Domus Medica za vas!Domus Medica je bilustvarjen kot osrednja hišaslovenskega zdravništva.Velika Modra dvorana,številne sejne sobe inklubski prostori so bilizgrajeni z namenomsrečevanj, stanovskegadruženja, odprtega dialoga,organiziranih strokovnihpredavanj med zdravniki inzobozdravniki.Z veseljem vas obveščamo, dasmo predstavitev Domus Medicapripravili tudi na internetni strani:http://www.domusmedica.si/.Vabimo vas, da si spletno stranogledate in v prihodnosti svojesrečanje organizirate v prostorihDomus Medica!Za več informacij o Medicinskemizobraževalnem centru pišiteMojci Vrečar ([email protected])ali pokličite 01 307 21 91.
Revija ISIS Uvodnik3Maj 2016Potranzicijska kriza Prof. dr. Alojz Ihan, dr. med., ZZS prijazni in odzivni drži povzročilo, da so tudi mediji začeli razumevati, da medicina ni samo [email protected] spektakel za mastne naslovnice, ampak so v ozadju predvsem številni organizacijski, logistič- Na začetku svojega, zdaj iztekajočega se ni in človeški problemi, braz katerih medicinskamandata je vodstvo ZZS že s prvim korakom mašinerija ne more gladko teči, tudi če bi vsimoralo stopiti v center viharja vsesplošnega deležniki želeli samo najboljše.javnega obsojanja zdravniške zbornice in zdrav-ništva sploh – zaradi primera Nekrep. Čeprav Danes se tako celo kaže, da je že omenjenibrez objektivne krivde, je prejšnje vodstvo ZZS vihar sedanje vodstvo ZZS ne le dostojno umiri-nastavilo hrbet aferi, ki bi jo normalno morala lo, ampak je hkrati od takrat naprej obdržaloreševati in zanjo plačati ceno bolnišnica, kjer se svojo izpostavljeno javno besedo in jo nadgradiloje primer zgodil. Posledice naivnega prevzema- do položaja poglavitne reference, ko gre zanja škandaloznega bremena so bile slabe. Po eni razmere v zdravstvu. Vendar pa je boleča šolastrani vodstvo dotične bolnišnice ni dobilo naučila ZZS manj naivnega odzivanja kot vustreznega sporočila in motiva za sistemsko mariborskem primeru – ko je šlo za škandal vureditev razmer, kar se pozna še danes in celo zvezi z otroško srčno kirurgijo, ali za primervsak dan bolj zaostreno. Po drugi strani je bilo Radan, je ZZS znala že jasno pokazati, da ni»pogumno« rinjenje zbornice v središče afere njena naloga ščititi napake slabo urejenih inuničujoče za ZZS, ki je nenadoma postala tarča neprimerno vodenih bolnišnic. Prav nasprotno,napadov za vse, kar se je zgodilo slabega v zdravstvene institucije, ki niso ustrezno urejene,zdravstvu, hkrati pa se je »krivda« ZZS nato so s svojo konfuzijo glavni nasprotnik strokovne-avtomatično razlivala tudi nad celotno zdravni- ga in osredotočenega zdravniškega dela. Če ZZSštvo. Kar se že zdaj pozna. ščiti ustanove, je to neposredno škodovanje njenim članom, zdravnikom. In hkrati tudi Novo vodstvo ZZS s predsednikom na čelu je neposredna grožnja bolnikom. Bolnišnica inorkan nemogočih zahtev in obtožb od prvega dne njeni zaposleni niso avtomatično ista barka – zamandata dalje vztrajno in potrpežljivo umirjalo z to je dolžno najprej poskrbeti vodstvo bolnišnicenenehno pripravljenostjo odgovarjati medijem in in njen lastnik. Če ne, pa je ZZS dolžna na tojavnosti na kakršnakoli vprašanja. Malokateri opozoriti v interesu svojega članstva in predvsempolitik, kljub volitvam v vmesnem času, je bil bolnikov.tolikokrat kot predsednik ZZS pripravljen porabljati večere za udeležbo v informativnih oddajah Edini sogovorniki, katerih interese mora ZZSin problemskih razpravah o zdravstvu. Zadržani, v bodoče brezkompromisno braniti, če hoče sebia stvarni odgovori so se medijem, vajenim dobro, so zato bolniki (javnost) in zdravniki. Inbombastičnih naslovov, sprva zdeli nezanimivi in tudi zdravniki le v tistem delu interesov, kicelo skrivaški. Na srečo je mirno vztrajanje v pomenijo pogoje za strokovno, zbrano in odgo- vorno zdravniško delo. Pooblastila, ki jih ima ZZS pri nadzoru zdravniškega dela, pomenijo prav to – zagotoviti urejeno zdravniško delo, nikakor pa ščititi slabega dela. Če kdo, je ZZS s svojim strokovnim potencialom pristojna, da razloči med enim in drugim. In če kdo, moramo biti zdravniki zainteresirani, da bo v primeru težkih strokovnih dilem, v katerih je treba poznati strokovne nianse, o njih razsojala ZZS. In ne kakšen upravni državni organ, ki bi svoj sklep najraje čim prej zašpilil z njim domačimi odločbami računskih ali kakšnih podobnih sodišč.
Revija ISIS4UvodnikMaj 2016 Vse ostalo je drugotno, čeprav z realnostjo. A dejstvo je, da tega naši daje veliko upanja za spremembe nazdravnikom neredko upravičeno dviga tranzicijski politiki četrt stoletja niso bolje. Nova politika ne posluša stro-tlak. Način financiranja zdravstva, bili zmožni narediti, ampak so ves ta kovnjakov, ampak le v strahu za svojenačin vodenja bolnišnic, organizacija čas le nemočno stokali o lučeh na položaje izpolnjuje dokazano neučin-zdravstvenih mrež, vodenje zdrav- koncu tunelov in o idealih, ki jih bo kovite zakone in vztraja pri vsehstvene politike v smer mednarodne treba formalizirati, ko minejo nasled podedovanih pikah ter jih popravljakonkurenčnosti, namesto v smer nje volitve. Ob svetem Nikoli. Zato se kvečjemu zaradi sprotnih pravnihgastarbajterskih zdravnikov in turis je slovenski narod odločil, da pospra- mnenj in odločb sodišč. Če bo račun-tičnih bolnikov. To so še kako odločil- vi s tranzicijo tako, da odpihne sko sodišče na primer ugotovilo, da jena družbena vprašanja, a so vendar nesposobneže, čeprav za (ne ravno kakšno zbornično pooblastilo v– družbena. O njih lahko zdravniki majhno) ceno, da bo na njihovo nasprotju z XY uradniško potjo, ki(so)odločamo kot politična, in ne kot mesto naplavilo povsem naključne in zagotavlja racionalno porabo javnihzdravniška bitja. Obdobje tranzicije, komaj povprečno razgledane in sredstev, bo pooblastilo gladko preda-ko smo pri tem imeli zdravniki neso- sposobne novince. no kakšnemu podsekretarju alirazmerno veliko, čeprav neformalno, referentu na ministrstvu.moč besede, je namreč končano. Če se Zato je politične romantike daness tem sprijaznimo ali ne. konec – tudi za zdravnike. »Grda A to je pravzaprav normalno realnost«, ki so nam jo tranzicijski stanje politike. Tranzicijska romanti- Z večinsko izvolitvijo SMC na politiki opisovali kot pot k luči na ka in iluzije strokovnjakov, da imazadnjih volitvah s(m)o slovenski koncu tunela, je s prihodom novih tisti, ki ve več, tudi več vpliva, sovolivci namreč nekoliko nepričakova- politikov postala zapečateno stanje. preteklost. Zdravstveno politiko bodono in proti volji tranzicijskih politič- Z vsemi slabimi zakoni vred. Teh krojili nevešči vrhovi političnihnih elit zaključili tranzicijo. In to na sedaj nihče v družbi, že zaradi strank, ki bodo nastavljali neizobraže-edini možen način – tranzicijske obrambe pridobljenih položajev, ne ne, neizkušene in v ničemer veščepolitike, ki so imeli izkušnjo z vode- bo več dovolil premikati niti za ped. zdravstvene politike in direktorjenjem politike v dveh sistemih (ti so v Če ne drug, za to poskrbijo bataljoni zdravstvenih ustanov. Zdravstvenesvoji negotovosti radi spraševali za in divizije odvetnikov, ki so se bolj od milijarde, ki se zdaj obračajo brezmnenje strokovno bolj obveščene vsega razmnožili v tranzicijskem vidnega gospodarja (a vsi vemo, da sespecialiste, kulturnike, ekonomiste, času. v tej družbi niti stotisočak ne obrnezdravnike, pravnike), smo volivci naključno), se bodo še naprej vrtele vzamenjali z novinci, ki trenutni Zdravniki ob šokantnem potranzi- vakuumu, kot bi opazovali rotacijesistem in njegove zakone jemljejo kot cijskem spoznanju, da je bistvenih kakšnega oddaljenega planeta. Vladaedini možen in (do)končen. Lastnost družbenih sprememb konec, nismo pa bo še naprej trdila, da pri tem nimateh političnih novincev pa je, da ne navdušeni, pravzaprav je marsikdo v nikakršne vloge. Kot bi ne vedela,postavljajo več vprašanj strokovnja- zadnjem letu zdrsnil v stanje blizu kako grozljivo priznanje s tem izreka.kom, ampak se držijo vsake pike depresije. Nismo edini, na vsehzakona, ki so ga podedovali, ko so se področjih so novi politiki prinesli A za ZZS ostaja jasen cilj – njenizavihteli na svoj politični položaj. status quo, ki malokoga veseli. A edini sogovorniki, katerih intereseTranzicijski politiki so v mnoge od zahvalite se tistim, ki so četrt stoletja mora brezkompromisno braniti, sotakih pik namreč dvomili, ker so obljubljali luči v tunelih in ob tem bolniki (javnost) in zdravniki. Vsepoznali njihov učinek iz prejšnjega ničesar premaknili. Od novih politi- ostalo je drugotno, je politika, ki vsistema. Zato so dopustili možnost, kov pa ne pričakujmo, da bodo hoteli potranzicijskem času pripada politič-da zakoni niso najboljši, in raje karkoli drugega kot obdržati svoje, po nim bitjem. To so seveda lahko tudispraševali za mnenje praktike in naključju pridobljene politične polo- zdravniki, ampak z enako političnostrokovnjake. Vsaj toliko časa, dokler žaje. Kar je povsem legitimno, le da težo kot kdorkoli drug. Obdobjezakonov ne bi spremenili in uskladili strokovnjakom, ki imamo nekakšno tranzicije je pač končano. Če se s tem predstavo o tem, kaj in kako, to ne sprijaznimo ali ne.
Revija ISIS6UvodnikMaj 2016Uvodnik 28 Študij humane medicine 45 Poslovanje z dokumentarnim v Avstriji in arhivskim gradivom s3 Potranzicijska kriza področja zdravstva Alojz Ihan 29 Investiranje v ljudi bo ohranilo sistem Milena MariničK naslovnici revije Boris Klun 47 24. Evropski psihiatrični8 Janez Lavre, dr. med., direktor 29 Na Hrvaškem dela 305 kongres Splošne bolnišnice Slovenj zdravnikov brez licence Evgen Kajin Gradec Boris Klun Polona Lečnik Wallas Strokovna srečanjaZbornica Forum 50 Zbornična izobraževanja za zdravnike in zobozdravnike12 Zbornica je veliko več kot 30 Dentalni turizem brezzobi tiger! Čas je, da slovenski 52 Strokovna Gordana Kalan Živčec zobozdravniki zavzamemo srečanja skupno stališče15 Spoštovane kolegice in kolegi! 60 Mali Andrej Možina Matej Pirtovšek oglasi18 Iz dela zbornice 32 Zobni vsadki (implantati) Obletnica v tujini Nenad Mehle 62 Ob 90-letnici prof. dr. Čedomirja RavnikaAktualno 33 Pozabljeno primarno Janja Jan zdravstvo Dejan Kupnik 63 Prvih pet let ortodontske pripravljalnice v zobni20 Psihične travme kot posledica 36 Razmišljanje o pripravljenosti preventivi nasilja v družini in posebnosti Jernej Bernik na Tolminskem komunikacije z žrtvijo nasilja 38 Apologeti državnega zdravstva Sanda Lah Kravanja Snežana Kragelj Marjan Fortuna24 Projekt NAZDRAVJE 39 Razmišljanje ob aprilskem V spomin za aktivno in zdravo starost odzivu na decembrski v Pomurju prispevek prim. dr. Zlate 65 Prof. dr. Zora Janžekovič, Remškar o referenčnih dr. med. Božidar Voljč ambulantah Erik Vrabič25 Humanitarne odprave v Afriko Zlata Remškar – manjše in večje dileme S knjižne police Ana Bogataj, Jana Boškovič, Poročila s strokovnih srečanj 68 Roger Moorhouse: Berlin at War. Life and Death Jure Potočnik, 41 2015 – nepozabno leto za in Hitler’s Capital, 1939–45 Tjaša Ribič, otroško kirurgijo Marjan Kordaš Bogdan Zdravković Milena Senica Verbič, Jože Maučec,Iz Evrope Polona Studen Pauletić, 70 Jurij Kurillo: Tomaž Pirc. Samo Kocuvan, Ranocelnik-porodničar in27 Italija: Splošna stavka Agneš Bokroš, prijatelj pesnika dr. Franceta zdravnikov zaradi Diana Gvardijančič, Prešerna racionalizacije? Jože Robida, Silvo Lipovšek Luka Pintar27 KABEG mora privarčevati 18,8 mio. EUR 44 Šesti Hipokratov večer: 71 Rolf Dobelli: Umetnost Živeti z etiko jasnega razmišljanja –27 Velika poraba alkohola, Janja Ahčin 52 napak, ki se jim je nizka precepljenost priporočljivo izogniti Nina Mazi28 Anglija: Stavka več deset tisoč zdravnikov
