilen, rahlogrenak okus, ki pa ga lahko omilimo s primernimi začimbami.Je eden od najboljših virov rastlinskih beljakovin. Ƹ Dolga vigna (Vigna unguiculata subsp. sesquipedalis) Je plezajoča tropska enoletnica, z 2-4 m dolgimi poganjki. V 70-80 dnevih po setvi začnejo v paru rasti 50-90 cm dolgi stroki. Najbolje je pobrati in kuhati še mlade in nezrele stroke. Uporabljajo jih v kitajski in malezi- jski kuhinji. Dolga vigna potrebuje veliko sonca in toplote. V deževnem in hladnem poletju slabo raste. Ob suši jo moramo redno zalivati. Je zelo občutljiva na nizke temperature. Zelo lepa jetudi v okrasnih loncih na terasah in balkonih.ƹ Nizka vigna(Vigna unguiculata subsp. unguiculata)V 80 dnevih po setvi se na nizkem kompaktnem grmičku obliku-jejo dolgi stroki z belim drobnim zrnom bež barve in s črnim oče-som. Najbolje je uporabiti še mlade in nezrele stroke, dolge 30-40 cm.Uživamo jih surove ali kuhane. Uporabljajo jih v kitajski (“stir fries”)in orientalski kuhinji. Uživamo pa tudi zrna (podobno kot zrnaostalih stročnic). Redno gnojimo s kompostom in specializiranimignojili za vrtnine (stročnice). Potrebuje veliko toplote. Dobro pre-naša krajša obdobja suše. Ko je visoka 15 cm, jo osujemo in tlazastremo. Lahko jo gojimo v okrasnih loncih. 31
ቢ Stročnice Grah (Pisum sativum)ባ Grah je OBVEZNA vrtnina vsakega zelenjavnega vrta. Enos- taven ga je vzgajati, poleti uživamo sveža sočna zrna, pozimi pa posušena ali zamrznjena. Koristen je tudi za vrtna tla, ker jih bogati z dušikom (zato korenine graha vedno pus- timo v tleh). Sejemo ga od marca do avgusta, čim pogosteje na različnih mestih v zelenjavnem vrtu. Ko so rastline vi- soke približno 15 cm, jih moramo osuti. Nudimo mu oporo. Dobri sosedje so korenček, kumare, solata, zelje in koper. Zgodnje in pogosto obiranje pospešuje tvorbo novih strokov.ቤ ³ ČUDO AMERIKE • To je zgodnji (približno 65 dni) in nizki (40-50 cm) grah. Stroki so zeleni, dolgi 6-7 cm, zrna nagubana. · MALI PROVANSALEC • To je zgodnji (približno 65 dni) in nizki (45-50 cm) grah. Stroki so zeleni, dolgi kakšnih 5-6 cm, zrna okrogla in gladka. » KELVEDON • To je zgodnji (približno 70 dni) in nizki (45-60 cm)ብ grah. Stroki so temno zeleni, dolgi kakšnih 6-7 cm, zrnje je oglato in nagubano. ¿ RONDO • Rondo je srednje zgodnji (približno 75-80 dni) in visoki (80-90 cm) grah. Stroki so temno zeleni, dolgi kakšnih 10-11 cm, zrna nagubana. ´ SENATOR • Senator je srednje zgodnji (približno 80 dni) inቦ srednje visoki (90-100 cm) grah. Stroki so zeleni, dolgi kakšnih 8-9 cm, zrna nagubana. ² TELEFON • Telefon je srednje pozni (približno 85-90 dni) in zelo visoki (160-180 cm) grah. Stroki so temno zeleni, dolgi kakšnih 11-12 cm, zrna nagubana. ¶ NOVO! CAROUBY - SLADKI OZ. SLADKORNI • Poseben grah, pri katerem uživamo tanke, nežne, ploščate stroke (12 cm)ቧ sladkega okusa. To je visok grah, ki zraste do 150 cm in potrebuje oporo. Lepo cveti. Stroke redno pobiramo, ko so še mladi (spodbu- jamo rast novih). Čičerikaº (Cicer arietinum ) Plod je zelo kratek strok (2 zrna). Pri optimalnih pogojih je lahko na eni rastlini tudi do 100 strokov. Redno jo gnojimo s kompostom in specializiranimi gnojili za vrtnine (stročnice). Prenaša vročino inቨ sušo, saj oblikuje močan koreninski sistem, vendar jo v močni suši v fazi cvetenja in nastavljanja strokov zalivamo. V hladnem poletju slabše raste in dozoreva. Zrnje je izredno okusno in ga uživamo podobno kot fižol (kuhano). Odlična je tudi za kalčke. Suha zrna čičerike namočimo v hladni vodi za 24 ur. Nato jih speremo, od- cedimo in stresemo v lonec z veliko vode, šopkom zelišč, čebulo in nekaj stroki česna. Ne solimo. Ko zavre, lonec pokrijemo. Kuhamo približno 2 uri, lahko tudi dlje. Zrna med kuhanjem večkrat pos- kusimo, da se ne razkuhajo. Ko je čičerika že mehka (ne sme izgu-ቩ biti oblike in se spremeniti v pire), solimo. Počakamo 5 minut in odcedimo. Čičerika je tradicionalna osnovna hrana v Indiji in jugo- vzhodni Aziji. Od tam se je že davno razširila na Srednji Vzhod in nato še v druge sredozemske dežele. Najbolj znana jed iz čičerke je arabski humus. 32
ቪLeča¾ (Lens esculentum) ቫLeča je enoletna metuljnica, visoka 50-70 cm s parno pernatimilisti. Cvetovi se razvijejo v pazduhah listov. Strok je majhen invsebuje 1-3 majhna semena. Dozori v približno 100 dnevih posetvi (ko se stroki obarvajo). Potrebuje veliko toplote. Dobro pre-naša krajša obdobja suše. Prenaša vse tipe tal. Ko je visoka 15 cm,jo osujemo in tla zastremo. Lahko jo gojimo v okrasnih loncih.Leča vsebuje veliko beljakovin (esencialnih aminokislin), dobrihogljikovih hidratov, do 2 % olja, vitamine iz skupine B, železo,kalcij, kalij, fosfor in cink. Je zelo aromatična in se uporabljapredvsem za juhe, enolončnice, v solati in za kalčke. Zeleno lečokuhamo od 30 do 40 minut.Sojaµ (Glycine max.) SEME NI GENSKO SPREMEN-JENO. Rada ima humozna in vlažna tla ter veliko sonca.Ob suši zalivamo. Ko je visoka 20 cm, jo osujemo in tla zas-tremo. Soja bogati tla z dušikom (izboljšuje vrtna tla),zato vzgojimo posamezne kompaktne grmičke tu in tampo vrtu. Semena začnejo dozorevati okoli 3 do 4 mesecepo setvi. Kot pri vseh stročnicah, je tudi pri soji najboljpomembno, da jo pred kuhanjem namakamo v hladnivodi vsaj 12 do 24 ur (poleti manj, pozimi pa dalj časa).Pomembno je, da zrna namakamo v veliki količini vode,da odpadne snovi odlijemo. Pomemben je tudi časkuhanja. Za večino semen velja, da jih kuhamo domehkega, pri soji pa bomo to težko dosegli - spet zaradivisoke vsebnosti beljakovin. Tudi ko je kuhana, je namrečnekoliko hrustljava. V navadnem loncu jo kuhamo od 60 do75 minut, v “ekonom loncu” pa 20 minut. Soja vsebuje velikovlaknin, beljakovin (esencialnih aminokislin), vitaminov in mine-ralov, predvsem veliko kalcija. Je zelo okusna in uporabna v velikorazličnih jedeh.3 KORISTEN NASVET: Zelenjava za mikrozelenjeMikrozelenje so mlade rastlinice, ki že imajo razvitekorenine in nekaj lističev. So izredno bogate s hra-nilnimi snovmi, različnih oblik in barv ter pestregaokusa. Vzgoja je zelo enostavna. Tudi doma na oken-ski polici. Poskusite s temi semeni iz naše ponudbe:• Bazilika - je sladkastega okusa in primerna za vsemediteranske solate, juhe in omake. Zraste v 16 do 21dnevih.• Rdeča pesa - je intenzivno rdeče barve, pri-merna za v vsako solatno skledo. Odlična je s česnom.Zraste v 16 do 21 dnevih. • Koriander - je aroma-tičnega limonskega okusa za v solate in kari.Odličen s pekočo hrano. Zraste v 10 do 16 dnevih.• Sabljasti triplat ali grško seno - za indijski pridih,s prijetno lešnikovo aromo. Dodamo ga krompirjuin piščancu. V Indiji ga imenujejo meth. Zrastev 16 do 21 dnevih. • Redkvica - je intenzivnega inrahlo pekočega okusa, z njo osvežimo solatno skledoin sendviče. Sklada se s sirom. Zraste v 10 do 16dnevih. • Divja rukvica - ima rahel okus po popru,primerna je za popestritev solat, sendvičev in tes-tenin. Zraste v 16 do 21 dnevih. • Pisano stebelnablitva - ima delikatesen okus po blitvi. Pisana steblaobarvajo solato in mrzle mesne narezke. Zrastev 16 do 21 dnevih.33
ቢ Ostale vrtnine Koruza (Zea mays )ባ ³ SLADKA KORUZA • To je visoka (180-200 cm) sladka koruza. Ima storže s sladkimi zrni, ki vsebujejo veliko beljakovin in vita- minov. Dozori okoli 85 dni po setvi. Primerna je za svežo rabo (pečenje, kuhanje) in vlaganje ter zamrzovanje. Potrebuje dobro gnojena tla in dovolj vlage. Dobri sosedje so fižol, kumare, bučke, melone in paradižnik. · NOVO! KORUZA POKOVKA • To je srednje visoka koruza, enostavna za vzgojo. Ima storže z zrni, iz katerih pripravimoቤ pokovko. Enostavna je za vzgojo. Jeseni, ko zrna dozorijo, jih oluš- čimo in shranimo za pripravo domače pokovke(kokice ali popcorn). » NOVO! KORUZA LJ 275 • To je ena redkih slovenskih sort poljščin. Njen avtor je Slovenec, prof. Ludvik Rozman iz Biotehniške fakultete. Tudi seme je pridelano v Sloveniji. Iz koruze LJ 275T pri- delamo izredno okusna zrnja, ki jih zmeljemo v dišečo in okusno moko. Zrna so primerna tudi za kokošjo hrano. Kokoške ga radeብ jedo in so tudi bolj zdrave, njihova jajca pa so zlato rumena. Storže lahko tudi kuhamo in pečemo, tako kot sladko koruzo. Špargelj (Asparagus officinalis) Najraje ima lahka, prepustna tla, uspeva pa tudi na težjih, vendar odcednih zemljiščih. Izberemo sončno lego. Tla pog- nojimo s hlevskim gnojem in jih prelopatamo. Seme sejemoቦ marca ali aprila v multiplošče, setvene zaboje ali lončke. Maja ali junija 8-10 tednov stare sadike presajamo na stalno mesto na prostem. Neposredno na prostem sejemo aprila ali maja. Razdalja med vrstami naj bo 1,5 m, v vrsti pa 25 cm. Za domače potrebe štiričlanske družine priporočajo nasad z 20 do 30 rastlinami šparglja. Poganjke pobiramo šele 3 leta po setvi in to 2-3-krat teden- sko, ko so visoki približno 20-30 cm. ¿ PRECOCE D'ARGETEUIL • To je poznana stara sorta, cen- jena po vsej Evropi. Poganjki so lepe zelene barve z rahlo rozavi- joličnim navdihom. Če gredico spomladi, pred odganjanjem, višje osujemo, bodo poganjki beli. ´ Bela detelja (Trifolium repens) Z belo deteljo izboljšamo tla in popestrimo travnik. Sejemo jo od pomladi (marec) do srede septembra. Sejemo jo kot samostojno setev ali v mešanici s travami. To je plazeča rustikalna rastlina, ki raste na vseh tleh in prenaša tako sušo kot mraz. Je tip navadne bele detelje, ki dosega visoke pridelke in je vsestransko uporabna za pašo in košnjo. Ajda (Fagopyrum esculentum) ² NOVO! ČEBELICA • Slovenska AVTOHTONA sorta ajde Čebe- lica je vzgojena na Kmetijskem inštitutu Slovenija. Seme je tudi pride- lano v Sloveniji. Čebelica je zelo medovita. Semena (sivorjava do tem- no rjava) so primerna za pridelavo nadvse okusne moke in kaše. Iz celih rastlin si pripravimo zeliščne čaje. Če je ne porabimo, je odlična tudi za zeleno gnojenje. Sejemo jo od maja do konca julija. Ajda je vsestransko uporabna rastlina, zato bi jo morali sejati čim več. 34
Facelija¶ (Phacelia tancetifolia) NOVO! ቧ ቨFacelija je posebna rastlina, zato moramo njeno seme vedno imetipri roki, saj jo od pomladi do jeseni lahko posejemo na vsako praznomesto v vrtu. V sorodu ni z nobeno vrtnino, hitro in bujno raste(razpleveli vrt), čudovito cveti in je izredno medovita. Čebele indruge koristne žuželke jo obožujejo in ko odcveti, nam služi za ze-leno gnojenje (vnos organske mase v tla, kar pomeni več humusav tleh). Cvetovi so lepi tudi v vazi, torej je čudovita cvetlica za rez.3 KORISTEN NASVET: Cvetoča zelenjava privablja čebeleV zelenjavnem vrtu vedno znova sejemo rastline, ki privabljajo čebeleCVETOČE VRTNINE: kumare, paradižnik, bučke, buče, melone, paprika, jajčevec,lubenice, bob, šparglji (ko jih nehamo pobirati, cvetijo), koriander (se sam zaseje,je vitka rastlina in ga imamo lahko po celem vrtu), koruza, brokoli (običajno namuide v cvet), mak za seme, peteršilj (pustimo ga v tleh do pomladi, ko zacveti, pričemer ga pred cvetenjem lahko še režemo), korenček (če ga pustimo v tleh, bo nas-lednjo pomlad pognal cvetno steblo), čebula (pustimo kakšno cvetočo čebulo, saj jelepa in koristna, cveti pa zaradi temperaturnih nihanj), redkvica in rukola (ko namkakšna uide v cvet, jo pustimo), jagode.ZAČIMBNICE: (ne porežemo vseh, zato da vedno kakšna cveti): bazilika, žajbljiali salvije, timijan, origano, sivka, drobnjak, listni česen, meta, melisa, agastake,ižop, koper, kumina, mačja meta itd.CVETLICE: sončnice, mak, kozmeja, cinije, ognjič, cinija, facelij, vijolice in mačehe,turški nagelj, gomfrena, ameriški slamnik, kalifornijski mak, portulak, ajda, lan itd.CVETOČI PLEVEL JE LAHKO MEDONOSEN: regrat, različne detelje, mrtva kopriva,rman, plazeči skrečnik, divja kamilica, navadni potrošnik, osat, čvrsti petelinček,enoletna suholetnica, navadna lakota, ivanjščica, tropotec, kačja dresen, ripečazlatica, navadni grint, kanadska zlata rozga, navadni gabez itd. Tudi zato nipotrebno nenehno pletje.VEČ MEDONOSNIH RASTLIN NAJ RASTE SKUPAJ NA MANJŠI POVRŠINI!SEJEMO ČIM VEČ RAZLIČNIH MEDONOSNIH RASTLIN, KI DOLGO CVETIJO IN VRAZLIČNIH ČASOVNIH OBDOBJIH, npr. cvetoči brokoli oktobra, ajda septembra,peteršilj zgodaj spomladi.ČEBELICAM PRESKRBIMO SVEŽO VODO (morda s kakšnim manjšim bazenom, zjutranjim zalivanjem, pri čemer se kapljice nekaj časa ohranijo na rastlinah)V DOMAČEM ZELENJAVNEM VRTU NE UPORABLJAMO PESTICIDOV!NE POZABIMO, DA IMAMO TUDI VELIKO VRST DIVJIH ČEBEL! Medovite rastline smo označili s čebelico: 35