Revija ISIS Uvodnik7Maj 2016Zanimivo Kolofon Vse pravice pridržane, ponatis celote ali posameznih delov je dovoljen le z dovoljenjem73 Vivini moji zdravniki 2016 Leto XXV, št. 5, 1. maj 2016 uredništva. Janez Platiše Natisnjeno 9900 izvodov Datum tiska: dan pred izidom Lastnik blagovne znamke:Zdravniki v prostem času UDK 61(497.12) (060.55) Zdravniška zbornica Slovenije UDK 06.055:61(497.12) Dunajska cesta 16274 Koncert Obalnega komornega ISSN 1318-0193 CODEN: ISISF9 1000 Ljubljana orkestra Jasna Čuk Rupnik IZDAJATELJ IN ZALOŽNIK Navodila avtorjem Zdravniška zbornica Slovenije Članke oddajte v elektronski obliki. Dolžina75 Prešernova prireditev Dunajska cesta 162, p. p. 439 člankov je omejena na 25.000 znakov – štetje v ljubljanskem kliničnem 1001 Ljubljana brez presledkov. V kolikor bi radi v članku objavili centru W: http://www.zdravniskazbornica.si tudi fotografije, naj bo članek sorazmerno krajši – T: 01 30 72 100, F: 01 30 72 109 1000 znakov brez presledkov za vsako objavljeno Katarina Majer E: [email protected] fotografijo. Za objavo so primerne digitalne Transakcijski račun: 02014-0014268276 fotografije, velike vsaj 1500 × 1200 točk, to je78 Pesmi okoli 2 milijona točk. Ločljivost najmanj 300 dpi. Tomaž Rott PREDSEDNIK Če ste članek napisali po naročilu farmacevtskega Prim. Andrej Možina, dr. med. ali drugega podjetja in če v članku obravnavate79 »Au«-foristična tinktura farmacevtske izdelke ali medicinsko opremo, Janez Tomažič UREDNIŠTVO morate navesti konflikt interesov. Ker določene Marija Cimperman, Sabina Eržen Korošec rubrike honoriramo, pripišite polni naslov80 53. tradicionalno srečanje Dunajska cesta 162, p. p. 439 stalnega bivališča, davčno številko, davčno slovenskih in hrvaških 1001 Ljubljana izpostavo, popolno številko transakcijskega upokojenih zdravnikov W: http://www.zdravniskazbornica.si računa in ime banke. Isis online: ISSN 1581-1611 Mojca Kos Golja T: 01 30 72 152, F: 01 30 72 109 Poročila s strokovnih srečanj E: [email protected] Dolžina prispevka je omejena na največ 10.00083 43. Svetovno prvenstvo znakov (štetje brez presledkov). Priložite lahko zdravnikov in farmacevtov ODGOVORNI IN GLAVNI UREDNIK eno fotografijo, v tem primeru ima prispevek v smučanju Prof. dr. Alojz Ihan, dr. med. lahko največ 9000 znakov. Če gre za srečanja z E: [email protected] mednarodno udeležbo, mora poročilo vsebovati Jasna Čuk Rupnik T: 01 543 74 93 oceno obravnavanega področja medicine v Sloveniji.Sisi UREDNIŠKI ODBOR IN NOVINARJI Na koncu prispevka lahko navedete imena Prim. asist. mag. Martin Bigec, dr. med. pravnih ali fizičnih oseb, ki so kakor koli86 Živalska farma Izr. prof. dr. Vojko Flis, dr. med. prispevale, da ste se lahko udeležili ali organizirali Tomaž Rott Prof. dr. Eldar M. Gadžijev, dr. med. srečanje (uredništvo si pridržuje pravico, da Prim. asist. Jana Govc Eržen, dr. med. imena objavi v enotni obliki). Zahval sponzorjem88 Vici Prof. dr. Boris Klun, dr. med., v. svet. ne bomo objavili. Marjan Kordaš Akad. prof. dr. Marjan Kordaš, dr. med. Prof. dr. Anton Mesec, dr. med., svet. Napoved strokovnega srečanjaZavodnik Prof. dr. Črt Marinček, dr. med., v. svet. Za objavo dogodka v rubriki Strokovna srečanja Asist. mag. Marko Pokorn, dr. med. (preglednica) pošljite podatke do 10. v mesecu89 Zamolčano Doc. dr. Mirjana Rajer, dr. med. na e-naslov [email protected] . Objavljeni bodo Vojko Flis Prim. izr. prof. dr. Danica Rotar Pavlič, dr. med. dogodki za največ tri mesece vnaprej. Prof. dr. Tomaž Rott, dr. med. Asist. Aleš Rozman, dr. med. Izjava uredništva Prof. dr. Vito Vrbič, dr. dent. med., v. svet. Članki izražajo stališča avtorjev in ne nujno tudi organizacij, v katerih so zaposleni, zbornice ali LEKTORIRANJE uredništva Izide. Marta Brečko Vrhovnik, univ. dipl. slov. E: [email protected] Letna naročnina Letna naročnina za nečlane (naročnike) je 49,20 OBLIKOVANJE EUR. Če je prejemnik glasila v tujini, se dodatno Agencija Iz principa zaračunajo stroški poštnine po veljavnem ceniku Pošte Slovenije. Posamezna številka za nečlane RAČUNALNIŠKA POSTAVITEV stane 4,47 EUR. 9,5-odstotni davek na dodano IN PRIPRAVA ZA TISK – DTP vrednost je vračunan v ceni. Poštnina je plačana Stanislav Oražem pri pošti 1102 Ljubljana. TRŽENJE Polona Lečnik Wallas, univ. dipl. soc. Zdravniška zbornica Slovenije Dunajska cesta 162, p. p. 439 1001 Ljubljana T: 01 30 72 152, F: 01 30 72 109 E: [email protected] TISK Tiskarna Povše
8 Revija ISIS revijeK nMaaj 2s01l6ovnici Janez Lavre, dr. med., direktor Splošne bolnišnice Slovenj Gradec Polona Lečnik Wallas, univ. dipl. soc., ZZS [email protected]šna bolnišnica Slovenj Gradecpraznuje letos 120-letnico obstoja. Namlahko na kratko orišete zgodovinorazvoja bolnišnice? Na Dunaju so leta 1896 izdali dekret, s kate-rim so povzdignili zasilno okrajno bolnišnico vSlovenj Gradcu v javno bolnišnico. S tem jebolnišnica dobila svoje ustanoviteljske pravice intako se uradno začne dokazan obstoj naše bolni-šnice. Obstajajo še starejši viri, ki pravijo, da jeleta 1419 Janez iz Loke ustanovil v našem krajumeščanski špital za oskrbo in nego zlasti obubo-žanih in revnih meščanov. Za delovanje špitala jenamenil določeno premoženje, da bi se le-ta sampreskrboval. Po smrti ustanovitelja se je pravicado uživanja tega premoženja spremenila v špital-sko last. V kolikor bi ta dokument našli, bomo leta2019 praznovali 600-letnico obstoja! Prim. DragoPlešivčnik, ki je poskrbel za zgodovinske vire in jeob naši 120-letnici zbral zgodovinski pregled zazbornik, pa je našel zapis v graškem arhivu, da jebila takrat uradno podeljena pravica bolnišnici.Tako ostaja 1896 letnica, od katere beležimoobstoj naše bolnišnice. Bolnišnica je kasneje šla skozi različne fazerazvoja; na začetku je bila prisotna samo kirurškadejavnost, nato interna medicina. Delovala je tudimed 2. svetovno vojno in je s prim. Schwarzemskrbela za partizane s Pohorja. V letih, ki sosledila, so s prostovoljnim delom sezidali pavi-ljon, večji poudarek sta dobili bolnišnična in
K naslovnicRieMvraijjae2I0S1IvS6 ije9komunalna higiena. Gospodarski posege. Od konca leta 2005 zdravimo nekaterih snovi. Te se zato nalagajo vrazcvet dolin je privabljal veliko ljudi, paciente s Fabryjevo boleznijo. notranjih stenah krvnih žil, tkivih inzato je bil naval bolnikov vse večji. Izvajamo encimsko nadomestno organih, kar posledično privede do zdravljenje in smo v evropskem vrhu, okvare v delovanju in naposled do V 60. letih so zgradili kirurški blok kar zadeva postavljanje strategij in odpovedi organov.z 200 posteljami v štirih nadstropjih, smernice obravnave pacienta.dograjen je bil interni oddelek s 120 Ker bolezen prizadene več orga-posteljami, vezni hodnik, izolirnica je Nam lahko kaj več poveste o nov in se pojavlja v različnih kliničnihprerasla v otroški oddelek ... V začet- Fabryjevi bolezni? oblikah, jo je precej težko odkriti.ku 80. let je bil zgrajen del otroškega Center za zdravljenje Fabryjeveoddelka s 50 posteljami in oddelek za Fabryjeva bolezen je redka dedna bolezni v Slovenj Gradcu vodi prim.urologijo z lekarno v kletnih prosto- bolezen, vezana na kromosom X. Bojan Vukovac. Začetki segajo v čas,rih. Ta prva investicijska faza bolni- Nastane zaradi mutacije na genu za ko je prim. Verovnik s skupino svojihšnice se je končala leta 1995. Danes beljakovino alfa-galaktozidazo A. Ker kolegov diagnosticiral bolezen in smopočasi končujemo z obnovo bolnišni- organizem te beljakovine ne proizvaja pričeli iskati možnosti zdravljenja.ce, saj prej ni bila potresno varna. ali pa jo proizvaja, vendar v nezadost Ugotovili smo, da obstaja zdravilo, ki nih količinah, ne more razgraditi je zelo drago. V slovenskem zdrav-Za Splošno bolnišnico SlovenjGradec bi lahko rekli, da jemedregijska bolnišnica, sajpokriva več statističnih regij.Izvajate bolnišnično in specia-listično ambulantno zdravlje-nje bolnikov na sekundarniravni. Zdravstvene storitve sonamenjene predvsem prebi-valcem z območja zdravstveneregije Ravne oz. Koroške inVelenja. Katere smeri name-ravate razvijati in s katerimiproblemi se največ ukvarjate? Res je, smo regionalna bolnišnica,imamo status učne bolnišnice za obemedicinski fakulteti in za fakultetizdravstvene nege. Posebej skrbimo zarazvoj endoskopske kirurgije, saj smozačetniki na tem področju. Začetkisegajo v 90. leta, ko so prim. BojanPirkmajer, prim. doc. dr. NadoVodopija in Janez Gorjanc, dr. med.,pričeli s temi tehnikami in strokovnirazvoj širili na ostale veje medicine,kot je npr. ginekologija, urologija inkirurgija. S posebnimi endoskopskimitehnikami operiramo na področjuurologije, izvajamo operacije preko-merne debelosti... Endoskopsketehnike uporabljamo tudi pri operaci-jah kolona, ginekoloških operacijah ...Drugi del razvoja je segel na področjeinterne medicine, natančneje kardio-logije, kjer izvajamo neinvazivnodiagnostiko. Ker imamo premaloposegov, smo z UKC MB doseglidogovor, da za nas izvajajo katetrske
Revija ISIS revije1K0naslovniciMaj 2016 stvenem sistemu zdravljenje še ni bilo sodelovali pri nastanku slovenskih težav. Delamo odprto, transparentno, vpeljano, zato smo šli po klasični poti smernic in razvili terapijo na domu, težav v sodelovanju ni. preko priznanja zdravstvenega sveta. terapijo na daljavo. Smo pa tudi edini Zdravilo smo nato lahko začeli pred- v Sloveniji, ki lahko predpišemo to Kako skrbite za motiviranost pisovati pacientom, pri tem pa smo zdravilo. Na trgu sta dve zdravili s posameznih poklicnih skupin imeli določeno srečo, saj je Evropska približno enako učinkovitostjo. znotraj bolnišnice, ZUJF vas komisija tem redkim boleznim prizna- Paciente vodimo v posebnem regi- je precej omejil? la poseben status. stru, zdravijo se pri nas, natančno je določeno presajanje in diagnosticira- Nekaj sreče smo pri tem vseeno Gre za zdravila sirote, ki so nje te bolezni. Sodelujemo z našim imeli, saj smo v letih 2007–2009, ko izredno draga, bolnikov, ki jih potre- genskim laboratorijem in laboratori- smo delali sanacijske programe, vse bujejo, pa je malo. Trenutno zdravi- jem v Nemčiji v Nürnbergu. Končna odgovorne osebe: predstojnike, glavne mo 30 pacientov. Zdravimo tudi v posledica bolezni je odpoved ledvic. Z medicinske sestre, vodje timov, drugih centrih, ki smo jih ustanovili, našim načinom dela smo v odkrivanje seznanili s poslovanjem bolnišnice, s nekateri pa uporabljajo zdravljenje na bolezni začeli vključevati laično tem, koliko kaj stane, in da gre za domu ... Zelo smo ponosni, da smo javnost, društva. edini vir sredstev, ki ga dobimo od opravljanja zdravstvene dejavnosti.Dializni aparat Kako poteka sodelovanje s Seznanili smo jih tudi, kako se sred- posameznimi specialisti? stva razdeljujejo, in smo nato znotraj tega iskali možne rešitve. Prav tako Zelo dobro, vsi, ki jih potrebuje- redko kdaj komu ne odobrimo izobra- mo, so vključeni v proces obravnave. ževanja. Vsako leto v decembru Imamo tak način dela, da čim prej skupaj pripravljamo načrte izobraže- zaključimo obravnavo pacienta. Tudi vanja za naslednje leto. Izobraževanja drugi specialisti so vedno želeli potekajo ne samo iz strogo poklicnega sodelovanja z nami. Na področju področja, temveč tudi s področja pediatrije velja dogovor, da pediatrič- usvajanja psiholoških in komunikacij- ne primere obravnava Pediatrična skih veščin, npr. motivacijski testi, klinika v Ljubljani. Zelo dobro sodelu- psihološki razgovori ... Nekaj teh jemo s prof. Battelinom, dr. Tanjško- delavnic smo imeli za zaposlene tudi v vo, tako da tu nismo imeli nikoli sami bolnišnici. Lahko zaključim, da smo kar dobro prišli skozi obdobje ZUJF-a. Vsi zaposleni so razumeli, da ni novih zaposlitev, da skrbimo za to, da smo na deloviščih vsi približno enako obremenjeni. Se lahko tudi regionalna bolnišnica specializira? Je to ena izmed niš? Slovenija je za 2 milijona ljudi premajhna, da bi vsi delali vse oz. bili kakovostni na vseh področjih. V zadnjih 10 letih je bilo nekaj posku- sov, da bi se bolnišnice specializirale, in na vseh strokovnih področjih smo iskali tržne niše, kjer bi tudi mi našli svoj prostor za širjenje gravitacijske- ga območja. Pokrivamo območje 75.000 ljudi in za to področje smo preveliki. Za razvoj strokovnega dela bolnišnice potrebuješ 150.000 oz. 200.000 prebivalcev, da lahko širiš dejavnosti. Prav zaradi slednjega smo že v preteklosti tudi mi širili gravitacijsko področje. Npr. kar 65
K naslovnicRieMvraijjae2I0S1IvS6 1ije1odstotkov dializnih bolnikov, ki jih Podatki o delovnem programu – realizacija 2015 14.903zdravimo, ni iz območne enote Bolnišnična dejavnost: 126.259 obiskov inRavne. Tudi na drugih področjih je število sprejemov 4.262 amb. posegovpodobno. Ambulantna dejavnost: število vseh ambulantnih pregledov 737 Imamo posebno obravnavo 147kroničnih bolezni, predvsem sladkor- Podatki o številu zaposlenih na dan 31. 12. 2015 416ne bolezni, srčnega popuščanja, Skupaj zaposlenihledvične bolezni, kjer z nekoliko Zdravniki 39.423.895 EURdrugačnimi pristopi, ki pa že kažejo Drugi zdravstveni delavci in sodelavcizelo pomembne rezultate, širimo Realizacija prihodkov 2014dober vpliv. Pacienti radi prihajajo k Skupaj prihodkinam. Imamo poseben program učenjatako bolnikov kot njihovih svojcev, to na začetku nekaj več finančnih Kje ste še našli pozitivne učin-pa daje dobre rezultate. Organiziramo sredstev. Končni učinek je pa deset- ke?izobraževanja, seminarje, šole, preda- krat večji kot je začetni vložek.vanja. Skupaj smo združeni vsi timi, Na primer pri hitrem prepoznava-ne samo en zdravnik ene specialnosti, Govorite o opismenjevanju nje težkih bolezenskih stanj, kot soampak vsi tisti, ki sodelujejo ob bolnikov, izobraževanju, ne sepse. Beležili smo tudi dolžinopacientu. Ko smo dobili prve rezultate nazadnje o vzgojnem ukrepa- hospitalizacije. Videli smo, da kljubtakšnega načina dela, smo videli, da nju in prepoznavanju kronič- temu, da bi bil material nekolikoimamo polovico manj dializnih nih bolezni. Imate merljive dražji, kaj dejansko pomeni, čebolnikov kot drugi dializni centri učinke vaših naporov? zmanjšaš hospitalizacijo za dva ali triglede na incidenco. dni. Spremljali smo tudi porabo Srečujemo se z zanimivo situacijo. antibiotikov. V sodelovanju s prof.Zakaj? Čemu pripisujete tak Ugotavljamo, da imamo 100-krat Beovičevo in prof. Čižmanom, ki stašne rezultate? manj akutnih dializ kot UKC Ljub- bila konzultanta, še vedno lahko ljana in smo desetkrat manjši kot uporabljamo antibiotike 1. reda v Sam menim, da je tak način dela UKC Ljubljana. Polovica jih je zaradi intenzivnih enotah, kar menim, da jeustrezen. Hitro prepoznamo pešanje kardiovaskularne kirurgije, ker je pri uspeh.ledvic, z ustreznim terapevtskim teh bolnikih bazen za akutno dializovplivom proces upočasnimo in paci- največji. Tudi glede drugih centrov Najlepša hvala za pogovor.enti dejansko umirajo zaradi drugih imamo po petkrat manj akutnihvzrokov. Ni končna ledvična bolezen dializ. Pri nas so vsi zdravniki nauče-tista, ki bi privedla do zapletov. Mi ni, da ko poraste kreatinin nad 90,imamo glede na populacijo in glede vključijo v obravnavo dežurnegana podatke, kar zadeva prevalenco in nefrologa. Ničesar ne prepuščamoincidenco, pol manj dializnih pacien- naključju in aktivno iščemo potenci-tov. alne paciente, pri katerih bi lahko prišlo do akutne ledvične odpovedi. V resnici nismo nič drugačni od Nefrolog lahko s preventivnimidruge populacije v Sloveniji, imamo ukrepi ustrezno poskrbi za pravoča-enako število diabetikov, kardiopa- sno zdravljenje pacienta. Aktivno smotov, ampak bolnikov s kronično se začeli ukvarjati z odkrivanjemodpovedjo ledvic pa pol manj. In zelo takšnih pacientov, ko se je ZZZS odlo-visok delež transplantiranih bolnikov čil, da akutna dializa ne bo več pose-ter zelo visok delež na listi za tran- bej plačevana, ampak bo to delsplantacijo. S takim načinom dela akutne bolnišnične obravnave. Šlismo pričeli leta 1995 s prim. Benkom smo skozi finančne učinke. Od letain prim. Vukovcem. Videla sta, da 2004 smo bili zelo finančno prizadetiprihaja v ambulante preveč pacientov in še vedno nismo prišli na zelenoin so premalo obdelani. Najprej smo vejo.začeli z izobraževanjem splošnihzdravnikov, potem so sledila raznadruštva, sladkorni bolniki, upokojen-ci ... Je pa to finančni problem.Trudimo se, da bi sistem ta naporprepoznal, saj potrebuješ predvsem
Revija ISIS1Z2bornicaMaj 2016 VOLITVE 2016 Programa kandidatov za predsednico oz. predsednika Zdravniške zbornice Slovenije Volilna komisija obvešča članstvo, da je do 18. aprila 2016 prejela dve prijavi na razpis za predsednika Zdravniške zbornice Slovenije. Prijavi sta podala prim. dr. Gordana Kalan Živčec, dr. med., in prim. Andrej Možina, dr. med. Programa obeh kandidatov (po abecednem vrstnem redu) predstavljamo v nadaljevanju. Zbornica je veliko več kot brezzobi tiger!Program dela za kandidaturo za predsednicoZZS 2016–2020 Tiger je čudovita in občudovanjavredna velika mačka, ki jo pogosto upora-bimo kot prispodobo lepote, moči, ugledain tudi nežnosti v živalskem svetu. Tigricabrani svoje potomstvo tudi pred predstav-niki lastne vrste. Mogoče vas je presenetilamoja ponovna kandidatura za predsedni-co največje stanovske organizacije. Teme-lji na spoznanju, da mora vsakdo prispe-vati po svojih najboljših močeh, ko gre zatako pomembno vprašanje, kot je obstoj indelovanje največje stanovske organizacije.V stanju družbene krize potrebujemoslovenski zdravniki in zobozdravnikiusklajeno delovanje stanovske organizaci-je s predanim vodstvom, ki izpelje, karobljubi! Ne potrebujemo povrnitve ugledazdravništvu, saj ga zdravniki in zobozdrav-niki nikoli nismo izgubili. To potrjujejo vseankete, analize in raziskave. Ugled zdravni-kov temelji na našem znanju! Vemo, daimamo vsakodnevne probleme in dadružba kar naprej išče krivce za njih. Inzdravniki smo tako zelo primerni »krivci«za problem sedanjosti. Pa smo res? To je leobčutek, ki ga nepotrebno nosimo. Odmaknimo se od njega! Ne potrebujemo povrnitve ugledastanovske organizacije. Potrebujemo panjeno aktivno vlogo v kreiranju zdravstve-
Revija ISIS Zbornic1a3Maj 2016nega sistema! Dialog s politiko je vse organizacijo, ki bo skrbela za strokov- ške odgovornosti, da dodatnoprej kot lahek. Je pa potreben in ni nivo, zaščito in splošni ugled povečamo zaupanje med zdrav-nujen! Pomoč združenega slovenske- zdravnikov.« prof. dr. Borut Štabuc nikom in bolnikom.ga zdravništva pri pripravi dokumen- 4. P ritegnimo v odbore aktivnetov za dobro delovanje zdravstvenega »Ljudje tekom profesionalnega in člane, ki to samostojno izrazijosistema je preveč dragocena, da bi jo osebnega razvoja iščemo izzive, kjer s svojo kandidaturo, ki ji predloži-lahko odklonili! bi svoja videnja in ideje lahko razvija- jo vizijo, cilj in program. li, dopolnjevali in zaključevali. Ali pa 5. Imenujmo v vsak odbor vsaj Ne potrebujemo medijske popu- jih vsaj poskusili obelodaniti in enega specializanta, mladegalarnosti, četudi je fin občutek biti spraviti v življenje.« doc. dr. Antonija ter upokojenega zdravnika,všečen. Potrebujemo pa profesional- Poplas Susič kot vez med mladostjo in modro-no, korektno in aktivno komunikaci- stjo.jo, ki jo zagotavljajo mediji za natanč- »Zaradi njene podpore pri zavze- 6. P ovežimo se z varuhi bolni-no informiranje tako strokovne in še manju za popolno funkcionalno kovih pravic za bolj kakovostnobolj laične javnosti! avtonomijo zobozdravnikov v komunikacijo z združenji bolnikov zbornici pri vseh zobozdravniških in njihovimi svojci ter z našim Ne potrebujemo že natančno temah, aktivnostih in odločitvah za znanjem prispevajmo za korektnoizdelanega programa stanovske reševanje naše problematike in obravnavo njihovih zahtev doorganizacije za naslednja štiri leta. zagotavljanja visoke kakovosti zobo- obljubljenih zdravstvenih pravicPotrebujemo pa aktivne člane vseh zdravstvenega varstva ljudi.« doc. dr. in odškodnine na osnovi nekriv-odborov in komisij, kakor tudi po- Dušan Šušterčič dne odgovornosti.slance skupščine iz vseh regij za 7. Odpravimo administrativnekonstruktiven medsebojni dialog, »Posebej cenim njen odnos do ovire v zbornici z uporaboizmenjavo izkušenj, stališč, argumen- starejših zdravnikov, ki ga je elektronskih oblik poslovanja.tov … Tudi s konfrontacijo različnosti, izkazala kot predsednica ZZS s pis 8. Krepimo mednarodno sode-če je potrebno za izbiro najboljšega! mom zahvale zdravnikom ob upokoji- lovanje zdravniških organiza- tvi, ki so veliko prispevali k razvoju cij za izmenjavo dobrih praks in Potrebovali smo skupni zdravniški stroke, dela v zdravniški zbornici in v kot podporo v dialogudom in ga imamo. Če bi se na primer zdravniškem društvu. Beseda hvala je s politiko.urgenca v Ljubljani gradila po princi- v celotni slovenski družbi izjemno Ker pred vami, moje spoštovanepih Domus Medica, bi imeli zdravniki redka, zato ta odnos posebej cenim.« kolegice in kolegi, nimam kaj skrivati,v UKC Ljubljana na voljo vrhunske prim. Helena Reberšek Gorišek vam z vidika pravilnega in točnegadelovne pogoje, ki si jih zaslužijo, in informiranja poročam tudi o mojihbolniki resnično priložnost za kakovo- »Gordana je ustvarila čudovito sodnih peripetijah:stno zdravstveno oskrbo, kot jo delovno vzdušje. Zna odpreti vsaka • T ik pred volitvami maja 2012 mepotrebujejo! vrata, kadar je to potrebno za izpelja- je, žal naš kolega Evgenij Komlja- vo naših projektov. Naj si zastavimo nec, tudi skozi medije obsojal, ker Ne potrebujemo kar naprej še tako ambiciozen cilj, zna najti sem v ZD Izola odpustila delavca skritičnih dogodkov v zdravstvu. način, da se ga izvede in doseže. 6. stopnjo izobrazbe, ki je bilSituacija je pred vreliščem! Še pose- Predvsem pa si delimo isto vrednoto: plačan kot zdravnik specialist! Nabej, ko zelo boleča zadeva za našo delamo za dobro zdravništva in ne za sodišču je lagal, da ga je vrnil navrhunsko ustanovo celo v stanovski lasten interes. Tako motivov in idej delovno mesto na zahtevo svetaorganizaciji zastara. Vsi skupaj kar ne zmanjka.« prof. dr. Mitja zavoda, ki je bil aprila 2012. Obpotrebujemo bolj varno delovno Košnik tem je on delavca s 1. marcemokolje. Več dobrih sistemskih rešitev 2012 že zaposlil in terjal od menein uveljavitev dobrih praks iz tujine, z Kar pa lahko odškodnino; sodba je pravnomoč-občutkom za lokalne razmere! zapišem v predlog na in nisem odgovorna za programa za obdobje nastalo škodo ZD Izola! Na osnovi mojega prvega 2016–2020, je: • Sem pravnomočno obsojena zamandata so kolegi zapisali: dajanje nematerialne koristi 1. Z nižajmo članarine, saj nam tretji osebi. Ni jasno, kdo je imel »Mojo podporo ima, ker ima to omogoča Domus Medica. nematerialno korist (mogoče celorada zdravnike in bolnike.« prof. zbornica?), še manj, kakšna je tadr. Rafael Ponikvar 2. Zaščitimo naše zdravnike in nematerialna korist. ZD Izola je imel zobozdravnike pred nelojalno direktno materialno korist v višini »Gordana je predana delovanju konkurenco!zbornice. Brezkompromisno tudi zaceno svoje popularnosti zastopa 3. Organizirajmo zavarovanjestališča in usmeritve zbornice. Zna zdravniške odgovornosti tudidelati v skupini in je dovzetna za vse za področje nekrivdne zdravni-tehtne pripombe. Verjame v ugledno,apolitično, finančno samostojno
Revija ISISZ14bornicaMaj 2016 5.000 € obresti + donacijo 5.000 €. • vzpostavila delovanje Evropskega mandatu delovala kot brezzobi tiger. Zadeva je na Ustavnem sodišču, kjer zasebnega zdravstvenega zavoda Vendar je mogoče več, to vem! Tudi za bo, iskreno verjamem, odpravljen ta Master Doctor, ceno lastne škode. Tigrica varuje svoj absurd pravne stroke. teritorij, svoj obstoj in svoje potom-• Prisiljena sem bila tožiti zbornico • p ridobila dodatne izkušnje na stvo. Zbornica zmore še veliko več! Ne za izvrševanje moje predho- mednarodnem zdravstvenem, obljubljam vam rešitev vsega nakopi- dne pogodbe o zaposlitvi na ekonomskem in poslovnem čenega. Vendar je vaš glas zame, zbornici in si »prislužila« tožbo področju. korak v pravi smeri, na dobri poti, da zbornice, ki že po preteku manda- Zavezujem se, da bom vedno se problemi pričnejo reševati ter da ta trdi, da je bila moja pogodba pomagamo in prispevamo po svojih neveljavna!?! Razumi, kdor more. neposredno povezana z vami, najboljših močeh, vsi skupaj za boljši kolegice in kolegi, v zaščito in jutri Slovenije. Vse to mi ni odvzelo energije in pomoč. Delila bom izkušnje sloven-zaupanja v dobre ljudi, iskrene kolege. skega zdravništva z opravljanjem Vaša,Še bolj sem se trudila, delala kot zdravniškega dela v obsegu za ohrani- prim. dr. Gordana Kalan Živčec,urgentni in družinski zdravnik, tev licence, tj. najmanj 20 % delovne-mentorirala specializante, pomagala ga časa, prejemala nadomestilo za dr. med. spec. druž. med.mnogim. Na osebnem področju sem delo na zbornici v obsegu 80 % in spec. urg. med.od zadnjih volitev na zbornici: delovnega časa preko moje družbe• doktorirala na Medicinski fakulte- (nobene odpravnine po preteku P. S.: Vse, ki želite tvorno sodelo- mandata ne bo!) v skladu z zakonoda- vati v odborih in komisijah, vabim, da ti v Ljubljani, jo ter se posvečala predano,• vzpostavila delovanje družbe odgovorno in z dobro voljo mi v skladu s točko 4. predloga nalogam, ki mi jih boste z izvolitvijo programa pošljete vaše kandidature Medico Veritas d.o.o. – agencije naložili! in predloge za skupni končni program za posredovanje zdravstvenih storitev, Zbornica je samo z opozarjanjem na [email protected] na težave, ki nas pestijo, v minulemVolitve 2016www.zdravniskazbornica.si/volitve2016
Revija ISIS Zbornic1a5Maj 2016Spoštovane kolegice in kolegi! Moja ponovna kandidatura za mo! Zdravstvo je v globoki krizi in ni nujnost, da obdržimo tisto, kar smomesto predsednika Zdravniške zbor- pričakovati hitrih sprememb na bolje. vsa ta leta prizadevno gradili! Našinice Slovenije je odločitev zadnjega V tem času bodo odnosi znotraj stanu ključni poudarki bodo:trenutka. S sodelavci in nekaj okrepi- in z aktualno politiko na preizkušnji. 1. I zobraževalni procesi, mladitvami smo pripravljeni na nadaljeva- Zavedamo se, da prav zbornica zaradinje začrtane poti. Mandat ni bil prav obveznega članstva in zahtevnih zdravniki, specializacije:lahek, ministri so se menjali kot po pooblastil nosi najtežje breme odgo- Vključevanje mladih zdravnikov vtekočem traku, vse preveč je bilo vornosti pred kritično presojo zdravni- strukture zdravniških organizacijodmevnih afer. štva. Enotnost zdravništva mora biti v mora potekati hitreje. Preko 2000 teh okoliščinah prednostna skrb vseh specializantov imamo v procesu in Na eni strani sem se čutil počašče- zdravniških organizacij. projekcije kažejo, da bo v naslednega, zaupali ste mi vodenje osrednje njih 4 letih prišlo na tržišče več kotzdravniške organizacije, po drugi V družbi se pesimizem stopnjuje 1000 zdravnikov. Ustvarjanjestrani pa po zaupanem mandatu in v zdravstvu prav tako! Meje razuma razmer za njihovo zaposlitev domačutim veliko odgovornost do tega, so že davno prekoračene in zahtevajo bo ena od osrednjih aktivnosti ZZSkako bomo zdravniki in zobozdravniki temeljit razmislek. V takem ozračju je v naslednjem obdobju in bo v velikiv prihodnjih letih obdržali doseženo težko legitimno zastopati slovenske meri odvisna od reforme zdravstva.stopnjo samoregulacije in strokovne zdravnike, kakor tudi opravljati • Neprofitni sklad za izobraže-avtonomije. Prav na tej točki ob zahtevna javna pooblastila. Zato bokoncu mandata ne čutim pretiranega ena prvih nalog v novem mandatu vanje: Izboljšati dostopnost dozadovoljstva, kajti odnosi z oblastjo in vzpostaviti primerne odnose z zdrav- izobraževanja vsem zdravnikom.stanje duha med zdravništvom zaradi stveno politiko ali pa zbornico posta- Izobraževanje brez kotizacij je vrazmer v zdravstvu napovedujejo še viti na drugačne temelje. teku in prvi odzivi dobri, dvoraneen naporen mandat. so zasedene. Za zdaj se dejavnost Pa vendar naj zaključim optimi- izvaja iz članskega denarja, v Od prvega dne, ko ste nam zaupali stično: zbornica stoji na trdnih teme- nadaljevanju iz donacij. Iz tegavodenje Zdravniške zbornice, se ljih in predvsem na dobrih odnosih s sklada bomo tudi štipendiralisrečujemo z namerami politike po sodelavci, imamo voljo, jasen pogled perspektivne mladeukinitvi zbornice. Menim, da nam je na nadaljnji razvoj zbornice in Domus zdravnike v tujini.povsem jasno, da jo še kako potrebuje- Medica in predvsem čutimo veliko • P ribližati raven usposoblje- nosti slovenskih zdravnikov povprečju EU. • Poenostaviti licenčni pravil- nik in obnavljanje licenčnih listin. • Skupaj s Slovenskim zdrav- niškim društvom (SZD) razviti sistem certificiranih podiplomskih znanj in veščin. • S kupaj s SZD posodobiti programe specializacij. • S kupaj z Ministrstvom za zdravje (MZ) vzpostaviti nov sistem specializacij, ki bo zagotavljal strokovno, epidemiolo- ško in demografsko preskrbljenost Slovenije z zdravniki ustreznih specialnosti. Načrtovanje specia- lizacij je eno najbolj občutljivih področij zdravstva, še posebej v danih razmerah, ko nimamo ne mreže zdravniških delovnih mest in ne standardov in normativov.