ቢ Začimbnice in zelišča Peteršilj (Petroselinum crispum)ባ Peteršilj je zelo stara evropska vrtnina, začimba, ki prihaja s področja Sredozemlja. Cenjen je predvsem zaradi poseb- nega eteričnega olja. Potrebujemo manjšo gredico s tremi vrstami peteršilja. Liste režemo vse poletje do pozne jeseni. Jeseni liste porežemo in zamrznemo. Pri korenastem pa korene izkopljemo in skla- diščimo v kleti. Ker prenaša malo sence (ena redkih vrtnin), ga sejemo v bližino paradižnika. Ta mu nudi senco ob na-ቤ jvečji vročini, peteršilj pa spodbuja paradižnik k rasti in izboljša njegov okus. Peteršilj zelo dolgo kali, tudi 6 tednov. Na svetlobi kali bolje. Nikoli ga ne sejemo na isto gredico. Jeseni izkopljemo kakšen koren in ga presadimo v okrasni lonec. Na gredici najverjetneje prezimi in spomladi požene. Tako imamo tudi spomladi mlad peteršilj. Pozneje ga pus- timo v cvet, saj ga imajo čebele zelo rade. 3 KORISTEN NASVET: Setev peteršilja v avgustu Peteršilj sejemo tudi sredi avgusta, ko je toplo, zato peteršilj bolje in hitreje kali kot spomladi. Tako ga imamo mladega že septembra in pozno v zimo. Če je zima mila ali če gredico prekrijemo, bo zdržal do pomladi. Naslednjo pomlad ne bo šel v cvet, ker je premajhen. Oktobra kakšno rastlino peteršilja presadimo v lonec in ga postavimo na teraso ali balkon. ³ DOMAČI LISTNIK • Rastlina ima gladke temno zelene, zelo aromatične liste, ki jih redno režemo. Lahko ga vzga- jamo tudi v okrasnih loncih. Liste uporabljamo sveže, jih sušimo ali zamrznemo. · BERLINSKI (HALBLANGE) • To je odličen peteršilj za pridelavoብ aromatičnih zelenih listov in velikih gladkih korenov. Nekaj ko- renov lahko pustimo čez zimo v tleh, saj običajno ne zamrznejo. Rukola, divja rukvica ali zidni dvoredec (Diplotaxis tenuifolia) » NATURELLE • Odlična je za celoletno pridelavo drobnoቦ narezanih in zelo aromatičnih listov. Če je ne režemo pogosto, gre v cvet. Prvič režemo 8 tednov po setvi. Režemo jo od zgodnje pomladi do pozne jeseni. Lahko celo prezimi. Vse leto jo sejemo v lončke. Ima zelo izrazit okus in je obvezna v vsaki kuhinji. Lju- bitelji jo lahko vzgojijo tudi v okrasnem loncu na terasi. 36
Drobnjak¿ (Allium schoenoprasum) ቧ ቨTo je nezahtevna trajnica. Spomladi lepo cveti. Vse poletje režemocevaste liste, ki jih uporabimo v različne namene. Drobnjak vse- ቩbuje veliko vitamina C in železa. Za zimo lahko lističe narežemo ቪin zamrznemo. V vrtu varuje sosednje rastline pred napadom pe-pelaste plesni. Raste tudi v okrasnem loncu na terasi ali balkonu.Bazilika (Ocimum basilicum) wwSwPLE.TsNeAmTRinGOaV.IsNiASeme bazilike kali na svetlobi, zato semen posetvi ne prekrijemo. Bazilika je zelo občutljivana nizke temperature, zato jo sejemo v najboljvroč del vrta. Gojimo jo tudi v okrasnih loncih(skupaj s cvetlicami), lahko vse leto. Dobrose obrašča, zato lističe redno režemo (odzgoraj navzdol) in uporabljamo sveže zazačinjanje različnih jedi. Nikoli je ne zali-vamo po listih. V vrtu cvetovi privabljajočebele, sicer pa se ujema s paradižnikomin kumarami. S svojim vonjemodganja muhe.´ GENOVESE • Ima velike, izrednoaromatične lističe.² DROBNOLISTNA • Oblikuje okrogelgrmiček z drobnimi, izredno aromatičnimilističi.Majaron¶ (Origanum majorana)Oblikuje lep grmiček s finimi aromatičnimi lističi. Mladevršičke poganjkov in lističe obiramo vse poletje. Tik preden seokrogli cvetni popki odprejo, zelišče porežemo in ga damosušiti. Prilega se k mesu, paradižniku, enolončnicam in hkrompirjevim jedem. Ni zahtevna začimbnica.Je odličen sosed čebuli.º Origano ali dobra misel(Origanum vulgare)Začimbna trajnica, ki raste na sončnem delu gredice ali v okras-nem loncu na terasi. Za kalitev potrebuje svetlobo, zato semenapo setvi ne pokrijemo, ampak ga samo pritisnemo ob tla. Rastenaj v bližini čebule (varuje jo pred plesnijo in vpliva na boljšeskladiščenje), korenčka, drobnjaka, pora in paradižnika. Lističe inmlada stebelca za svežo uporabo trgamo vse leto, za sušenje paga porežemo junija, tik pred cvetenjem. V čajne mešanice vnašalepo barvo in toplo aromo.Timijan¾ (Thymus vulgaris)To je trajno zelišče. Oblikuje grmiček, visok 20-40 cm. Mlade po-ganjke lahko trgamo vse leto, običajno pa tik pred cvetenjem, koima timijan največjo moč, poganjke odrežemo in jih posušimo.Raste lahko povsod po vrtu, saj odvrača polže, listne uši in kapu-sovega belina. Timijan se prilega k mesu in zelenjavnim jedem. 37
ቢ Začimbnice in zelišča Šetraj³ (Saturea hortensis) Začimbnica, ki raste na sončnem delu gredice ali v okrasnem loncuባ na terasi. Za kalitev potrebuje svetlobo. Lističe in mlada stebelca za svežo uporabo trgamo vse leto, za sušenje pa ga porežemo junija, tik pred cvetenjem. V mešanem posevku naj raste s čebulo, z zel- jem in nizkim fižolom (odganja uši). Odganja molje, zato ga, tako kot sivko, damo v omare. Šetraj tvori dobro harmonijo s fižolom, kot sosednja rastlina v vrtu in tudi v jedeh. Z njim tudi odlično začinimo grah, lečo, krompirjeve jedi in jedi iz zelja ter ohrovta. Paše tudi k mesu, ribam in jagnjetini. Koper· (Anethum graveolens) Aromatična in zdravilna enoletnica, ki naj raste raztreseno po celem vrtu, saj ugodno vpliva na vznik korenja, kumar, zelja, kumar, rdeče pese, solate in čebule. Je odličen sosed kumaram in drugim vrtninam, saj njegova eterična olja vplivajo na bolj zdravo rast. Cvetovi privlačijo muhe trepetavke, ki se hranijo z listnimi ušmi. Zelenjavni vrt s koprom je preprosto lepši. Sveže liste dodajamo omakam in ribam (ne kuhamo) ter paradižnikovi, kumarični in zeleni solati. Cvetove in seme dodajamo kumaricam za vlaganje. Janež» (Pimpinella anisum) To je visoka začimbnica z belimi cvetnimi kobuli, v katerih se razvijejo začimbna semena. Najbolje raste na sončnem delu gredice. Ko cvetni kobul spremeni barvo, septembra ali okto- bra, cvetno steblo odrežemo in ga posušimo. Seme shranimo v temnem kozarčku. Za začinjanje ribjih jedi, sesekljanega mesa, karijev, jedi iz korenčka ter graha in peciva uporab- ljamo cela semena, ki jih tik pred uporabo zdrobimo ali zmeljemo (pazimo, da ne začinimo preveč). Najdemo ga v Ouzu, Mastiki, Pastisu in Pernodu. Semena so sladkasto cvetlične arome. Je zdravilen. ¿ (Matricaria chamomila) Seme kali na svetlobi, zato ga po setvi ne prekrivamo. Kamilica jeKamilicaቤ enoletna zeliščna cvetlica s čudovitim aromatičnimi cvetovi. Raste na soncu, na humoznih tleh. Kamilica je odličen sosed kapusnicam, krompirju, fižolu, grahu, solati, blitvi, rdeči pesi, špinači, zeleni, čebuli in poru. Kamilica krepi odpornost in okus sosednih vrtnin in odvrača porovega molja. Uporabljamo sveže ali posušene cve- tove (cvetne koške) v obliki čaja, ki mu dodamo med, kar v telesu izboljša vsrkavanje kamiličnih učinkovin. Primeren je tudi za parneብ kopeli in obkladke. Deluje protivnetno, lajša bolečine in pomirja. Cvetovi so odlični za potpurije. Cvetove nabiramo opoldne ob su- hem in toplem vremenu, ko je rumeni osrednji del koška močno izbočen in ko se povesijo beli jezičasti cvetni lističi. Melisa´ (Melissa officinalis) Melisa je začimbna in zdravilna trajnica, ki raste na prostem ali v najmanj 5 l velikem glinenem loncu na sončni legi, v zmernoቦ vlažnih tleh. Za uporabo nabiramo mlade vršičke in liste pred cvetenjem. Primerni so za omake, solate, sadne solate, okusna je ob ribah, uporabljamo pa jo še s številnimi drugimi jedmi. Dodamo jo pred koncem kuhanja. Kot čaj ali dodatek kopelim deluje proti glavobolu in pomirja. Je odlična paša za čebele, zato kakšen grmiček 38