Revija ISIS1Z6bornicaMaj 20162. Ugled zdravništva v javnosti obravnavo svojih bolnikov v 4. Bolnišnice in specialistično moramo skrbno negovati: bolnišnicah. Togo ločevanje na zdravstvo: To je najtežji segment Zdravniški poklic je po anketah še osnovno in bolnišnično zdravstvo zdravstva glede vzdržnosti, ustrezne vedno med najbolj spoštovanimi v je preživeto in usmeriti se moramo opreme, kadrov in finančne stabil- družbi. To je razumljivo z vidika v tesnejše in spoštljivo medseboj- nosti. V prihodnje nikakor ne humanosti našega poklica in prese- no povezovanje. smemo dopustiti razmer, zaradi netljivo glede na številne afere v • Povečanje števila družinskih katerih zaostajamo za sodobno zdravstvu in dolgoletne nesporazu- medicino v svetu. me s politiko. Sporazumevanje z zdravnikov in izgraditev mreže do • Bolnišnice naj postanejo avtonomne javnostjo je mnogo pomembnejše, sprejemljivih standardov 1200 in neodvisne od MZ tako z vidika kot smo si na trenutke pripravljeni opredeljenih oseb. upravljanja kakor kadrovanja. priznati. V pričakovanju zaostritev • Sodelovanje družinskega zdravni- • Postanejo naj samostojni poslovni v zdravstvu bo naš ugled na zahtev- ka in bolnišničnega zdravnika je subjekti in omogočeno jim mora ni preizkušnji, še posebej v primeru »conditio sine qua non« za opti- biti tudi transparentno opravlja- zdravniške stavke. mizacijo procesov v medicini. Še nje storitev na trgu. Odhod slo- • Prenovljeni Kodeks zdravniš- posebej to velja za medicino dela, venskih bolnikov na zdravljenje v ke etike naj nam bo tudi v prometa in športa, geriatrično tujino je možno s primerno prihodnje vodilo pri ohranjanju medicino in tudi kliničnega organizacijo in promocijo zausta- zdravniškega lika visokih etičnih farmacevta, ki naj bodo družin- viti. načel. skemu zdravniku v tesnejšo oporo • MZ naj se osredotoči na UKC, na • Spoštujmo ceh in negujmo in pomoč pri delu. vse težje izzive razvojne medicine naše odnose v stanu: Nismo • Razbremenitev zdravnikov dru- in najtežje segmente bolnišnične imuni na sedanje družbene žinske medicine administrativnih patologije. razmere. Spori med zdravništvom opravil, vzpostavitev ustrezne • MZ naj pripravi mrežo specialis- so nekaj najslabšega, kar se nam informacijske tehnologije v ta tov in specializacij bolnišnic za lahko dogaja pred kritično presojo namen, tridnevni stalež v pristoj- Slovenijo, ZZS je lahko glede na javnosti. Na tem področju ni nosti delodajalca, prenos dela na znanje in podatke v veliko pomoč izgovorov za slabe prakse. diplomirane medicinske sestre, pri tem zahtevnem projektu. • Proaktivno sodelovanje z pomoč socialnih delavcev in • Oblike dela bolnišničnih zdravni- mediji moramo krepiti tako v patronaže pri marginalnih skupi- kov naj bodo transparentne ob primerih uspehov slovenske nah in zdravljenju na domu. uveljavljanju standardov in medicine kakor v primerih nežele- • Učne ambulante in klinične poti normativov, stimulativne in nih oz. odmevnih dogodkov. Zlasti za delo na osnovni ravni so po- prožne izven sistema plač javnih v teh primerih bo potrebna bolj membna perspektiva za optimiza- uslužbencev. aktivna vloga in takojšen odziv cijo procesov v zdravstvu. • Slovenija nujno potrebuje vsaj dve predstavnikov posamezne stroke v • Družinski zdravnik, razbremenjen srednje veliki zasebni bolnišnici javnosti. administrativnega dela, lahko kot protiutež državnim bolnišni- • Sodelovanje z združenji opravlja več kliničnega dela ob cam. bolnikov, civilnimi iniciativa- ustreznem nagrajevanju. • Participacija pri hotelski oskrbi in mi in zastopniki bolnikovih • Klinične konference z družinskimi v specialistični ambulanti je pravic mora tudi vnaprej poteka- zdravniki v lokalnem okolju so upravičena glede na javnofinanč- ti še bolj intenzivno v smeri perspektiva. no stanje v državi. medsebojnega spoštovanja in • Omogočiti je treba ustrezne zaupanja. Reforme zdravstva brez pogoje za zdravljenje na domu in 5. Zasebno zdravstvo je treba teh združenj po navadi ni mogoče še posebej za aktivno vlogo dru- krepiti: Aktualna politika ni naklo- izvesti. žinskega zdravnika v paliativnih njena zasebnim pobudam na podro- postopkih. čju zdravniškega dela. Glede na3. Družinska medicina in opti- • Izboljšati nagrajevanje v osnov- javnofinančno stanje države je mizacija procesov v zdrav- nem zdravstvu tudi s kazalci navkljub ideološkim predsodkom te stvu: Prihodnost slovenskega kakovosti, participacija na obiske koalicije pričakovati večjo vlogo zdravstva se bo zaradi demograf- je upravičena glede na javnofi- zasebnega zdravstva. ske slike reševala na poudarjeni nančno sliko. • Odločno bomo vztrajali pri prav- vlogi družinskega zdravnika in • Nove prakse na tem področju naj nem redu EU glede izenačenih njegovega sodelovanja s kliničnimi bodo pretežno v zasebnih oblikah pogojev dela zasebnih oblik dela z zdravniki. Družinski zdravniki naj dela zaradi večje motiviranosti in javnimi zavodi tudi za ceno sporov bodo v večji meri vključeni v prožnosti poslovnih procesov. pred evropskimi arbitri.
Revija ISIS Zbornic1a7Maj 2016 • Povečati število zasebnih oblik • Najvišja strokovna telesa v • Standardom in normativom zdravniškega dela zlasti v osnov- Sloveniji (RSK) kot neodvisni se ni moč več izogniti. Brez njih ni nem zdravstvu in specialistični organi sodijo v Domus Medica, reforme, ni mogoče napraviti ambulantni dejavnosti. katerim bodo s strani ZZS/SZD mreže zdravniških delovnih mest zagotovljeni optimalni pogoji dela in načrtovati zdravniških specia- • Slovenija nujno potrebuje nekaj ter pravna in ekonomska podpora. lizacij. zasebnih bolnišnic kot protiutež državnim bolnišnicam. • Pomoč zdravnikom v stiski in • Nekrivdno zavarovanje skrbstveni sklad: Štipendiranje zdravnikov je prava alternativa • Zasebno zdravstvo in javni zavodi preko 30 otrok naših kolegov vse večjim odškodninam in se dopolnjujejo v izvajanju javne poteka nemoteno, zdravnikom, ki razvoju defenzivne medicine z zdravstvene dejavnosti. se znajdejo v stiski, bomo morali znatnimi finančnimi posledicami. posvečati več pozornosti.6. Zobozdravniška zbornica ali • Najvišja strokovna telesa avtonomija: V času mandata se • Pomoč mladim zdravnikom: (RSK) ne sodijo pod pristoj- nisem srečeval z zahtevami po S socialnega vidika so naša najbolj nost MZ. Politizacija stroke je že samostojni zobozdravniški zbornici. ranljiva skupina. Po vzoru nekate- dvakrat pripeljala do razpada teh O podpredsedniku ZZS bodo tudi rih drugih zbornic bomo posebej teles. Brez aktivne vloge stroke ne tokrat odločali poslanci zobozdrav- pomagali našim mladim članom bo optimalnih rešitev v zdravstvu. niki. Končno odločitev o morebitni ob rojstvih otrok in tistim s popolni samostojnosti bodo sprejeli številnimi otroki. • Reforma zdravstva je naloga zobozdravniki sami in zdravniki kot MZ, ko bo pripravljeno na težke prepričljiva večina v zbornici bomo • Neobvezno članstvo ZZS je izzive. Zdravniki smo pri njej njihovo odločitev spoštovali. možno ob drugačni podobi insti- nepogrešljivi v sami izvedbi; zdi se tucije brez javnih pooblastil oz. logično, da sodelujemo pri njenem7. Zdravniška zbornica, Domus samoregulacije poklica. načrtovanju. Medica in zdravniške organi- zacije: Zgradba kot okvir skupnega • Višina članarine ZZS: Finanč- • Slovenija kot destinacija domovanja zdravniških organizacij no stanje omogoča znižanje, medicinskega turizma: Zbor- je postavljena in omogoča optimal- poslanci so o tem že razpravljali. nica bo promotor aktivnosti pri ne pogoje za strokovno, kulturno, Ali novi portfelji ali znižanje ustvarjanju razmer v državi, ki družabno in organizacijsko podporo članarine ali oboje bodo prve teme bodo omogočale prepoznavnost slovenskemu zdravniku in zobo novosklicane skupščine. Slovenije na tem področju. zdravniku. Proces vse tesnejšega povezovanja z opredelitvijo pristoj- • Negovalni dom za ostarele Slovensko zdravstvo se bo moralo nosti poteka v Koordinaciji zdrav- kolege v središču Slovenije: v naslednjih letih prilagoditi javnofi- niških organizacij in ga podpira Opravljene so začetne razprave in nančnemu stanju v državi, vse večji 85 % poslancev ZZS. Enotnost in idejne zasnove. Projekt smo osveščenosti državljanov in hitremu usklajeno delovanje zdravniških sposobni uresničiti ob najširšem razvoju medicine v svetu. Vse to je organizacij v današnjih razmerah soglasju slovenskih zdravnikov in možno le z resno reformo zdravstva, postaja nujnost. vseh zdravniških organizacij. ki je politični projekt in ga je možno • Pravna zaščita zdravnikov je s uresničiti le z usklajenim pristopom pravilnikom vzorno urejena in v 8. Zdravstvena politika in Zdrav- do javnosti. In kar največjim angaži- vse večji meri poteka s sindikatom niška zbornica Slovenije: ranjem slovenskih zdravnikov, brez Fides. Omogoča svetovalno • Ministrstvo za zdravje naj katerih ne bo optimalnih rešitev. dejavnost v primeru delovnoprav- namesto ZZZS oz. velikih nih sporov in odškodninskih sindikalnih central postane Želim si, da bi se razmere v zahtevkov. odločilni strateg upravljanja zdravstvu kar najhitreje uredile. Toda • Pravno svetovanje članstvu na zdravstva. Brez aktivne vloge hkrati vem, da se bo stanje normaliza- področju zasebnega in civilnega zdravništva ni uspešnega zdrav- cije slovenskega zdravstva vleklo še prava, pri javnopravnih vpraša- stva, zato je partnersko sodelova- leta in leta. Tisto, kar lahko v tem njih kakor tudi finančno svetova- nje z organiziranim zdravništvom trenutku obljubim, je vestno in nje. v interesu države. Država se mora korektno upravljanje institucije pri • Svet za kakovost in varnost je umakniti iz upravljanja javnih zastopanju interesov slovenskih pripravljen in čaka na odločitev zavodov s spremembo statusa zdravnikov. MZ glede pooblastila in vodenja le-teh. klinične kakovosti skupaj z razšir- • Zakon o zdravniški službi S spoštovanjem in lepimi pozdravi jenimi strokovnimi kolegiji (RSK) nima alternative: noveliran Andrej Možina in strokovnimi združenji SZD. Zakon o zdravniški službi je pripravljen in pričakujemo raz- pravo z MZ.