pustimo, da zacveti. Priprava čaja: wwSwPLE.TsNeAmTRinGOaV.IsNiA2 čajni žlički zdrobljenih lističevprelijemo z vrelo vodo in po 5-7 ቧminutah precedimo. ቨ ቩMeta² (Mentha spicata ቪSpearmint)Nezahtevna trajna začimbnica,ki raste tudi v polsenci. Rada imaveliko vlage. Dobro prezimi. Odličnouspeva tudi v velikem okrasnemloncu, tudi na senčnem balkonu.Obilno se razrašča. Lepa je tudi,ko cveti. Liste trgamo vse leto. Zakalitev potrebuje svetlobo, zatosemena po setvi ne pokrijemo,ampak ga samo pritisnemo ob tla.S svojo srčno svežo aromo je ne-pogrešljiva v čajih, kot začimbav različnih jedeh in v različnihkozmetičnih izdelkih.¶ Žajbelj navadni (Salvia officinalis)Enoletnica oz. trajnica (odvisno od zime), ki ima rada tople in sončnelege. Ni zahtevna. Liste trgamo vse leto, uporabljamo sveže alisušene (izgubijo del arome). Lepo cveti. Odvrača uši, gosenice inpolže, zato je v vrtu odlična med zelenjavo, predvsem med fižolom,grahom, korenčkom in solato.º Okra ali bamija (Hibiscus esculentus)To je eksotična, okrasna vrtnina, odporna na sušo. Mlade nezreleplodove (dolge okoli 6-9 cm) redno trgamo. Bamija je v bistvu deli-katesa in specialiteta ter istočasno tudi zdravilo. Bogata je z vitaminiin minerali. Čaj iz sušene bamije pomaga diabetikom pri uravna-vanju ravni sladkorja. Blagodejna sluz, po kateri je bamija poznana,odlično zdravi vse oblike želodčnih obolenj. Olje iz bamije rešujedermatološke težave. Uživamo jo kot pečeno in kuhano zelenjavoali pa jo uporabljamo kot gostilo za juhe, čorbe in zelenjavne omake.Bamijo lahko konzerviramo tako, da jo sušimo, zamrzujemo, blan-širamo ali mariniramo. Bamijo najdemo v vsakem bosanskemloncu in begovi čorbi, saj jima daje značilen okus in gostoto.¾ Grško seno ali sabljastitriplat (Trigonella foenum-graecum)Tradicionalna aromatična rastlina, enostavna za vzgojo in vse-stransko uporabna - v vrtu za zeleno gnojenje, za krmo domačihživali ter za prehrambne in medicinske namene. Metuljnica, ki zraste40-90 cm visoko, ima majhne lističe in bele cvetove, iz katerih serazvijejo stroki z 10 do 20 semeni. Cveti od junija do avgusta, semepa dozoreva avgusta in septembra. Pred setvijo seme za 12 ur namo-čimo. Sejemo (povprek ali v vrste, ki so med seboj oddaljene 15 cm)v prazne gredice od pomladi do jeseni. Za zeleno gnojenje jo 2 tednapred setvijo drugih vrtnin vdelamo v tla. Uporabljamo njene aro-matične in zdravilne liste (surove ali kuhane) in kot začimbo celaali zdrobljena semena. So sestavni del karija in mnogih drugihzačimbnih praškov. Iz semen lahko pripravimo tudi kalčke. 39
ቢ Herbal Line POSEBNA ZELIŠČA Izbor semen iz linije HERBAL LINE je za vse raziskovalce za- činjenih jedi in ljubitelje eksotičnega vrta.ባ Zelišča so koristna tako v vrtu kot tudi v kuhinji. V vrtu so običajno dobri sosedje drugim vrtninam, saj jih zaradi svo- jih snovi spodbujajo v rasti ali pa odganjajo škodljivce in bolezni. So eksotično okrasna, zato nam polepšajo vrt in terase ali balkone (uspevajo tudi v okrasnih loncih). Primerna so za pripravo zeliščnih čajev ali začinjanje različnih jedi. Trajnim zeliščem namenimo rob vrta, ki je v bližini mesta, kjer radi posedamo in meditiramo oz. počivamo, ker nas bodo razveseljevala s svojimi vonjavami. Enoletna zelišča posadimo kamorkoli na zelenjavnem vrtu. Uporabimo le malo domišljije in vrt bo takoj zanimivejši. ³ NOVO! STEVIA (Stevia rebaudiana) Sadike vzgojimo pri temperaturi nad 22 oC - posejemo v kakovosten substrat in semena pritisnemo ob tla, saj seme stevije kali na svetlobi. Priporočeno je pikiranje. Konec maja jo presadimo na sončen del zelenjavnega vrta ali v lončke (premera 16-18 cm). Redno jo zalivamo. V lončku raste vse leto. Mlade ve- jice redno pobiramo, da se rastlina lahko bujno razrašča. Liste posušimo in uporabimo. · SIVKA (Lavandula angustifolia) • To je prezimen, zimzelen, aromatičen grmiček, ki zraste 30-80 cm visoko. Modrovijolični cvetovi močno dišijo (eterična olja). Sivka dobro uspeva tudi v loncih, kjer jo redno zalivamo in gnojimo. Sredi avgusta jo po- režemo. Seme kali dolgo, potrebuje redno vlaženje in temperaturo zraka 20-25 oC. VRTNA JAGODA (Fragaria x ananassa) Jagoda je enostavna za vzgojo. Konec marca in aprila jo sejemo v zaprtih prostorih v kakovostno zemljo za setev. Seme pritisnemo ob tla in ga pokrijemo z zemljo ali s papirjem. Vzdržujemo vlago. Seme kali 2-3 tedne pri optimalni temperaturi zemlje okoli 20 oC. Po 3-4 tednih sadike presadimo v lonček in ko mine nevarnost slane, jih presadimo na prosto v gredice ali okrasni lonec. Lahko sejemo tudi nepos-ቤ redno na prostem. Jagoda zahteva zelo sončno lego, veliko hranil, redno jo je treba zalivati in rahljati ter pleti tla. » NOVO! MERLAN / CELOLETNA • Rastlina zgodaj cveti in je kompaktne rasti. Zaradi svojih mnogoštevilnih roza cvetov je tudi zelo okrasna. Ima okusne plodove vse poletje. Merlan je privlačno barviti dodatek vrtu. ¿ NOVO! RAINBOW TREASURE / POVEŠAVA, CELOLETNAብ Ker se bujno razrašča in plazi, je odlična jagoda za sajenje v ze- lenjavni vrt med zelenjavo ali cvetlice, v velike okrasne lonce in v viseče košare. Ima čudovite cvetove v belih in roza odtenkih. Plodovi so dišeči in sladki ter nas razveseljujejo vse poletje. 40