Revija ISIS1Z8bornicaMaj 2016Iz dela zbornice V Sloveniji se potrebnega znanja slovenskega naj bi bil imenovan za neposrednega mladi zdravniki jezika za orientacijska delovna mentorja specializantu, zaposlen pri izobražujejo mesta na področju zdravstva pooblaščenem izvajalcu. In še, en v slovenskem sprejela Vlada Republike Slove- zdravnik, ki izpolnjuje pogoje in je jeziku! nije http://www.pisrs.si/Pis.web/ imenovan za neposrednega mentorja, pregledPredpisa?id=URED2919 . je lahko neposredni mentor le enemu V UKC Maribor delajo preko specializantu naenkrat.posredniškega podjetja speciali- V pripravi je implementacijasti anesteziologi iz KBC Reka, Direktive 2013/55/ES, ki jo v delu, ki Izjavo direktorja Pivca je mogočebrez znanja slovenščine. Znanje se nanaša na zahtevano raven znanja razumeti kot iskanje hitrih bližnjic pridomačega jezika je predpogoj za slovenskega jezika za zdravnike, rešitvi dolgoletnega problema inuspešno sporazumevanje z bolni- pripravlja Ministrstvo za zdravje RS. prelaganje odgovornosti na drugeki in varno medicinsko oskrbo. Predlog za implementacijo je že institucije. Zdravniška zbornica pripravljen in bo v kratkem posredo- Slovenije bo v nadaljevanju reševanja Na zadnji seji sveta zavoda UKC van v javno razpravo. mariborske problematike prednostnoMaribor je direktor Pivec dejal, da ne zagovarjala varnost bolnikov in tudidosegajo operativnega programa Zgornje določbe so jasne in zdravnikov, ki morajo imeti s stranizaradi mnenja Zdravniške zborni- vodstva bolnišnice zagotovljenoce Slovenije, češ da reški strokov- nedvoumne ter ne dopuščajo interpre- urejeno delovno okolje. Sem mednjaki ne morejo prevzeti funkcije tacije v smislu, da je mogoča komuni- drugim sodi kakovostno in s standar-mentorjev specializantom. Želja kacija tudi v npr. hrvaškem in angle- di opredeljeno izobraževanje mladihdirektorja Pivca je, da bi anesteziologi škem jeziku. Vodstvu UKC MB smo zdravnikov, spoštovanje nacionalnihzačeli izvajati tudi pedagoško delo s pojasnili, da mora vsa komunikacija z in bolnišničnih strokovnih teles terspecializanti anesteziologije. Omenje- osebjem, opravljanje pojasnilne predvsem tudi pravica do sporazume-na izjava zahteva nekoliko bolj podrob- dolžnosti bolnikom in pridobitev vanja v maternem jeziku.no pojasnilo, kako je z zakonsko privolitve bolnika za anesteziološkiureditvijo tega pri nas? poseg potekati v slovenskem jeziku. Prim. Andrej Možina, dr. med. Za zdravnike iz drugih držav Zbornica in Ministrstvo za zdravječlanic EU se že danes zahteva RS menita, da mora biti zdravnik, kiznanje slovenskega jezika. Vveljavi je namreč Zakon o opravlja- Prenova etičnega kodeksanju zdravstvenih poklicev vRepubliki Sloveniji za državljane Bližamo se zadnjemu dejanju sodelavci ali pri nastopanju v javnosti.drugih držav članic Evropske zahtevne naloge – prenove etičnega Kodeks je počasi dobival končnounije http://www.pisrs.si/Pis.web/ kodeksa. Dovolite mi, da na kratko podobo: zgrajen na temelju tradicijepregledPredpisa?id=ZAKO3410# (v povzamem dogajanje zadnjih petnaj- slovenske etične misli, z veliko elementinadaljevanju ZOZPEU), ki med pogoji stih mesecev. zdaj že polnoletnega Kodeksa medicin-za opravljanje dejavnosti za tuje ske deontologije, pa vendarle v bistve-zdravstvene delavce določa tudi Decembra 2014 mi je skupščina no krajši, sveži in zdravniku bližjiustrezno znanje slovenskega jezika. zbornice zaupala nalogo, da zberem podobi. V zadnjih mesecih smo sPristojnost določanja stopnje znanja skupino, ki naj pripravi izhodišča za predstavniki Slovenskega zdravniškegaslovenskega jezika (v odvisnosti od prenovo etičnega kodeksa. Junija 2015 društva intenzivno usklajevali še odprtanarave dela) in način preverjanja smo predstavili osnutek. V javni vprašanja glede zdravilstva in oglaševa-znanja slovenskega jezika prenaša na razpravi je nato sodelovalo več kot 60 nja. Na zadnji skupščini Zdravniškeposameznega delodajalca. Pri tem zdravnic in zdravnikov, posameznikov zbornice Slovenije 29. marca smo zmora delodajalec upoštevati in skupin. V skupini, ki je potrpežljivo veseljem potrdili, da ni več vsebinskihstandarde in stopnje znanja tehtala vsak stavek in vsako besedo, razhajanj, žal pa za dokončno potrditevslovenskega jezika, ki jih je z nam je bil ves čas v središču pozornosti ni bilo zadostne, dvotretjinske udelež-Uredbo o standardih o stopnji interes bolnika. Bolnik je osrednja be. Kodeks zdravniške etike zdaj točka zdravnikovega poslanstva. V tej čaka samo še na formalno potrditev na luči mora torej kodeks ponuditi nasvet, dopisni seji skupščine. kako naj zdravnik ravna, kadar se znajde v precepu zaradi svojih osebnih Prof. dr. Matjaž Zwitter, dr. med. interesov, odnosa med zdravniki in s
Revija ISIS Zbornic1a9Maj 2016Otroška kardiokirurgija zdravnika kot kalkulativni element.in oralna kirurgija Vlada naj sprejme uredbo o tem, o Pogačnikovi uri kot enoti za ustrezno neposredno plačevanje zobo-/zdrav-Na seji skupščine ZZS, 29. marca zavodih ali delujemo kot koncesio- nikovega dela. Menim, da smo je2016, ki je v drugi polovici žal posta- narji, kar pomeni, da oboji delamo vredni.la nesklepčna, je bilo med drugim pod enakimi pogoji, smo financirani Naše delo je izredno odgovorno inobravnavano tudi poročilo mednaro- iz enakih virov in delamo z enakimi tudi nevarno. Se spomnite Senke,dne komisije o programu otroške pravicami za ljudi. mlade zobozdravnice, ki jo je predkardiokirurgije UKC Ljubljana. Zanimiva je bila tudi razprava o devetimi leti v ordinaciji do smrtiVečina razpravljavcev je ugotavljala, problematiki anesteziologov v UKC zabodel pacient. Tudi zaradi tega bida je, ob morda ne najboljših medse- Maribor. Kako je mogoče, da direk- bilo pomembno, da imamo zobo-bojni odnosih in komunikaciji, tor javnega zavoda posredniku zdravniki vpogled v vso medicinskoglavni razlog za težave sistemske plačuje trikratno ceno specialista dokumentacijo, smo neprestanonarave. Državna sekretarka MZ anesteziologa, ob tem pa vsej širni praktično v neposrednem stiku zkolegica Sandra Tušar je dejala, da je javnosti razlaga, da naša zakonodaja zavestnimi pacienti. Ob svojembila odgovornost na tistih, ki so silili, ne omogoča višjega neposrednega zobozdravniškem delu opravljamo šeda program poteka kljub temu, da ni nagrajevanja zdravnikov. Kje smo? delo zavarovalnega agenta, kar izredustreznega kadra in s tem tudi Najvišje izobraženi ljudje, ki opra- no moti naš odnos s pacienti, ki biustreznih pogojev. In tukaj je velika vljajo enega najzahtevnejših pokli- moral temeljiti na strokovnosti in zau-podobnost med otroško kardiokirur- cev, kjer napake lahko pomenijo panju.gijo v Ljubljani in oralno kirurgijo v izgubo najdragocenejšega, to je Tudi zaradi tega nevarnega delaMariboru. Kljub temu, da za prog- življenja, postajajo dobesedno menim, da si zaslužimo vsaj Pogačni-ram oralne kirurgije v javnem zavo- moderni sužnji. V izrazito podreje- kovo uro. Saj vem, da ga v bistvudu nimajo ustreznega kadra ali je nem in mezdnem odnosu do posred reklamiram, ampak poimenovanje mile-ta zagotovljen v zmanjšanem nikov, mnogokrat tudi direktorjev. je pač všeč.obsegu, si politika in vodstvo javne- Spraševali smo se, kako je to sploh Počasi zaključujem z delom naga zavoda prizadevata, da se ta možno, odgovarjali smo sami sebi, zbornici... V bojih z mlini na veterprogram še naprej izvaja. Kljub državna sekretarka je modro molča- sem se utrudila. Upam, da bo imeltemu, da na istem geografskem la. moj naslednik več moči in bo razmetalobmočju obstajajo trije kolegi oralni Moj predlog je bil, da bi bili vsi vsaj nekaj kamenja.kirurgi, ki so pripravljeni delati v zdravniki in zobozdravniki plačanijavnem zdravstvu kot koncesionarji. 104 evre bruto na uro, morda malo Sabina Markoli, dr. dent. med.No, na srečo v tem primeru trpijo dol ali gor. Za toliko bi se povečal vsak Predsednica Odborasamo zobje, v manjšem obsegu tudi standardni tim oz. vse storitve, ki za zobozdravstvo pri ZZSsistemsko zdravje, a ni izgube živ vsebujejo delo zdravnika ali zobo-ljenj. Morda si bodo tudi zaradi teganekateri še nekaj časa zatiskali očiin vsem razlagali, da je dobro tako,kot je. Obisk delegacije Hrvaške Poraja se mi vprašanje, komu jemar za ljudi. Namesto da bi razpisali zdravniške zbornicekoncesije, s tem zagotovili ustreznooskrbo prebivalstva, na ustrezennačin omogočili delo oralnim kirur- Na Zdravniški zbornici Slovenije dr. med., predsednik odbora zagom, ki smo jih zato izobrazili v je bila 15. marca 2016 na obisku mednarodno sodelovanje. Hrvaškojavno dobro, se politični odločevalci delegacija Hrvaške zdravniške delegacijo so sprejeli: prim. Andrejočitno postavijo v bran javnih zavo- zbornice v sestavi: mr. Trpimir Možina, dr. med., predsednikdov kot branikov javnega zdravstva. Goluža, dr. med., predsednik zborni- ZZS, izr. prof. dr. Bojana Beović, dr.Čeprav bi prav njim moralo biti ce, dr. sc. Krešimir Luetić, dr. med., predsednica Sveta za izobraže-jasno, da javno zdravstvo izvajamo med., prvi podpredsednik zbornice, vanje zdravnikov pri ZZS, in Braneljudje, le da smo lahko v skladu z prim. Boris Ujević, dr. med., name- Dobnikar, univ. dipl. prav., sekretarveljavno zakonodajo različno organi- stnik predsednika odbora za izobra- ZZS.zirani. Ali smo zaposleni v javnih ževanje zdravnikov, in Ivan Raguž,
Revija ISISA20ktualnoMaj 2016Psihične travme kot posledicanasilja v družini in posebnostikomunikacije z žrtvijo nasiljaSnežana Kragelj, univ. dipl. ped., andr. in soc. Pogovor o možnem nasilju v družini s občutek nadzora, povezanosti in smisla.« (Her-pacient/ko načnemo, kadar klinični in drugi man 1997: 33.) Skupni imenovalec psihološkihvedenjski znaki nakazujejo možnost prisotnosti travm je občutek silnega strahu, nemoči, izgubenasilja v družini. Ravno tako pogovor o nasilju v nadzora in nevarnost popolnega uničenja (Her-družini načnemo, kadar dobimo obvestilo o man 1997: 33).morebitni izpostavljenosti nasilju s strani drugihslužb (npr. socialne službe, policije, patronažne Do travmatičnih reakcij pride, ko kakršnakolislužbe, drugih zdravstvenih delavcev, šole …) in akcija ne prinese rezultata, ko ni mogoč niti uporkadar pacient/ka spontano poroča o izpostavlje- niti pobeg (Judith Lewis Herman 1997: 34).nosti nasilju. »Travmatični dogodki, kot so družinsko in Pogovor o nasilju v družini se od vsakdanjega socialno nasilje, posilstva, napadi, katastrofe,pogovora s pacienti razlikuje po tem, da od vojne, nesreče, ropi itd., soočajo ljudi s takozdravstvenega osebja zahteva veliko več senzibil- grozo in grožnjo, da lahko osebam, ki jih doživi-nosti, časa, znanja, sočutja, opazovanja verbalne jo, začasno ali za stalno spremenijo njihovoin neverbalne komunikacije ter ostalih znakov zmogljivost za soočanje, njihove zaznave grožnje(številne oz. pogostejše poškodbe v krajšem in njihov koncept o sebi.« (Repič 2008: 51.)časovnem intervalu in podobno), ki lahko naka-zujejo na to, da so zdravstvene težave posledica Za travmatično izkušnjo, ki ni razrešena inizpostavljenosti nasilju v družini. integrirana v zdravo ravnotežje v posameznikovi duševnosti, obstaja velika verjetnost, da bo Izkušnja nasilja pomeni hudo travmo, katere ponovljena, vnovič uprizorjena, odigrana, proji-posledice trajajo vse življenje, zato bom v prvem cirana ali eksternalizirana v odnosih ter bodelu zapisala, kaj je travma, kako vpliva na vzpodbudila destruktivne in samodestruktivnečloveka in njegovo osebnost, kaj je posttravmat- motivacijske sile. Najbolj znan izraz posledicski sindrom in kako vpliva na kakovost življenja nepredelanih travmatičnih ali hujših stresnihtravmatizirane osebe. dogodkov je posttravmatska stresna motnja (v nadaljevanju PTSM) (Cvetek 2009: 11–17).Psihična travma Travma pa ne vpliva samo na psihološko Travma je v medicinski terminologiji izraz za delovanje, temveč tudi fizično. Mnogo simptomovhudo (telesno) poškodbo. V psihologiji se ta izraz PTSM spada v tri glavne kategorije: hipervzburje-uporablja v besedni zvezi »psihična travma«. nost (hyperarousal), vsiljevanje (intrusion) inPsihična travma lahko povzroči preoblikovanje izogibanje (constriction) (Herman 1997: 35).osebnosti, prepričanj, duhovnosti ter razumeva-nja smisla in pomena življenja, spremeni potek Hipervzburjenostposameznikovega življenja in povzroči celovečgeneracijske posledice, v primeru množične Po travmatični izkušnji človekov obrambnitravme pa posledice v celotni družbi, kulturi, mehanizem deluje, kot da bi bil vseskozi v stanjuvladi in narodih (Cvetek 2009: 11). pripravljenosti, če se nevarnost vrne. Ljudje se hitro prestrašijo, slabo spijo. Veliko raziskav je »Psihološka travma je bolezen nemoči. V potrdilo, da se ljudje s PTSM na dražljaje, kitrenutku travme je žrtev nemočna zaradi preveli- spominjajo na travmo, odzovejo s povečanjemke sile. Ko je ta sila narava, govorimo o katastro- srčnega utripa, prevodnosti kože in krvnegafah. Ko je sila s strani drugega človeka, govorimo pritiska (van der Kolk v Repič 2008: 64). Vzburje-o grozodejstvih. Travmatični dogodki uničijo nje avtonomnega živčnega sistema, ki v primeruobičajne varovalne sisteme, ki dajejo ljudem nevarnosti pripravi telo na bolj ali beg, pri travma- tiziranih ljudeh izgubi to funkcijo. Občutja nemoči,
Revija ISIS Aktualn2o1Maj 2016strahu, groze, zmede, potrtosti in –– zmeda, raztresenost, ima neznansko rad. Dejstvo je, da v tejmelanholije postanejo vsakodnevni –– povečana uporaba alkohola in situaciji otrok ne more storiti ničesar,spremljevalec in spominjajo na origi- da bi pomagal mami. Kljub temunalno travmo. Simptomi PTSM povzro- drog, dejstvu je otrok jezen na mamo, ker ničijo ponovno travmatizacijo (v Repič –– zapletanje v tvegana vedenja. našla načina, da bi se uprla, hkrati pa2008: 65). Ljudje s PTSM potrebujejo se počuti ponižanega zaradi svojeveč časa, da zaspijo, so bolj občutljivi Ljudje s PTSM postanejo neobču- nemoči. Tako pride do točke, ko sena hrup in se pogosteje zbujajo med tljivi in otopeli, če pridejo v stik s podredi povzročitelju in se obrne protispanjem kot drugi (Herman 1997: 36). travmatičnim dogodkom – tako se osebi, ki jo ima rad. izognejo bolečim občutjem. Z drugimiVsiljevanje besedami, pride do disociacije. Ko je storilec pri žrtvi dosegel Rothschildova (v Repič 2008: 57) popolno podreditev, bo kakršnokoli Dolgo potem, ko je nevarnost pravi, da ni poznano, kako se pojavlja njeno delovanje štel za nepokorščino.mimo, travmatizirani ljudje podoži- disociacija, pojav opisuje kot nevrobio- Preden bo sprejela kakršnokolivljajo dogodek, kot da bi se ta nepre- loški fenomen, ki se pojavi pod odločitev, bo zelo previdno preverilastano ponavljal v sedanjosti. Normal- ekstremn im stresom. Avtorica razlaga, okolje in vedno pričakovala povračil-no življenje nenehno prekinja travma. da se disociacija pojavi, ker telo ni ne ukrepe.Ljudje s PTSM pogosto čutijo in uspelo zbežati, zavaruje pa se razum,doživljajo, kot da se jim travma spet tako da pobegne in se izklopi. V splo- Notranji svet žrtve nasiljadogaja. To imenujemo »flashback«, šnem se znaki disociacije kažejo kot:podoživljanje dogodka travme. Tako –– zamrznitev, otopelost, Zato da bomo žrtev nasilja lažjeje največkrat za psihosomatska –– »flashbacki«, razumeli in primerneje komunicirali zobolenja sicer zdrave osebe (zdravni- –– depersonalizacija, njo, povzemimo njeno notranješki pregledi pokažejo, da je z njo vse v –– delna ali popolna amnezija, doživljanje in počutje:redu) razlog prav zgodovina nekega –– oseba čuti, kot da je izven svojega –– povečana nesproščenost, opreztravmatskega dogodka, ki sta si gatelo in psiha zapomnila in ga prek telesa, nost, nezaupanje,somatskih podoživljanj ponovno –– nesposobnost čustveno doživljati –– slab spanec, povečana občutljivostodigravata. Pretirano prestrašenoodzivanje, nerazložljiva čustvena stvari. Oseba opisuje najhujše na hrup,vznemirjenost, fizične bolečine ali groze in zlorabe brez čustev. –– občutek nemoči, zmede, stiske,močna razdraženost so najpogosteje Travmatična doživetja opisuje, kotprimeri čustvenih, vedenjskih ali da se niso zgodila njej, terapevt pa groze,somatskih podoživljanj. Okolici se te ob tem zaznava in čuti njena –– izgubljen občutek povezanosti instiske in vedenja zdijo nesmiselni, potlačena in odcepljena čutenjavendar ko jih povežemo z zgodovino (Repič 2008: 56 – 58). smisla,travme, so popolnoma razumljivi. Čustvena intenzivnost, ki spremlja –– zmanjšan občutek varnosti, ljudi med doživljanjem travme, –– razdraženost, prestrašenost,Izogibanje pogosto otežuje žrtvam, da bi kasneje –– občutek krivde za nasilje v druži- lahko povezano pripovedovale, kaj se Obrambni sistem človeka se jim je zgodilo. Veliko težje povežejo ni,popolnoma izklopi in preide v stanje dogodke med seboj in jih ubesedijo –– nenehno prilagajanje svojegavdaje, ko je človek popolnoma nemo- (v Repič 2008: 233).čen in nima nobena oblika upora več vedenja,nikakršnega učinka. Nemočna oseba Kronična travma –– občutek izgube nadzora nadne more fizično zbežati pred nekosituacijo, lahko pa zbeži s spremenje- V družinah, kjer je prisotno nasilje, svojim življenjem,nim stanjem zavesti. so ponavljajoče travme del vsakdana. –– negativna samopodoba in nizka Ponavljajoča travma se pojavlja, kadar Simptomi izogibanja vključujejo: žrtev ne zmore zbežati in je pod samozavest,–– občutja otrplosti, zamrznjenosti nadzorom povzročitelja. Popoln –– pesimističen pogled na svet. psihološki nadzor je nad žrtvijo dose- (oseba se ne razjezi več, ampak žen, ko je le-ta prisiljena v kršenje Na podlagi zgoraj zapisanega si samo otrpne, ničesar ne reče, niti lastnih moralnih načel in dokler ni sedaj lažje predstavljamo in razume- se ne brani več), izdala svojih najosnovnejših človeških mo, da so osebe, ki doživljajo nasilje v–– izogibanje družini, prijateljem in navezanosti. Šele takrat je žrtev v celoti družini, zelo ranljive. Z neprimernim vrstnikom, zlomljena (Herman 1997: 83). načinom komunikacije lahko takšno–– dojemanje travmatičnega dogodka osebo, ki pride k nam po pomoč, samo z razumske plati, O psihičnem zlomu govorimo dodatno ranimo, izgubimo njeno takrat, kadar je otrok priča temu, kako zaupanje ter možnost njenega sodelo- se oče izživlja nad njegovo mamo, ki jo vanja. Kadar pri pacientu/ki sumimo na nasilje v družini, k pogovoru pristopa- mo tako, kot pristopamo k pacientu/ki z odprtim zlomom okončine. Previ- dno, profesionalno in z občutkom.