´ ANDSKA JAGODA (Physalis peruviana) ቦSeme kali na svetlobi. Raste v obliki enolet- ቧnega grmička, najbolje na sončni legi. ቨSušo delno prenaša, a manj raste. Naj- ቩbolje raste na sončni legi. Glede tal ni ቪobčutljiva, zahteva samo veliko vode. ቫOdlično uspeva v loncih na sončnihterasah in balkonih. Majhni oranžnioz. rumeni plodovi so podobni češ-njevim paradižnikom. Oviti so s pa-pirnato lupino, zato so primernikot okras ob jedeh. Plodovi imajo pri-jeten sladkast okus (kombinacijaparadižnika in ananasa) in so odlični za pripravosvežih prigrizkov, sadnih solat, pit in marmelad.² RDEČA STOLETNA ČEBULA ALI OZIMNI LUK (Allium fistu-losum) • To je sorodnica čebule, vendar ne razvije čebul in ima votlecevaste liste, ki se po rezanju obrastejo. Odlična je kot dodatek ksolatam. V določenih jedeh jo lahko uporabljamo namesto čebule.Uporabimo jo tudi za okras. Ni zahtevna za vzgojo. Posejemo joskupaj s peteršiljem, saj jo tako pogosto uporabljamo kot peteršilj.¶ LISTNI ČESEN, ŠOPASTI ČESEN ALI KITAJSKI DROBNJAK(Allium tuberosum) • To je trajnica, lahko pa je tudi enoletnica vzelenjavnem vrtu. Za vzgojo je nezahtevna. Uporabljamo vednozelene, ploske liste, ki imajo blag vonj po česnu. Sveže liste upo-rabljamo podobno kot drobnjak za juhe, solate, skutne namazeali pa jih pripravimo kot zelenjavo. Cvetovi so primerni za garni-ranje in mešanje v potpurije.º ČRNA KUMINA ALI RIMSKI KORIANDER (Nigella sativa)To je nezahtevno, enoletno aromatično zdravilno zelišče, ki ga se-jemo zaradi črnih semen. Lahko jo sejemo večkrat zapored, daimamo sveže seme dlje časa na voljo. Cvetov ne trgamo, ker se iznjih razvijejo glavice s semenom. Ko začnejo glavice zgubljati ze-leno barvo, vendar še niso suhe in odprte, jih oberemo in posušimo.Semena shranimo v steklenem kozarcu na temnem mestu. Aroma-tična semena uporabljamo cela ali zdrobljena (terilnik) kot zdravilnozačimbo za različne jedi po vsem svetu ali za izdelavo olja.Arabci jo imenujejo “Habbatul barakah” - semena blagoslova,saj naj bi črna kumina ščitila pred vsemi boleznimi, razen predsmrtjo.¾ LISTNA ZELENA (Apium graveolens var. secalinum) • Rastlinaima močno narezane svetleče in aromatične lističe. Uporabljajo sekot peteršilj (le da imajo okus po zeleni) za solate, juhe, enolončnice,omake. Liste uporabljamo sveže ali sušene. Sušeni listi odlično ohra-nijo aromo. Nezahtevna začimbnica, za vsak zelenjavni vrt.µ KAPRE (Caparis spinosa) • Pred setvijo seme skupaj s finimpeskom za 14 dni zamrznemo. Namesto tega lahko seme pred setvijoza 24 ur namočimo v topli vodi, ga zavijemo v vlažno krpo, ki jov zaprti plastični vrečki za 6-8 tednov hranimo v hladilniku. Nato(po obeh postopkih) seme za 24 ur namakamo v topli vodi in gaposejemo v lončke, ki naj bodo do kalitve v temnem prostoru. Zemljav lončku se ne sme izsušiti. Ko mine nevarnost zmrzali in ko je ras-tlina dovolj velika, jo presadimo na prosto v okrasni lonec, ki gapostavimo na toplo in sončno mesto na balkonu ali terasi. Odličnoprenaša vročino. Prezimimo jo v hladnem in svetlem prostoru, sajprenese mraz do -8 oC. Kapra je čudovit grmiček z eksotičnimi cvetovi,ki raste tudi navzdol. Zaprti cvetni popki, vloženi v kisu, so delikatesa. 41
ቢ Herbal Line POSEBNA ZELIŠČA ³ KORIANDER (Coriandrum sativum • To je eksotično eno- letno zelišče, ki raste po celotnem zelenjavnem vrtu. Sejemo ga večkrat zapored, da imamo na voljo sveže lističe. Uporabljamoባ listke, ki imajo značilen vonj, predvsem pa zrela semena (rjave barve), in sicer kot začimbo za zeljne in paradižnikove jedi, riž, meso in pecivo. Semena so sestavni del začimbne mešanice kari. Suha semena dodajajo vloženemu sadju in likerjem. Na splošno zelo zdravilna rastlina. V vrtu cvetovi privlačijo koristne žuželke. · ZIMSKI PORTULAK (Claytonia perfoliata) • Uporabljamo ga namesto motovilca. To je na mraz odporna listnata zelenjava. Raste vse leto na senčnih, vlažnih legah, lahko pa tudi v loncu na senčniቤ terasi. Zelene liste v obliki srčka vse leto uživamo v svežih solatah. So nevtralnega, svežega okusa, rahlo odebeljeni. Uživamo jih pred cvetenjem. Po rezi se rastlina obraste. Listi so bogati z vitaminom C. » RDEČA VRTNA LOBODA ALI FRANCOSKA ŠPINAČA (Atriplex hortensis) • Visoka, zelo dekorativna in nezahtevna enoletnica. Ima svetleče rdeče liste z rahlo kislim okusom, ki jih uporabljamo kot dodatek k solatam, juham ali kot zelenjavno prilogo. Mlade rastline uživamo kot špinačo. Obvezna novost v domačem zelenjavnem vrtu.ብ ¿ PEHTRAN (Artemisia dracunculus) • Obvezna trajnica slo- venskih vrtov, saj iz njega pripravljamo tipično slovensko pehtra- novo potico. Razrašča se v obliki gostega grma, listi so ozko suličasti lepe zelene barve. Potrebuje sončno in toplo lego, gnojimo s kom- postom, v mrzlih zimah ga zaščitimo. Uporabljamo sveže ali za- mrznjene liste in mlade vršičke. Pehtran se ujema z različnimi solatami, juhami in omakami. Primeren je tudi za vlaganje ku- maric, aromatiziranje kisa, olja ali gorčice, za potico in štruklje.ቦ ´ LIMONSKA INDONEZIJSKA BAZILIKA (Ocimum americanum Seme kali na svetlobi, zato ga po setvi ne prekrijemo z zemljo. Čudovita, košato razrastla enoletnica z ovalnimi listi in belimi, svetlo rožnatimi do vijoličnimi cvetovi. Ima močan vonj po vanilji. Odlična je tudi v okrasnih loncih v kombinaciji z drugimi rastli- nami. Odlično se obnese v zelenjavnem vrtu, saj dobro vpliva na rast drugih vrtnin. Lističe uporabljamo, kot pri ostalih bazilikah, za solate, sladice in perutnino. Iz svežih in posušenih pripravimo čaj, ki pomaga pri težavah s prebavili. Primerna je tudi za arom-ቧ atiziranje olja in kisa. ² IZOP, OŽEPEK, MILODUH (Hyssopus officnalis) • Aromatična grmičasta začimbnica, trajnica z drobnimi modrimi, rožnatimi ali belimi cvetovi ob steblu. Mlade poganjke in lističe, rahlo gren- kega aromatičnega okusa, uporabljamo sveže ali posušene. Kot začimbo ga dodajamo k mesu, divjačini, ribam, juham, solatam in enolončnicam. Uporablja se tudi za peko na žaru, aromatiziranje olja in kisa, za likerje in zeliščna žganja. Cvetove uporabimo zaቨ gratiniranje jedi. Čaj je zdravilen. Raste na soncu. Čebele ga imajo rade. S svojim vonjem odganja nekatere škodljive žuželke. ¶ POLAJEVA MATERINA DUŠICA (Thymus pulegioides) Blazinasto razraščajoča se trajnica. Cveti v rozavijolični barvi. Zelo dišeča rastlina. Vršičke poganjkov in liste porežemo pred cve- tenjem. Sveža in suha je primerna kot začimba za krepke jedi, pred- vsem pa iz nje pripravljamo čaj proti kašlju in težavam z želodcem. Uporabljamo jo tudi za inhalacijo ali kot dodatek kopelim pri pre-ቩ hladih. V vrtu privlači koristne žuželke in odvrača škodljive, zato naj raste v zeliščni gredici ob robu zelenjavnega vrta. º KLASASTA META (Mentha spicata) • Košato razrastla traj- nica z zelenimi nacepljenimi listi in rahlo vijoličnimi do rožnatimi 42
ustnatimi cvetovi. Ena od bolj aromatičnih met. Vršičke ali posa- ቪmezne liste porežemo pred cvetenjem in jih (sveže ali posušene) ቫuporabljamo za čaje in za začinjanje solat, omak, jedi iz skute in ቭjajc, sladic, osvežilnih pijač, sadnih solat in sladoleda. Primerna ቮje tudi za potpurije in dišavne vrečke, cvetlične dekoracije in kot ቯdodatek kopelim. Nezahtevna. Gnojimo s kompostom. Gnojimo jo ተlahko tudi kot posodovko. ቱ¾ KOREJSKA META (Agastache rugosa) • Privlačna rastlina sslezenasto modrimi cvetnimi “svečami” z izrazitim vonjem in oku-som po meti. Raste na sončni legi na zelenjavnem in okrasnemvrtu, lepa pa je tudi v okrasnih loncih na terasah. Iz nje priprav-ljamo čaje, lističe primešamo solatam ali potresemo po testeninah.Odlična čebelja paša.µ NAVADNA MAČJA META (Nepeta cataria) • Trajnica. Visokarastlina z lepimi rožnato belimi cevastimi cvetovi v navideznihvretencih. Nezahtevna. Po cvetenju jo porežemo, da ponovno zacveti.Če zelišče zmečkamo, se sprosti značilen vonj po meti. Zelišče zeloprivlači mačke - v njem se valjajo ali ga grizljajo in postanejo igrive.Mlade liste in poganjke dodajamo sveže ali posušene juham in oma-kam. Primerne so za pripravo čaja proti prehladu, kašlju in za umir-janje nervoze. V vrtu odganja uši in veliko drugih škodljivih žuželk.¸ PERILA ALI ŠISO (Perilla frutescens var. crispa) • Zanimivaenoletnica z rdečimi listi in majhnimi klasastimi socvetji. Listiimajo kombinacijo okusa po koriandru, cimetu in limoni. Mladeliste in cvetove uporabljamo za začinjanje ribjih jedi (suši), solatin testenin. Užitni so tudi semena in rdeči kalčki. Z listi lahko kisobarvamo vijolično. Enostavna za vzgojo. Raste tudi v okrasnihloncih na sončni terasi.¹ RIMSKA KUMINA ALI KUMIN (Cuminum cyminum) • Eno-letna dišavna in zdravilna rastlina, enostavna za vzgojo in rast.Sejemo jo na sončno gredico v zelenjavnem vrtu. Iz belih ali rozacvetov se proti jeseni (približno 115 dni po setvi) razvijejo okusna inzdrava semena, ki jih uporabljajo v vseh svetovnih kuhinjah. Celasemena popečemo do rahlo rjave barve v skoraj suhi (malo olja) ponvi,da spustijo svojo esenco. Lahko pa jih pred uporabo zmeljemo v prah.Ƹ RIMSKA KAMILICA (Anthemis nobilis) • Nizka rastlina, ki seodlično razrašča in tvori goste cvetoče preproge, zato je odlična zaozelenitev negovanih površin (namesto vrtne trate). Cvetovi so nadolgih pecljih, srebrno beli z rumeno sredino. Po cvetenju jo obre-žemo. Cvetove uporabljamo v dišavnih šopkih in potpurijih. Popol-noma odprte cvetove uporabljamo sveže ali posušene za pripravozdravilnega čaja, poparka ali različnih kopeli.ƹ ŽAFRANIKA ALI BARVILNI RUMENIK (Carthamus tinctorius)Lepa okrasna rastlina s pokončnimi stebli, z ovalnimi listi, rahlobodičastimi na robovih, z oranžnimi cevastimi cvetovi, združenimiv glavičasta socvetja. Nezahtevna, odlična za popestritev zelen-javnega vrta in rezano cvetje ter posušene aranžmaje. Cvetove insemena uporabimo sveže ali posušene. Izpuljeni cvetovi so nado-mestek za žafran in uporabni za barvanje jedi ter naravnih ma-terialov. Semena lahko uživamo kot dodatek k muslijem.ƺ SPILANTES, BRAZILSKA KREŠA ALI ZOBOBOLKA (Spilanthesoleracea) • Zanimiva enoletnica z rumenordečimi cvetovi v gla-vičastih socvetjih. Rada ima toploto. Uspeva tudi v okrasnih lon-cih. Liste in cvetove uporabljamo kot zelenjavo ali kot dišavnicov juhah, solatah itd. Imajo rahlo šampanjsko pikantno oster okus.Prežvečeni listi osvežijo dah, krepijo dlesni in lajšajo zobobol. 43
Herbal Line POSEBNA ZELIŠČA ᕡ VRTNA RUTICA (Ruta graveolens) • Kompaktna in dekora- tivna, vedno zelena trajnica, z majhnimi sivozelenimi lističi in rumenimi cvetovi. Rahlo grenke liste naberemo pred cvetenjem in jih sveže ali posušene v majhnih količinah uporabljamo kot začimbo za solate, meso in ribe. Z njimi aromatiziramo likerje in žganje, ker blagodejno vpliva na želodec. Raste naj ob robu zelen- javnega vrta, saj je uši ne marajo in se tako izogibajo tudi vrtni- nam v njeni bližini. Ker ima močan aromatičen vonj, jo v Južni Ameriki uporabljajo kot zaščito pred hudobnimi duhovi.3 KORISTEN NASVET: Vrtni “lounge” ali vrtni salonVrt ni namenjen samo pridelovanju zdrave hrane, ampak tudi sprostitvi, počitku,branju in druženju, zato oblikujemo svoj vrtni salon ali “lounge”. Naj bo to zavetenprostor, ki ima tudi senco (morda streho sami naredimo) in po možnosti kakšenlep razgled. Izberemo stole različnih oblik in velikosti, da bomo lahko udobno braliali si privoščili družaben piknik. Izberemo rastline, ki so nam všeč in bodo v danihpogojih uspevale. Če imamo več prostora, si omislimo enostavno zunanjo kuhinjoin diskretno osvetlitev. Če pa želimo v vrtnem salonu tudi delati, moramo imetidobro svetlobo in mizo zaščiteno pred vetrom. 44 wwSwPLE.TsNeAmTRinGOaV.IsNiA
ᕢ MUŠKATNA KADULJA ALI SALVIJA ALI ŽAJBELJ (Salvia sclarea) ቢ ባDekorativna, pokončna rastlina z velikimi sivo polstenimi, ovalno ቤkoničastimi listi s smolnatim vonjem. Cvetovi so lilarožnati z vin- ብsko rdečimi do vijoličastimi ovršnimi listi, svečasta socvetja so dolga ቦin razvejana. Mladi listi in poganjki so uporabni zaradi svojevrst- ቧnega smolnatega okusa kot začimba za jajčne jedi in sladice. Iz njih ቨpripravljamo čaje ali z njimi aromatiziramo napitke, npr. vino. ቩCvetovi so za garniranje, posušeni listi in cvetovi pa so obvezen delpotpurijev, saj podaljšajo obstojnost vonja. Odlična čebelja paša.ᕣ LIMONSKA TRAVA (Cymbopogon sp.) • Ni enostavna za kali-tev, potrebuje visoko temperaturo 25-30 °C. Ko kali, je zelo enostavnaza vzgojo in izredno dekorativna. Najlepše raste v okrasnem loncu,ki ga čez zimo postavimo v hladen, svetel prostor. Ima svež vonj inokus po limoni z navdihom vrtnice (vsebuje eterično olje citral).Uporabna je kot sveža, mleta ali suha začimba za čaje, juhe inpraške kari. Dodajamo jo perutnini, ribam in k morskim sadežem.Primerna je za izdelavo potpurija. Uporabljajo jo v kozmetični in-dustriji. Dišeče sveče z limonsko travo odganjajo mrčes.¿ OZKOLISTNI AMERIŠKI SLAMNIK (Ecihnacea angustifolia)Odlična, lepo cvetoča trajnica, njeni cvetovi (rožnati, vijolični inbeli) so zelo dekorativni in privlačijo čebele. Odlična je za rezanocvetje. Nezahtevna je in odporna na sušo. Jezičasti cvetovi so pri-merni za garniranje jedi. Izvleček ali čaj iz korenin in sveže aliposušene cvetoče rastline podpirajo delovanje imunskega sistema.Odlična čebelja paša.´ MAK ZA OKRAS IN ZA SEME (Papaver somniferum) • NADVSEOKUSNA SEMENA SO PRIMERNA ZA RAZLIČNE JEDI. To je dekorativnaenoletnica z nežnimi cvetovi na dolgih cvetnih steblih. Posušenesemenske glavice lahko uporabljamo v suhih šopkih, semena paso užitna in jih uporabljamo za različne jedi ter za pridobivanjeolja. Nezahtevna, zelo dekorativna in koristna rastlina.