Revija ISIS2A2ktualnoMaj 2016Kako vodimo pogovor z da bi izpostavljale to temo. Vam pripravljeni.«žrtvijo nasilja v družini lahko zastavim nekaj vprašanj o –– »Obstaja pomoč za vas, ko boste vašem odnosu z vašim zakoncem/ Pogovor načnemo v primernem partnerjem/odraslim otrokom?« pripravljeni.«prostoru, ki žrtvi omogoča popolno Če je odgovor pritrdilen, se –– »Žal mi je, da se to dogaja zzasebnost, pri tem pa ji potrdimo odzovemo sprejemajoče in sočutnopopolno zaupnost pogovora. rečemo (za konkretno situacijo vami.« izberemo najbolj primeren odziv): –– »To mora biti hudo. Ste kdaj Nelagodje in tesnobnost žrtve lahko –– »Zelo mi je žal, da to slišim.«zmanjšamo, če pogovor začnemo s: –– »Povsem verjamem vaši izpove- poklicali policijo?«–– tehniko normalizacije, s katero di.« –– »Sedaj razumem, da vas skrbi.« –– »Nihče si ne zasluži, da ga prete- problem in/ali tesnobnost posta- pajo. Kar se vam dogaja, ni prav.« O neprimernem odzivu med vimo v okvir normalnega in –– »Ali se zdaj počutite varno?« pogovorom pa govorimo, kadar sprejemljivega: »Veliko žensk, ne –– »Slišim, da se obsojate, vendar minimaliziramo, pametujemo, pouču- glede na starost in izobrazbo, zloraba ni vaša krivda.« jemo, dajemo primere iz našega doživlja nasilje v partnerstvu. –– »Za vašo situacijo obstaja več življenja … kot na primer: Se je to kdaj zgodilo tudi vam?« možnih načinov pomoči, vam –– »To se je zgodilo že pred desetimi–– tehniko transparentnosti, s katero lahko kaj več pojasnim v zvezi s razložite žrtvi, zakaj sprašujete. S tem?« leti, čas je, da pozabite.« tem pokažete iskrenost in odpr- –– »Vsakdo ima pravico biti varen v –– »Če vas je enkrat udaril, še ne tost glede vzroka spraševanja ter svojem domu.« izkažete skrb za njeno zdravje: –– »Kako pogosto se to dogaja?« pomeni, da je nasilen.« »Rada bi se pogovorila o nekaj Kadar je žrtev tiho in z nami –– »Pustite to za seboj, to nima konkretnih vprašanjih glede vaše verbalno ne komunicira, jo lahko s poškodbe (vaših modric, vaših pomirjajočim glasom usmerimo k nobenega vpliva na vaše življe- zlomov, vaših pogostih vaginalnih izražanju čustev: »To so stvari, o nje.« vnetij …), zato da bom bolje katerih je težko govoriti,« umolkne- –– »Danes se vse pritožujejo nad tem razumela vaše zdravstvene teža- mo, počakamo, damo žrtvi čas, da se nasiljem. Kot da bi bilo moderno.« ve.« izrazi.–– prošnjo za dovoljenje, s katero Pogovor nadaljujemo s postavlja- Kadar gre za izredno travmatične napoveste, o čem boste spraševali: njem vprašanj, s katerimi bolje »Bi vas motilo, če vam zastavim razumemo situacijo: dogodke (posilstva in podobno), nekaj vprašanj o vašem odnosu z –– kdaj se je prvič zgodilo, vašim zakoncem/partnerjem/ –– kako dolgo že traja, pridobimo zgolj ključne podatke. odraslim otrokom/vnukom ...?« –– kako sta se s partnerjem spoznala,–– možnostjo, da žrtev ne odgovori –– kako se razumeta, Česa v pogovoru z na vprašanje, če ji je zaradi tega –– … žrtvijo ne počnemo? kakor koli nelagodno: »Če je Na tak način žrtvi sporočamo, da vprašanje za vas precej neprimer- se zanjo zanimamo in jo tudi čustveno –– Ne postavljamo neposrednih no, vam nanj ni treba odgovoriti.« delno razbremenimo. Žrtev se bo vprašanj (Ali vas je mož udaril?). Pogovor lahko načnemo tudi z počutila bolj sprejeto in varno, takoenim od spodnjih vprašanj: bomo imeli veliko več možnosti, da –– Ne postavljamo vprašanj, ki se–– »Pri svojem delu srečam veliko nam bo zaupala. začnejo z Zakaj? (Ste pomislili, ljudi, ki doživljajo nasilje s strani Pogovor v tej fazi služi tudi ču- zakaj se vam to dogaja?). nekoga, ki ga imajo radi, s komer stveni razbremenitvi žrtve, poglablja- živijo. Se je to kdaj zgodilo tudi nju stika in zaupanja (ne le zbiranju –– Ne govorimo ji, kaj je najboljše vam?« anamneze). O ustreznem odzivu med zanjo, z besedami »naj« ali–– »Ker je nasilje v naši družbi tako pogovorom govorimo takrat, kadar »moral/a bi«. pogosto, vsem svojim pacientom žrtev opogumljamo, ji sporočamo, da postavim nekaj osebnih vprašanj jo razumemo in sprejemamo: –– Ne dajemo obljub. o njihovih odnosih. Se doma –– »Verjamem vam.« –– Ne izražamo predsodkov ali sodb. počutite varno? Vas je kdaj kdo –– »Skrbi me za vašo varnost (in –– Ne postavljamo dvoumnih vpra- udaril ali vas kako poškodoval?« varnost vaših otrok).«–– »Veliko žensk, ki jih zdravim, –– »Sem tukaj za vas, ko boste šanj. doživlja nasilje v družini; nekatere –– Ne opravičujemo se, ker sprašuje- so prestrašene ali jim je nerodno, mo. –– Ne minimaliziramo ali banalizira- mo. –– Nikoli se ne smejimo ali šalimo. –– Ne kršimo zasebnosti in zaupnosti žrtve. –– Ne pogovarjamo se z žrtvijo pred otroki, partnerji in/ali drugimi. Pogovor zaključimo v kolikor se le da spodbudnem tonu. Z obljubami in pretiranim pozitivnim odnosom ne pretiravajmo, ker to lahko žrtev
Revija ISIS Aktualn2o3Maj 2016razume kot naše popolno nerazume- Sočutja ne enačite s pomilovanjem. S sočutjem izkazujemo razumevanje,vanje. Priporočamo, da žrtvi pojasnite s pomilovanjem dajemo žrtvi vedeti, da jo vidimo kot nebogljeno inmožne oblike pomoči: nemočno. S tem ji jemljemo moč in pogum, ki ji ga že tako primanjkuje.–– »Za vašo situacijo obstaja več –– »Težko vam je.« zavzeto pomagamo vsem, ki jim možnih načinov pomoči; vam lahko –– »Moralo je biti hudo.« kaj več pojasnim v zvezi s tem?« –– »Razumem, da vas je to prizadelo.« nasilje onemogoča normalno življenje.–– »Kakšno pomoč najbolj potrebu- –– »Lažje je, če se jezimo.« jete, kako vam lahko pomagam?« –– »Počakala bom, da se zberete.« Literatura:–– »Bi vas motilo, če bi se o dogodku/ –– »Razumem, da težko govorite.« dogajanju pogovorili s socialno 1. Kopčavar Guček N. Pogostnost zaznava- delavko/psihologom? Menim, da Pomembno je tudi, da lahko nja in obravnave nasilja v družini v vam s skupnim sodelovanjem sprejmemo, da se lahko naš pogled na ambulanti zdravnika družinske medicine. lahko bolj učinkovito pomagamo.« to, kako bi se moral položaj reševati, Doktorska disertacija. Ljubljana, Medi-–– »Naša ambulanta skrbi za vaše razlikuje od pogleda žrtve. Kljub cinska fakulteta, 2015. zdravje, zato se name lahko kadar temu, da se zanjo trudimo, je žrtev koli obrnete za pogovor.« tista, ki je na koncu odgovorna za 2. Baš M. O človekovem funkcioniranju v–– »Če bi kadar koli potrebovali sprejemanje odločitev in upravljanje skrajnih okoliščinah, nacistična koncen- pomoč, se vedno lahko obrnete posledic odločitve. tracijska taborišča. Diplomska naloga. name. Pomagal/a vam bom.« Ljubljana, Fakulteta za socialno delo, Za uspešen potek pogovora je V pogovoru z žrtvijo je pomemb- 2010.pomembno obvladovanje veščin naše no, da smo iskreni in da se jasnoneverbalne in verbalne komunikacije, zavedamo svojih osebnih in strokov- 3. Brecelj Kobe M., Rujevič J., Udovič B.aktivnega poslušanja, postavljanja nih meja. Svojo vlogo zdravstvenega Nasilje in spolna zloraba v družini. V:pravih vprašanj, lingvističnega uskla- delavca pri vodenju primera jasno Tekavčič Grad O, urednica. Pogovori zjevanja, opazovanje in usklajevanje opredelimo in ohranimo razumne ljudmi v duševnih stiskah. Priročnik zaverbalne in neverbalne komunikacije omejitve glede zagotavljanja podpore, svetovanje. Ljubljana, Založba ZRC, 2004.pacientke/ta. tako da žrtev ne razvije nerealnih Za vzpostavljanje zaupanja med pričakovanj do zdravnika. Vlogi 4. Plaz M.: Kako doseči čim večjo učinkovi-zdravstvenim osebjem in žrtvijo terapevta se izogibajmo, saj lahko tost pri svetovanju in psihosocialninasilja je pomembna izražena sposob- raziskovanje žrtvinih občutkov o podpori pri iskanju poti iz nasilja skupaj znost razumevanja situacije in sočutja. zlorabi škoduje, če niso oziroma ne uporabnico. V: Veselič Š, Horvat D, PlazPri tem je pomembno ohranjanje morejo biti ustrezno obravnavani, M, urednice. Priročnik za delo z ženskamiprofesionalne distance, ki omogoča zato žrtev napotimo k socialnemu in otroki z izkušnjo nasilja: izdaja ob 25.zdravstvenemu osebju, da pravilno delavcu ali psihologu. Osebnih infor- obletnici delovanja Društva SOS telefon,ukrepa, če je to potrebno. macij ne posredujte prijateljem ali Ljubljana: Društvo SOS telefon za ženske Za osebe, ki so travmatizirane in družini žrtve. in otroke - žrtve nasilja, 2014: 123–137.govorijo o nasilju v družini ali zlorabi,je normalno tudi to, da izražajo čustva Prepoznava in obravnava žrtev 5. Cvetek, R. Bolečina preteklosti: travma,(jočejo, so jezne … ). S spodnjimi nasilja v družini je za zdravstvene medosebni odnosi, družina, terapija.izjavami sporočate, da njihove občut- delavce lahko osebni in profesionalni Celje, Mohorjeva družba, 2009.ke sprejemate in razumete: izziv. S tem, ko sprejmemo ničelno toleranco do nasilja, lažje in bolj 6. Repič, T. Nemi kriki spolne zlorabe in novo upanje. Celje: Društvo Mohorjeva družba, 2008. 7. Weber T, Katz Levin L, urednika. Medical Providers Guide to Managing the Care of Domestic Violence Patients within a Cultural Context. New York: New York City Mayor’s Office to Combat Domestic Violence, 2004. 8. Ule M. Spregledana razmerja. Maribor. Aristej, 2003. 9. Herman, J. Trauma and Recovery.: From Domestic Abuse to Political Terror. 1997. V: Starman, H. (ur.). Množično nasilje in travma. Ljubljana. Fakulteta za socialno delo. 2005.Zdravstvo - pomemben clen pri preprecevanju nasiljaZakljucna konferenca projekta POND_SiZdravDomus Medica; 2. junij 2016Kreditne točke: 12 Več informacij in prijave na: www.prepoznajnasilje.si
Revija ISIS2A4ktualnoMaj 2016Projekt NAZDRAVJE za aktivnoin zdravo starost v PomurjuDr. Božidar Voljč, dr. med., Inštitut Emonicum, zavod za aktivno in zdravo življenje Slovenija je država z velikimi Če zdravje posameznika ocenjuje- prebivalci vseh izobrazbenih stopenj,razlikami med pokrajinami in njihovi- mo s telesnim, duševnim in socialnim ki se v širiteljskem tečaju poučijo,mi prebivalci. V tem se kljub demo- dobrim počutjem, to v enaki meri zakaj danes živimo dlje kot nekoč, kajgrafski in zemljepisni majhnosti ne velja tudi za zdravje slovenskih je zdravo, aktivno in kakovostnorazlikuje od drugih evropskih držav. pokrajin. Po svojih socioloških značil- življenje, in se seznanijo s spremem-Njena raznolikost se kaže tudi v nostih je Pomurje posebna regija. bami, ki jih v naša življenja prinašademografski in ekonomski sliki Povezuje Prekmurje in Prlekijo, dve starost. Usposabljanje poteka naposameznih področij. Ob uspešni pokrajini z različnim zgodovinskim in vsakomur razumljiv in zanimiv način.osrednji ljubljanski regiji so tudi take, kulturnim izročilom. Prlekija je Udeleženci ga bogatijo z izmenjavov katerih kljub ohranjenim naravnim etnično bolj homogena, Prekmurje pa lastnih izkušenj in pri tem spoznava-danostim ni pogojev, ki bi maloštevil- s svojo nacionalno in versko različno- jo, kako je aktivno in zdravo življenjenim mladim zagotavljali materialno in stjo predstavlja posebne socialne in mogoče uresničevati v njihovihpoklicno perspektivo in spodbujali javnozdravstvene izzive. Z izbiro petih okoljih. Po usposabljanju organizirajoregijski razvoj. Imamo področja z občin, Ljutomera, Razkrižja, Veržeja, izobraževalni projekt za sovaščane, kivisoko povprečno starostjo prebival- Črenšovcev in Hodoša, smo želeli v naj odpre možnosti za podobnacev, z vse več praznimi hišami in projekt vključiti različnosti Pomurja srečanja, namenjena zdravemu inzaselki. V tem posebej izstopajo in s prebivalci proučiti možnosti aktivnemu življenju, v katera se bodonekatere občine ob Kolpi in v Pomur- aktivnega, zdravega staranja in lahko brez razlike vključevali vsiju. Čeprav je videti, da se slovenska zmanjševanja razlik v različnih občani.politika pričenja zavedati daljnosež lokalnih okoljih. Ljutomer predstavljanosti demografskih sprememb, področni urbani center z močnim Usposabljanje je potekalo v vsakipredlagana ukrepanja vsem okoljem vplivom ruralne okolice, Razkrižje si občini posebej, vedno se ga je udeleži-ne prinašajo pravičnih in usklajenih je po drugi svetovni vojni izborilo lo od 15 do 20 udeležencev, ki so obsprememb. Ponekod bodo mladi še obstanek v Sloveniji, po osamosvojitvi koncu prejeli potrdilo o usposobljeno-naprej odhajali, stari pa bodo prepu- slovensko bogoslužje, zdaj pa se bori sti. Anonimno anketiranje je pokaza-ščeni življenju v svojih okoljih. za zaposlitev zdravnika namesto lo, da so bili z vsebinami in njihovo umrle lokalne zdravnice. Veržej je predstavitvijo zelo zadovoljni in Vendar so v Evropi in Sloveniji znan po organizaciji vsakoletnega pripravljeni za širiteljske aktivnosti vtudi uspešna podeželska okolja, ki vseslovenskega shoda krvodajalcev, njihovih okoljih. Prebivalci vsakegadokazujejo, da sta vsak kraj in vsaka Črenšovci so značilna prekmurska okolja so zanj največji potencial, ki vpokrajina s svojimi danostmi in občina, Hodoš pa je evangeličanska neaktivnih okoljih ostaja v marsičemizročili lahko zanimiva in nastanitve- občina s pretežno madžarskim prebi- neizkoriščen. Starejši med njimi imajono vabljiva. Njihova prednost ni valstvom. V vseh naštetih občinah je v znanje, izkušnje in čas, želijo bitiodvisna od centralne podpore, ampak zadnjih desetih letih več smrti kot aktivni in koristni. Odločilno lahkoje predvsem povezana z lokalnimi rojstev, mladi se selijo v večje centre, vplivajo na njegov razvoj, saj najboljaktivnostmi in idejami, brez katerih ni kjer nekateri dosežejo uspeh na poznajo njegove potrebe, slabosti innobenega razvoja. Izkušnje projekta strokovnih ali gospodarskih področ- prednosti. Aktivna starost je pogoj zaNAZDRAVJE, ki med različnimi jih. medgeneracijsko sodelovanje inpartnerji poteka v Pomurju, kažejo, da povezovanje. V njih je treba prebuditije tudi v manjših občinah med prebi- Z usposabljanjem širiteljev aktiv- vzdušje aktivnosti in ga vzdrževati zvalci veliko neizkoriščenih potencia- nega in zdravega življenja je projekt uresničevanjem starosti in okoljulov, ki stvari lahko premaknejo na NAZDRAVJE namenjen vključevanju prijaznimi dejavnostmi. Pri tem jebolje in so povezani z značilnostmi prebivalcev in občin Pomurja v ključna podpora županov, brez kateresedanjih generacij starejših, ki z zmanjševanje zdravstvenih in social- prej ali slej s pripravljenostjo posa-dolgoživostjo podaljšujejo tudi svoje nih neenakosti med starejšimi v meznikov, ki želijo biti aktivni inpsihofizične zmožnosti. lokalnih okoljih. Širitelji so odrasli koristni, zamrejo tudi aktivnosti.