² NOVO! POLJSKI MAK (Papaver rhoeas) • Čudovit klasičenmak je okrasna enoletna rastlina, ki je v celoti užitna. V Italiji jezelo popularen in ga imenujejo “rosolaccio”. Liste jemo kot listnozelenjavo, zelene cvetne popke uživamo v solatah ali pečemo s po-lento. V času cvetenja mak porežemo in cvetne lističe previdnoposušimo v senci. Svilnate cvetne rdeče liste, uporabljamo za raz-lične zdravilne sirupe in čaje, barvanje jedi in čajev ter oblek in zapotpurije. Če cvetov ne porežemo, se bodo v cvetni glavici obliko-vala užitna semena.¶ MEHIŠKI PEHTRAN (Tagetes lucida) • Enoletni eksotični inaromatični nenehno cvetoči grmiček izvira iz Mehike, kjer ga ime-nujejo YAUTHLI. Uspeva na sončnih legah. Ima vpadljive, drobne,rumene cvetove in liste z intenzivnim okusom po pehtranu in/alijanežu, ki jih sušimo in uporabljamo za različne čaje (tudi protiprehladu) ali kot dodatek k jedem (jajčnim in ribjim jedem, sirnimnamazom). Je odličen za vzgojo v zelenjavnem vrtu (odganja škod-ljivce) in kot obrobna rastlina na gredicah z okrasnimi rastlinami.Gojimo ga tudi v okrasnih loncih na balkonu. Lep je kot rezano cvetje.º VRTNI OGNJIČ KABLOUNA (Calendula officinalis) • Obveznacvetlica vsakega zelenjavnega vrta, saj je dekorativna, odganjaškodljivce, godi vrtnim tlom, pospešuje rast sosednjih rastlin, pri-merna je za oblikovanje poletnih šopkov, užitna in tudi zdravilna.Cvetne lističe intenzivnih barv in prijetnega okusa dodajamo so-latam, omletam in siru. Iz cvetov pripravljamo ognjičevo mazilo. 45
ቢ Tomato & Chili Line paradižniki in čiliji vseh oblik in barv Paradižnikባ PARADIŽNIK je najbolj priljubljena zelenjava povsod po svetu. Tudi pri nas ne manjka v nobenem zelenjavnem vrtu. Še na balkonu se mora udomačiti. Preizkusite različne oblike in barve paradižnika. Paradižnike vzgojimo iz sadik. Seme posejemo v različne posodice, lončke (25 oC). Sadike vzgajamo v svetlem pros- toru (18-21 oC) in jih redno zalivamo ali pršimo. Ko se razvijeta prva dva prava lista, prepikiramo v večje lončke.ቤ Ko ni več zmrzali, sadike sadimo na sončno in toplo mesto, poševno in globoko. Tla zastiramo. Paradižnik zelo dobro uspeva v posodah (njegov vonj odganja muhe). ³ AURIGA • To je priljubljen paradižnik iz vzhodne Nemčije, srednje visok za vzgojo na prostem (potrebuje oporo). Dekorativni okrogli paradižniki so svetleče oranžne barve, sočni in zelo aro- matični, težki 50-100 g. Najokusnejši so sveže nabrani za solate,ብ sendviče. · BALKONZAUBER • Nizek (50 cm), zgoden, kompakten, ro- busten in roden paradižnik. Primeren je za sajenje v lonce ali na prostem. Zreli plodovi so okrogli, gladki, lepe rdeče barve, sočni, ne pokajo, težki 30 g. Ker je zgoden in nizek, ga lahko sejemo tudi neposredno na prostem. » BELMONTE Sel. RADEH • To je največji paradižnik, plodoviቦ so težki 1-2 kg. Rastlina zraste do 3 m visoko (opora). V zrelosti se roza barva spremeni v rdečo. Poznavalci in hkrati sladokusci trdijo, da je to najokusnejši paradižnik. Je srednje zgoden, visok, bujne rasti, primeren za vzgojo na prostem, pod tuneli in v rastlinjaku. ¿ BIRON F1 - PROFI • To je klasičen, srednje zgoden hibrid, vi- soke in močne rasti (potrebuje oporo), odporen na bolezni in nema- tode. Plodovi so lepe rdeče barve, sočni, okusni in čvrsti, težki 250-300 g. Odličen je za vzgojo na prostem. 46
´ FIASCHETTE • To je stara italijanska sorta, ki izvira iz oko- ቧ ቨlice Neaplja. Paradižnik je nižje rasti, vendar zelo roden. IZRAZITO ቩODPOREN NA SUŠO. Plodovi imajo obliki slive, težki so okoli 15-25 g,rubinasto rdeče barve, dobre teksture in intenzivno živahnegaokusa. Uporaben je za solate, omake, kot pelat in za sušenje.² GOLDENE KONIGIN • To je visoka sorta rumenega paradiž-nika, ki izvira iz Nemčije. Primeren je za vzgojo na prostem.Plodovi so okrogli, srednje veliki, z gladko in čvrsto lupino, dobrearome in prijetnega okusa. Enakomerno zlato rumeni postanejo,ko so zreli.¶ ILDI • Mini češnjev paradižnik z dekorativnimi plodovi rume-ne barve (12-15 g) prepriča s svojim sladkastim okusom in mehkolupino. Zraste do višine 150 cm (potrebuje oporo). Primeren je zavzgojo na prostem, v rastlinjakih ali v loncih. Uživamo jih sveže- pohrustamo kot češnje, v solatah in sendvičih. Ploščate grozde zdo 100 plodovi lahko tudi posušimo in uživamo do oktobra.º NOIRE DE CRIMÉE •To je sočen paradižnik za popestritev ቪ ቫpoletnega vrta. Visoka (podpora), zelo rodna sorta, ki izvira z ቭruskega Krima in je prilagojena različnim rastnim razmeram.Plodovi so težki od 100 do 200 g in okusni (odlična kombinacijakisline in sladkorja). Barve se prelivajo od temno rdeče, prek vi-jolične do črne. Uporabni so za solate, sokove, vlaganje, kuhanje.¾ NOVO! PARADIŽNIK ČRNI ČERI • Visok (opora) dekorativenČRN čeri paradižnik. Paradižnički so okrogli, majhni in temnis sladkim dinamičnim okusom. Tudi v loncu se odlično obnese.µ SCATOLONE 2 • To je unikatna italijanska sorta. Na visokiin bujni rastlini rastejo podolgovati plodovi, dolgi okoli 11-13 cmintenzivne rdeče barve. Plodovi so votli, zato so odlični za polnjenjein sušenje. Primeren je tudi za solate in omake.¸ SUPERSWEET 100 • To je visok, zelo zgoden, obilno roden,dekorativen koktajl paradižnik. Majhni, s premerom okoli 2,5 cm,aromatični in sladki rdeči paradižniki rastejo na 30 cm dolgihgrozdih. V grozdu je do 100 paradižnikov. Uživamo jih cele in sveže.Zelo odporen je na različne bolezni. Primeren za vzgojo na prostemin v rastlinjakih ter v LONCIH. 47
Tomato &ቢ 500 - 1.000 SKOVILOVIH ENOT paradižniki in čiliji ČiliMinimalno pekoči Aj, pekoči čiliji!ባ 40.000 - 70.000 ČILI paradižnik dopolnjuje. Tudi čiliji so izredno raznovrstni. Predvsem jih SKOVILOVIH ENOT gojimo kot trajnice v posodah. Seme posejemo v različne posodice, lončke (22-30 oC). Sadike vzgajamo Pekoči v svetlem prostoru (20 oC) in jih redno zalivamo ali pršimo. Ko se razvijetaቤ 200.000 - 350.000 prva dva prava lista, prepikiramo SKOVILOVIH ENOT v večje lončke. Ko ni več zmrzali, sa- dike sadimo na sončno in toplo mesto v gredi ali v velike posode. Čilije lahko v posodah gojimo več let. Izredno pekoči ³ ANAHEIM • Blag in velik čiliብ 200.000 - 350.000 (15-18 x 3-5 cm). V zreli fazi se obarva iz zelene v rdečo. Dozori v 70-90 dnevih po SKOVILOVIH ENOT presajanju. Uživamo zelene in rdeče plo- dove. Anaheim je zelo okusen svež, posušen ali pečen (za polnjenje). Uporaben je v sal- Izredno pekoči sah in jedeh »tex-mex«.