Revija ISIS Aktualn2o5Maj 2016 Projekt NAZDRAVJE predstavlja Emonicum za zdravo in aktivno vanje zahvaljuje vsem projektnimnačin, kako z aktivnim življenjem in življenje iz Ljubljane, Dom starejših partnerjem, občinam Črenšovci,zdravimi navadami v starajočih se občanov Dosor iz Radencev, Inštitut Hodoš, Ljutomer, Razkrižje inokoljih vzdrževati zanimivo, starosti za trajnostni razvoj TRS iz Ljutome- Veržej, Rdečemu križu iz Ljutomera,in vsem prijazno bivanje. ra, občina Razkrižje in Norveški Društvom upokojencev iz Črenšov- center za enakost med spoloma cev, Hodoša, Veržeja in Razkrižja, Partnerji v projektu NAZDRAV- KUN. župnijskemu uradu v Razkrižju inJE so Center za zdravje in razvoj iz evangeličanski cerkveni občini izMurske Sobote, Zveza društev Usposabljanje širiteljev je izvedel Hodoša.upokojencev iz Ljubljane, Inštitut Inštitut Emonicum, ki se za sodelo-Humanitarne odprave v Afriko –manjše in večje dilemeAna Bogataj, dr. med., pripravnicaJana Boškovič, dr. med., pripravnicaJure Potočnik, absolvent medicineTjaša Ribič, absolventka medicineBogdan Zdravković, absolvent medicine Kot že mnogi pred nami, se tudi druži želja pomagati Člani odprave Uganda 2016: Bogdan Zdravković, Jana Boškovič,mi, skupina treh absolventov Medi- sočloveku. Pomagati Tjaša Ribič, Ana Bogataj in Jure Potočnik (od leve proti desne).cinske fakultete v Mariboru in dveh je lepo, lep je obču-zdravnic pripravnic podajamo na tek koristnosti, ko pohumanitarno medicinsko odpravo v šestih letih sedenja vAfriko. Tam bomo tri mesece delovali knjižnici lahkov ambulanti na jugu Ugande, ob udejanjiš znanje, kijezeru Bunyonyi. se je po plasteh počasi nabiralo v Kaj nam pravzaprav predstavlja naših možganih.Afrika? Kontinent pod nami? Meryl Pogosto nato sliši-Streep in Roberta Redforda v savani? mo, da je tudi domaBelo masajko? Juri Muri v Afriki? v rodni SlovenijiLačne otroke z velikimi trebuščki? veliko pomoči potrebnih. Seveda Vsak izmed nas ima drugačne so. Ampak mi nepredstave in pričakovanja. Že kot bomo delili material-otroku nam je bila predstavljena na nih dobrin, pravrazlične načine. Nekaterim kot konti- tako ne bomonent ubogih in lačnih, drugim kot kraj plačevali položnic inneskončnih savan z levi in žirafami. šolanja. Naš namenMoramo pa priznati, da je v vsakem je nuditi osnovnoprimeru eksotika. Je prav ta eksotika zdravstveno oskrbo,tista, ki nas vleče? Mogoče. ki je v naši domovini dostopna veliki Veliko ljudi se ustavi ob naših večini prebivalstva,stojnicah z vprašanjem, zakaj. Odgo- na kontinentu podvor se običajno prične z: »Ne vem, ker…« in se nadaljuje s pojasnilom, zakajse podajamo »tja dol«. Vseh pet nas
Revija ISIS2A6ktualnoMaj 2016nami pa ni tako. Tukaj se pritoževali, češ: »Samoporaja novo vprašanje: Humanitarna medicinska odprava Uganda 2016 to sem dobil?!« ponekod»Pa je v naši domeni, da Društvo študentov medicine Maribor pa ljudje sploh nimajonudimo to ljudem več Taborska ulica 8 izbire.tisoč kilometrov stran od 2000 Maribor Pa bomo mi z našonas?« Zahodni svet je TRR: SI56 0451 5000 1186 915 trimesečno odpravo rešiliveliko črpal iz Afrike. Če Namen: Za Ugando 2016 Afriko? Zagotovo ne.ne drugega, kamenčke, ki Imamo pa priložnost, dase ponosno svetlikajo na na nadmorski višini blizunaših prstancih. In mogoče je prav, da ti je še vroče in te pikajo komarji. Če dva tisoč metrov ob jezeru Bunyonyijim nekaj vrnemo. Ali pa vsaj, da imaš srečo, si reden obiskovalec na jugu Ugande pripomoremo kpomagamo tam, kjer lahko in je naša straniščne školjke in že več tednov boljšemu življenju tamkajšnjih prebi-pomoč dobrodošla. hrepeniš po goveji juhi stare mame. valcev in morda celo rešimo kakšnoPogovor se pogosto odvija naprej Ampak – to je življenje. Izkušnje, ki mlado življenje.v smeri naših občutkov ob tem, si jih nabereš z delom v takih pogo- Sedaj do našega odhoda že odšte-najpogosteje povezanih s strahom. jih, te naredijo bolj praktičnega, vamo dneve. To, da bomo mi lahkoLagali bi, če bi rekli, da nas ni strah. iznajdljivejšega, bolj učinkovitega in pomagali, so nam omogočili drugi, kiToda v življenju nas je strah mnogih premišljenega. Če ne drugega, prič- so pomagali nam. Kolegi na fakultetistvari. Naš strah je pomešan z vzne- neš ceniti preproste stvari, ki so v in v bolnišnici, organizacije, podjetja,mirjenjem in pričakovanjem. Naši vrvežu zahodnega sveta samoumevne naključni mimoidoči. Hvala vsem, kipredhodniki so nam slikovito orisali in jih običajno sploh ne opazimo. ste nas podprli – z vzpodbudnosituacijo in pogoje dela. Povezovanje Ugotoviš, da male stvari, kot so besedo, odobravajočim pogledom ali znaplastitev znanja v smiselne in infuzija fiziološke tekočine ali pa nakazilom na naš račun. Še enkratuporabne enote v kraju, kjer ob samo topel objem, pričarajo nasmeh hvala, ker ste nam pomagali, da lahkodihalni stiski nimaš kisika, ob tem pa na obrazu. Spet drugje bi se ljudje mi pomagamo dalje! Zdravnik kot bolnik povabilo k sodelovanju v spletni anketi Zdravnik obleče svojo haljo, da rešuje življenja. Ko jo sleče, je ranljiv kot vsi drugi. Človek je.To pomeni, da tudi zboli. O vlogi zdravnika kot bolnika je znano malo. Z raziskovalno nalogo želiva ugotoviti, kakšen je odnos do bolezni ter samozdravljenja med zdravniki v slovenski populaciji ter s kakšnimi izzivi se srečujejo pri iskanju zdravniške pomoči, ko jo potrebujejo. Raziskava bo izvedena v sklopu raziskovalnih nalog za Dekanovo nagrado Medicinske fakultete Univerze v Mariboru pod mentorstvom prof. dr. Matjaža Zwittra in doc. dr. Ksenije Tušek Bunc. Na anketo se prijavite na: https://www.1ka.si/a/86864 Vprašalnik vam bo predvidoma vzel 10 minut časa. Prosiva, da natančno preberete vprašanja in nanje po svojih najboljših močeh odgovorite. Anketa bo obdelana anonimno. Rezultate v zbirni obliki bova predstavili v raziskovalni nalogi, v objavo pa jih bova ponudili tudi reviji Isis. Najlepše se vam zahvaljujeva za vaš čas. Za vsa vprašanja, kritike, predloge sva vam na voljo na elektronskih naslovih [email protected] ali [email protected]. Daša Bosilj in Kaja Cankar, študentki 5. letnika Medicinske fakultete Univerze v Mariboru
Revija ISIS Iz Evrop2e7Maj 2016Italija: Splošna stavka zdravnikovzaradi racionalizacije?Prevod in priredba: Marjan Kordaš, Ljubljana preiskav, ki ne veljajo kot nujne in ki jih ne bi smeli več izvajati brezplač[email protected] Če bi se izkazalo, da jih zdravniki predpisujejo brez utemeljitve, naj bi Italijanski zdravniki grozijo s splo- ki jih zdravniki predpisujejo svojim se jim odtegnilo od plače. Pogajanjašno stavko zaradi varčevalnih načrtov pacientom. Preveč je takšnih zdravni- med sindikati in vlado pa naj bivlade. Posledično naj bi v prihodnjih kov, ki se naslanjajo na »defenzivno zdravnike odvrnila od stavke.petih letih vlada v zdravstvu privarče- medicino« – kar državo stane 13vala 10 milijard evrov. Vlada se je milijard evrov na leto. Ministrica za Vir: Österreichische Ärztezeitungnamenila močno zmanjšati število zdravstvo Beatrice Lorenzin je zdrav- št. 20, 25. oktober 2015preiskav ter preventivnih pregledov, niškim sindikatom predložila seznamKABEG mora privarčevati 18,8 mio. EURPrevod in priredba: Marjan Kordaš, Ljubljana čju nege ter na področju nemedicin- skega vzdrževanja. Namen je [email protected] varčevanje pri razdelitvi zdravniškega dela (Diensteinteilung der Ärzte) ter Koroška družba za upravljanje povečale (Nulllohnrunde), s čimer bi pri udejanjanju zakona o zdravniškembolnišničnih ustanov (Kärntner lahko privarčevala vsega skupaj 8,3 delu, tako da bi se zmanjšalo številoKrankenanstalten Betriebsgesell- mio. EUR. Vrh tega naj bi se menedž- nadur. Nova organizacija naj bi začelaschaft, KABEG) mora leta 2016 ment KABEG zmanjšal z 9 na 5 delovati v decembru 2015.privarčevati 18,8 mio. EUR. Med oddelkov. Dalje se načrtuje združeva-drugim načrtuje – tako napoveduje nje oddelkov ter gradnja dnevnih Vir: Österreichische Ärztezeitungpredstojnik Arnold Gabriel – za leto kliničnih struktur, povečanje učinko- št. 22, 25. november 20152016 dogovor, da se plače ne bi vitosti že delujočih ustanov, na podro-Velika poraba alkohola, nizkaprecepljenostPrevod in priredba: Marjan Kordaš, Ljubljana kih postelj je avstrijsko povprečje nad povprečjem OECD. Obratno [email protected] velja za operacije v dnevnih klinikah. Rekord pa ima Avstrija pri kolčnih in Po trenutno objavljenem poročilu starih otrok je cepljenih proti davici, kolenskih protezah, nadpovprečnaOECD »Health at a glance 2015« je tetanusu ter oslovskemu kašlju. Le v je Avstrija tudi pri carskem rezuporaba alkohola primerjalno visoka, Indiji in Južni Afriki je ta odstotek (28,8 odstotka). Večje povprečjestopnja precepljenosti zelo nizka. manjši. V OECD je to povprečje pri 95 kot OECD ima Avstrija tudi pri proAvstrijci, starejši od 15 let, so tako pro odstotkih. Pri ošpicah je precepljenost capita izdatkih za zdravstvo ter zacapita na leto (stanje 2011) popili 12,2 s 76 odstotki še manjša (povprečje v zdravila.litra čistega alkohola. To številko OECD: 94 odstotkov). Pri hepatitisu Bprekaša le Litva (14,3 litra). Tudi po je 83 odstotkov (OECD: 92,3 odstot- Vir: Österreichische Ärztezeitungstopnji precepljenosti se Avstrija ka). Ostali podatki: Tako pri odpušča- št. 22, 25. november 2015odreže slabo: le 83 odstotkov eno leto nju iz bolnišnic kot pri številu bolniš
Revija ISISI2z8EvropeMaj 2016Anglija: Stavka več deset tisočzdravnikovPrevod in priredba: Marjan Kordaš, Ljubljana se počutijo »izčrpani, preobremenjeni in premalo cenjeni« ter da bodo tudi [email protected] ponujenim zvišanjem dohodka še bolj zapostavljeni kot prej. Stavke načrtu- Prvič v zadnjih 40 letih je več namerava uvesti v državno zdrav- jejo tudi v prihodnosti.deset tisoč bolnišničnih zdravnikov stveno organizacijo NHS (National(tj. tistih, ki še niso opravili speciali- Health Service). Načrtuje se zmanjša- Zdravniški sindikat poroča, da sozacije) v Angliji organiziralo 24-urno nje dodatkov za nočno delo in delo ob zdravniki tako drastičen ukrep zadnjičstavko, ki pa ni zajela urgentnih služb. koncu tedna; kot nadomestek naj bi se uporabili leta 1975.Zdravniki tako protestirajo proti novi povečal temeljni dohodek za 11delovni in plačilni reformi, ki jo vlada odstotkov. Zdravniki dokazujejo, da Vir: Österreichische Ärztezeitung št. 3, 10. februar 2016Študij humane medicine v Avstriji Raznolikost po deželah ska fakulteta Zasebne univerze Sig 14.200 EUR/študijsko leto. Zdi se, da munda Freuda na Dunaju (SFP). se za študij medicine na teh univerzah Prevod in priredba: študenti lahko vpišejo brez sprejem Marjan Kordaš, Ljubljana Na javnih medicinskih univerzah nega izpita. Dunaj, Gradec in Innsbruck traja [email protected] klasični diplomski študij 12 seme- Zaradi te raznolikosti je bila na strov, drugod pa v raznih variantah. temelju Zakona o zagotavljanju Medtem ko je bil do 21. stoletja visokošolske kakovosti leta 2012študij medicine možen le na državnih Za študij humane medicine je na ustanovljena Agentura za zagotavlja-univerzah na Dunaju, v Gradcu in voljo: Dunaj (660), Gradec (336), nje kakovosti in akreditacijo v Avstriji,Innsbrucku, so se zdaj možnosti Innsbruck (360), Linz (60), skupaj ki je pristojna za državno priznavanjeizrazito povečale. Tudi nove študijske torej 1416 študijskih mest. diplom na zasebnih univerzah.kombinacije Bachelor in Master so vsistemu našle svoje mesto. Na sprejemni izpit za študij Ob tej ponudbi študija medicine medicine (Medizin-Aufnahmetest) na avstrijskih univerzah in fakultetah Ministrstvo za zdravstvo je z – za 1416 razpisanih mest za humano je na voljo tudi študij v nemščini vodredbo razširilo seznam avstrijskih ter 144 mest za dentalno medicino, Budimpešti, Pecsu in Szegedu, vuniverz, ki omogočajo pridobitev vsega skupaj 1560 študijskih mest – angleščini pa na univerzah v Pragi,doktorata vsega zdravilstva. Od leta se prijavi mnogo kandidatov, preteklo Bratislavi in Zagrebu.2008 so bile na tem seznamu samo leto več kot 11.400. Taksa za opravlja-Medicinska univerza Gradec (MUG), nje sprejemnega izpita je 110 EUR. Vir: Österreichische ÄrztezeitungMedicinska univerza Innsbruck št. 3, 10. februar 2016(MUI), Medicinska univerza Dunaj Od leta 2013 dalje morajo vsi(Wien, MUW) in leta 2002 ustano- avstrijski študenti plačati študijski Opomba I: Ugotavljam, da navljena Paracelsus Medizinische prispevek 363,36 EUR za vsak seme- tem seznamu ni ne MFLj, ne MFMb.Privatuniversität Salzburg (PMU). ster, če študijski čas prekoračijo za več Na srečo se mi ni treba ubadati zZdaj so se tem ustanovam pridružile kot dva semestra. Izjeme so možne, vprašanjem, kaj to pomeni...še javna Medicinska fakulteta na npr. bolezen ali nosečnost medUniverzi Johannesa Keplerja Univer- študijem. Opomba II: Članek je zanimivoze v Linzu (JKU), Zasebna univerza branje o sodelovanju, npr. kakoKarla Landsteinerja za zdravstvene Ponekod pa je šolnina obvezna, Medicinska fakulteta Univerze Johan-znanosti v Kremsu (KL) in Medicin- npr. na JKU, kjer je v letniku samo 50 nesa Keplerja v Linzu (študij klinike) študentov, je šolnina 7000 EUR/ sodeluje z Medicinsko univerzo v semester. Na PMU je približno enako, Gradcu (študij predklinike).