ቦ 200.000 - 350.000 · FIRE CRACKER (PETARDE) • To so SKOVILOVIH ENOT spektakularni čiliji, zelo okrasni zaradi svojih barv - od bele, vijolične, rumene, oranžne do rdeče. Uporabni so za vse pe- koče jedi. Rastlina zraste do okoli 0,5 m in je večletna, zato jo obvezno gojimo v ok- Izredno pekoči rasnih loncih. Čiliji dozorijo 90-100 dni po 200.000 - 350.000 presajanju.ቧ SKOVILOVIH ENOT » HABANERO CHOCOLATE • Spada med najbolj pekoče čilije. Aromatični plodovi so nagubani, s premerom 4 cm in dolgi 5 cm. Ko zorijo, se iz temno zelene Izredno pekoči obarvajo v čokoladno rjavo. Grmičasta rastlina zraste do višine 90 cm. Primerni 200.000 - 350.000 so predvsem za večletno gojenje v loncih.ቨ SKOVILOVIH ENOT Prvi plodovi dozorijo 100-110 dni po presa- janju. Uporabni so za pripravo pekočih omak, sals in ostalih mehiških ter karib- skih specialitet. Izredno pekoči ¿ HABANERO RDEČI • Svetleči rdečiቩ 1.000.000 + plodovi so veliki (3,5-5 x 3-3,5 cm), rastlina pa je lahko visoka od 50 do 120 cm. Zaradi SKOVILOVIH ENOT tropsko sadnega okusa so plodovi obvezni v vseh salsah. Predvsem je namenjen za večletno vzgojo v loncih. Dlje časa ko je Nevarno pekoči plod na rastlini, bolj pekoč je.ቪ 10.000 - 25.000 ´ HABANERO RUMENI • Svetleči ru- SKOVILOVIH ENOT meni plodovi so veliki (3,5-5 x 3-3,5 cm), rastlina pa je lahko visoka od 50 do 120 cm. Zaradi tropsko sadnega okusa so plodovi obvezni v vseh salsah. Predvsem je namen- jen za večletno vzgojo v loncih. Dlje časa Srednje pekoči ko je plod na rastlini, bolj pekoč je. 48
Chili Line RECEPT Odlična domača čilijevavseh oblik in barv omaka² RED CAP MUSHROOM RDEČI • Izvirajo Pripravljena v petih minutahiz Karibov. Dozorijo v približno 70-90 dnevih Za dva srednje velika steklenapo presajanju. Čiliji imajo obliko gobe ozi- kozarca potrebujete:roma zvonca, so nagubani, veliki 4 x 2,5 cm.Ko dozorijo, se obarvajo rdeče. Uporabni so • 6 - 7 rdečih čilijevza vlaganje, sušenje in pripravo vseh me- • 2 habanero čilijahiških ter azijskih jedi. Rastlina lahko zraste • 4 jalapeno čilijedo višine 1 m. Večletne rodne rastline da- • 1 srednje veliko šalotkojejo plodove od pomladi do jeseni, zato jih • 4 stroke česnagojimo v loncih na sončnih terasah. • pest peteršilja • 1 limeto¶ YELLOW CAP MUSHROOM RUMENI • 1 žlico jabolčnega kisa • 1 žlico balzamičnega kisaIzvirajo iz Karibov. Dozorijo v približno 70- • 2 žlici olivnega olja90 dnevih po presajanju. Čiliji imajo obliko • 4 žlice domače paradižnikovegobe oz. zvonca, so nagubani, veliki4 x 2,5 cm. Ko dozorijo, se obarvajo rumeno. mezgeUporabni so za vlaganje, sušenje, polnjenje • 1 žlico rjavega sladkorjain pripravo vseh mehiških ter azijskih jedi. • 2 ščepca soliRastlina lahko zraste do višine 1 m. Večletnerodne rastline dajejo plodove od pomladi do Priprava: wwSwPLE.TsNeAmTRinGOaV.IsNiAjeseni, zato jih gojimo v loncih na sončnihterasah. Vse sestavine na grobo narežemo in damo v sekljalnik, dodamo še vseº NOVO! ČILI BHUT JOLOKIA tekočine in dobro zmešamo in sesek-/ Trenutno najbolj pekoč čili na svetu ljamo. Vse skupaj prestavimo v lo-- nuklearno pekoč • TI ČILIJI SO EKST-REMNO PEKOČI. UPORABLJATE JIH NA LAST- nec in pokuhamo do vretja. Ko zavre,NO ODGOVORNOST. Dozorijo v približno120 dnevih po presajanju. Čiliji so 6-9 cm na srednjem ognju kuhamo še prib-dolgi in okoli 2,5 cm široki, rahlo grobeteksture, rdeče ali oranžne barve. Rastlina ližno 15 minut in ves čas mešamo.lahko zraste do višine 1 m. Omako pretočimo v čiste steklene kozarce in pokrijemo z odejo, da¾ SERRANO (MINI JALAPEÑO) • To je vakuum dobro zagrabi.klasična sorta čilija iz Mehike. So srednjepekoči. Rastline so robustne in zrastejo zelovisoko ter dajejo velike pridelke. Hrustljavisvetleči plodovi so dolgi 2,5-5 cm (s pre-merom 1 cm) in so temno zeleni ter rdeči.Odlični so za pripravo sals in sušenje. 49
ቢ Bio Line Ekološko pridelana semena Za vse ljubitelje ekološkega oziroma organskega zelenjavnega vrta smo pripravili pester izbor ekološkoባ pridelanega semena. Seme je pride- lano po mednarodnih standardih za ekološko pridelavo brez uporabe fitofarmacetvskih sredstev in mine- ralnih gnojil. Sorte so evropske tradicionalne in dajejo v naših pogojih s hranili bogate in okusne pridelke. Domači vrt naj bo kar najbolj “ekološki”. Prisluhnite naravi,ቤ poskrbite za rodovitna tla, ne uporabljajte fitofarmacevtskih sredstev, vzgajajte čim več različnih rastlin skupaj in se pred škodljivci in boleznimi zavarujte z različnimi naravnimi metodami. Pridelki bodo okusnejši in bogatejši s hranilnimi snovmi in energijo. ³ BLITVA SREBRNOLISTNA • To je najbolj razširjena tradicio- nalna sorta blitve v Evropi. Oblikuje velike, rahlo nagubane tem- no zelene liste in srebrno bela stebla ter rebra. Liste nabiramo, ko so veliki kot dlan, pa tja do velikosti 1 m. Trgamo zu- nanje liste, s čimer spodbujamo rast no- vih. Za boljšo rast zalivamo s pripravkom iz koprive in gabeza. Tla med rastlinami prekrivamo. Raste naj v mešanem po- sevku s korenčkom, fižo-lom, redkvico in solato. Lepa je v cvetlični gredici v zelen- javnem vrtu ali velikem okrasnem loncu na terasi. · BUČA MUŠKATNA • Ploščato ok- rogle, močno rebraste ZIMSKE buče, velike 25-50 x 15-30 cm in težke 7-40 kg. Meso je temno oranžno, sočno, odličnega okusa. Primerna je za pripravo juh, pit, marme- lade in sladic. Dozori v 125 dnevih po presajanju. Skladiščimo jo 4-8 mescev.ብ Tla je treba obvezno prekriti. Redno dodajamo kompost ali jo posadimo na kompostni kup. Za oprašitev so nujne čebele, zato okoli buč posejemo čim več medonosnih cvetlic in začimbnic. » BUČKA BLACK BEAUTY • To je lepa, srednje zgodnja, rodna sorta, z lepimi temno zelenimi bučkami. Redno obiramo, da nas- tavlja nove plodove. Raste na grmičku. Redno dodajamo kompost ali jo posadimo na kompostni kup. Za oprašitev so nujne čebele, zato okoli bučk posejemo čim več medonosnih cvetlic in začimbnic.ቦ ¿ DIVJA RUKVICA ALI TANKOLISTNI DVOREDEC • To je nezah- tevna listnata začimbnica in obvezen dodatek k različnim jedem. Posejemo jo 2 do 3 vrstice ob peteršilju, ker jo režemo oz. strižemo tako pogosto kot peteršilj. Bolj ko jo režemo, bolj se obrašča. Listi so močno narezani in specifično aromatični (z okusom po kreši in orehu hkrati). Ljubitelji jo lahko gojijo v posodah na balkonu ali celo na okenski polici (zunanji). Ne mara suše.ቧ ´ ENDIVIJA ESKARIOL RUMENA • To je jesenska endivija, ki oblikuje velike zelene glave s svetlo sredino. Je nezahtevna vrtnina, ki potrebuje le dovolj sonca in vlage za rast ter razvoj. Gnojimo jo s kompostom. Tla med rastlinami zastiramo. Sejemo oz. sadimo za grahom, zgodnjim fižolom, redkvico, solato. 50
Search