Revija ISIS Iz Evrop2e9Maj 2016 Hrvaške Liječničke Novine so dobile novo obliko in nov obseg, v spektaklu satiričnega gledališča »Kerempuh«. Kot je izjavil predsednik dr. Goluža: »Zato smo se odločili, da jih naredimo še zanimivejše, kritične in informativne in ustvari- mo prostor za argumentiran dialog o vseh problemih, ki težijo hrvaško zdravstvo in zdravstveno skupnost.«Investiranje v ljudi bo ohranilo sistemPrevedel in priredil prof. dr. Boris Klun, dr. med., v. svet., [email protected] Nedavno izvoljeni predsednik zmogljivosti za samostojno delovanje. trov in ginekologov in prav takoZdravniške zbornice mag. Trpimir Rešitve so različne. Kolegom je vsiljen primanjkuje zdravnikov v zunajbolni-Goluža je po obhodu vseh županijskih protizakonit skrajno zgoščen urnik šnični nujni pomoči.zdravstvenih ustanov predstavil stanje prekournega dela. Za dežurstvo sehrvaškega zdravstva z naslednjimi angažirajo kolegi iz drugih sredin, za Na Hrvaškem je postala običajnabesedami: »Glavni problem hrvaške- redno delo pa se aktivirajo upokojeni praksa, da kolegi nad 75. letomga zdravstva je kadrovski primanj- kolegi. Situacija ni boljša niti na ravni starosti delajo na stacionarnih bolni-kljaj. Razen v Zagrebu, obstaja po- primarne zdravstvene zaščite in šničnih oddelkih ali pa so dežurni vmembno pomanjkanje zdravnikov. zavoda za nujno medicinsko pomoč. zunajbolnišnični nujni pomoči. To neTo pomanjkanje je v posameznih rešuje problema, temveč samo odlagabolnišnicah izraženo do te mere, da so Mreža zdravstvenih ustanov zelo verjeten kolaps zdravstvenenekatere dejavnosti ukinjene, druge skoraj v nobeni županiji ni popolno- organizacije, kot jo poznamo.«pa so pred ukinitvijo, ker so odvisne ma izpopolnjena, število bolnikov, kiod dela le enega zdravnika specialista. jih oskrbijo v primarni zdravstveni Poročilo se nadaljuje, vendar ni zaščiti, daleč prekaša optimum. nič bolj optimistično in ne predlaga Velika večina bolnišnic nima Poseben problem v primarni zdrav- nobenih naglih sprememb.zadostnih zdravniških kadrovskih stveni zaščiti je pomanjkanje pedia- Vir: Liječničke novine, marec 2016Na Hrvaškem dela 305 zdravnikovbrez licence delo ni obnovil licence, ki mu jePrevedel in priredil prof. dr. Boris Klun, potekla decembra 2014.dr. med., v. svet., Ljubljana Mimogrede, v Sloveniji poteče licenca po sedmih letih, skrb za [email protected] nosi zdravnik, vendar ga zbornica opomni dvakrat, v kolikor je kaj sporne- Ko je prišlo v javnost, da je sopro- Ob tem je zanimivo, da so se ga, sicer pa se podaljšuje avtomatično.ga prejšnjega predsednika Hrvaške mnenja močno razlikovala, kdo najZorana Milanovića, doc. dr. Sanja skrbi za pravočasno podaljšanje. Vir: Liječničke novine, marec 2016Musić Milanović, delala sedem let Predsednik zbornice dr. Goluža: vsakbrez licence, so časopisi pohiteli z zdravnik sam. Ministrstvo za zdravje: P.S. Ko sem na Zdravniški zborni-odkrivanjem podobnih primerov in delodajalec. Zdravniška zbornica pa ci Slovenije poiskal podatke za Slove-jih odkrili še 305 (licenca se na ni povsem odločena, a so med razmi- nijo, sem dobil v treh minutah ažurneHrvaškem obnavlja na šest let). šljanjem odkrili, da niti minister za in natančne podatke.
Revija ISIS3F0orumMaj 2016Dentalni turizemČas je, da slovenski zobozdravniki zavzamemo skupno stališčeMatej Pirtovšek, dr. dent. med., Ustna medicina, d.o.o., Ljubljana Kljub izredno dobremu položaju Stomatolo- bo pomote, tudi tam so dobri zobozdravniki,ške fakultete v evropskem izobraževalnem vendar s cenami zelo podobnimi našim, kersistemu, s katere prihajajo zobozdravniki z dobre storitve enostavno toliko stanejo. A takihvisoko ravnjo znanja, ne uspemo tega prevesti v naši državljani ne obiščejo.zavest državljanov in državljank. Redkejši so tistipacienti, ki se zavedajo, da do ustnega zdravja Na žalost pacienti ne izvedo, kakšna je realnanikakor ni mogoče priti v 14 dneh, kot tisti, ki cena finančno ugodnejših rešitev, ki se prekomenijo, da je 14 dni vrh glave dovolj za različnih medijev kar agresivno ponujajo sloven-kompleksn e rehabilitacije. Zobozdravniki dobro skim pacientom. Sleherno oglasno sporočilo sevemo, da so usta trpežno okolje in da bo prvih vrti izključno okoli denarja, popustov in prihran-nekaj let po ad hoc obravnavi minilo brez večjih kov. Prav tu se prikaže eno od nerazumevanjtežav, ne glede na to, kako je bila terapija izvede- sodobnega zobozdravstva sploh. Večino časa sena. V osamljeni želji po poceni storitvah vse več govori samo o nizkih cenah izdelkov, kot soSlovencev prisega na dentalni turizem in se prevleke, implantati, mostički; parodontalnemnožično odpravljajo v sosednjo Hrvaško, pa bolezni in endodontije nihče še omeni ne in »tamtudi dlje v Bosno in Hercegovino, Srbijo, na doli« teh terapij velika večina niti ne izvaja.Madžarsko, v Bolgarijo, Romunijo. Prepričani Poleg tega iz igre premeteno izključijo nedenar-smo, da nismo edini, ki popravljamo večinoma no vrednost terapij in odnos, ki sta predpogoj zaresne poškodbe obzobnih tkiv, zobnih kron in sleherno uspešno oskrbo. Človeku posledično vkorenin, da o funkciji in estetiki sploh ne govori- teh časih cena postane odločilen dejavnik.mo. V naši kliniki opozarjamo na dejstvo, damoramo vse prevečkrat popravljati škodo, ki si jo Ni je stvari na tem svetu, ki je človek ne bi mogel naredititako naredijo slovenski pacienti v tujini, zato malce slabše in jo prodati malo ceneje. Tisti, ki mu jetokrat z vami delimo težave in pasti, ki se pojav cena med vsemi kriteriji najpomembnejša, postane lahekljajo z dentalnim turizmom. Zaskrbljeni smo plen tega človeka.zaradi agresivnega in nekritičnega oglaševanja,predvsem hrvaških kolegov, ki brez izbiranja in (John Ruskin, 1819–1900)preudarnosti polepijo celotno Slovensko ulico inse v tiskanih medijih oglašujejo, kot da so zaple- Zdi se, kot da je sodobna zobozdravstvenatene zobozdravniške rešitve izdelek na prodajnih storitev samo seštevek izdelkov, ki jih lahkopolicah nizkocenovnih trgovskih verig. S tem enostavno primerjamo na prodajni polici vpoklic zobozdravnika ponižajo na raven obrtni- trgovskem centru, in ustno zdravje kot vsebinaške delavnice, kjer je pomembna le še cena. konzerve, ki pač ima neko ceno. Osebno bi biliVzameš in kupiš. Nič kaj »fer«, bi lahko rekli. celo za dentalni turizem, če bi bil ta videti kot večmesečno popotovanje po Švici ali skandinav Več kot očitno je edini motiv za odhod po skih državah, ne pa kot kratek izlet po vzhodu inzobozdravstvene storitve v tujino prihranek in jugu Evrope. Pogosto se vprašamo, ali »tamkolegi iz tujine s pridom izkoriščajo finančno doli« sploh še obstajajo zobozdravniki ali vsestisko. Svetovni standardi – hrvaške cene. prej omenjene izdelke izdelujejo stroji po svetov-Privoščite si vrhunsko oskrbo za 50 odstotkov nih standardih. Vprašati se moramo, ali bimanj denarja kot v Sloveniji. Privoščite si nov poslali po podobnem modelu in načinu razmi-nasmeh brez DDV-ja. Nesramno in povsem šljanja svojega otroka na operacijo srca alineetično zavajanje, če vemo, da so zdravstvene možganov v tujino. Ali bi zaupali življenje svoje-storitve nasploh po zakonu oproščene davka na ga ljubljenega bližnjega nekomu, ki za svojedodano vrednost. Vse to so evro triki, ki naj bi storitve ponuja 50 do 80 odstotkov popusta?prepričali slovenskega pacienta, da je odhod na Odgovor je verjetno odločni ne. Za to možnost biHrvaško po nove zobe pametna odločitev. Da ne se odločili samo v primeru, če veste oz. je potrje-
Revija ISIS Foru3m1Maj 2016no, da bo otroka tam operiral najboljši zraven ordinacije. Za načrtovanje ter Če samo omenimo, da se optimal-tim strokovnjakov, in to bi zelo dobro primerno urejanje diagnostičnih no ustno zdravje prične z zdravimipreverili. podatkov si morajo zobozdravnik in obzobnimi tkivi, je v kratkem času njegov tim vzeti ogromno časa. pacientu nemogoče zagotoviti Najhuje je, da je slovenska zdrava obzobna tkiva in nadzor nadstrokovna javnost glede pojava Obstaja samo ena pravilna dia- okužbo le-teh. To je proces, ki traja vdentalnega turizma zelo pasivna. gnoza, ki je ne moremo ugotoviti povprečju 2 do 3 mesece, včasih šeNajslabše je biti pasiven. Na to sta preko interneta ali samo na osnovi dlje, in zahteva tesno sodelovanjeopozarjala tako eden največjih filozo- dvodimenzionalnega rentgenskega celotnega zobozdravstvenega tima sfov Christopher Hitchens kot tudi posnetka (ortopana). Na drugi strani pacientom. Mimogrede, za eno izmedDante, ki je v Božanski komediji obstaja več primernih načrtov oskrbe, oblik vnetja (okužbe z bakterijami)najbolj grozljive kotičke svojega pekla zato se pacientu skoraj vedno ponudi obzobnih tkiv trpi več kot 80 odstot-rezerviral za tiste, ki so v času moral- dve ali tri možnosti oskrbe. A vedno kov slovenskega prebivalstva.ne krize ostali nevtralni. Prepričani mora biti sleherni načrt oskrbe Zagotavljamo vam, da je torej odsto-smo, da brez skupnega nastopa podrejen potrebam in željam pacien- tek ljudi, ki se nezavedajoč te statisti-slovenskih zobozdravnikov in jasnega ta. Izdelan mora biti na podlagi ke prepustijo v oskrbo čezmejnimsporočila o pomenu pravilnih odloči- ugotovljenih dejstev, ne pa domnev kolegom, isti, če ne še večji. In takotev in kriterijev glede ustnega zdravja ali sposobnosti ugibanja terapevta. dobijo v nekaj dneh »nove zobe« nane moremo igrati koristne vloge v obolele dlesni, ker te pač »niso po-življenju slovenskih pacientov. Sploh Želje pacienta se ugotovijo na membne«. Zelo podobno se dogaja zupoštevajoč dejstvo, da se naši kolegi dokaj enostaven način. Postaviti mu zdravljenjem zobnih korenin, ki ravnoiz sosednjih držav brez zadržkov, moraš pravilna vprašanja in ga tako zahtevajo svoj čas in spodajvčasih tudi sramu, lahko oglašujejo poslušati. Ugotoviti njegove potrebe ležeči granulomi, tj. periapikalnikjerkoli pač želijo, ker za njih na pa je popolnoma druga zgodba, ki se vnetni procesi, čakajo, da opozorijoslovenskem področju ne veljajo iste ne more zgoditi ob instant pobegih nase z bolečino.zakonske omejitve, usmeritve in čez mejo in še dlje.kazni, kot veljajo za nas. Verjetno si ta isti zobozdrav- V tem tiči glavni problem nik ni vzel časa, da bi ob odhodu Vedeti je treba, da se je za kakr- dentalnega turizma. Ni dovolj časa iz ordinacije pacientu pojasnil,šnokoli oceno o stroških oskrbe nujno in stika z zobozdravnikom, da bi ta da ima zaradi neozdravljene ternajprej dobro informirati. Pacienta ugotovil, kaj je za pacienta res najbo- ignorirane/prezrte parodontal-(gosta) moraš dobro spoznati, ugoto- lje. Seveda se pri eni plombi, ki jo ne bolezni kar 200 odstotkov večviti njegovo trenutno stopnjo ustnega potrebuješ, ne bo zgodila tragedija, če možnosti za srčni infarkt inin telesnega zdravja, spoznati, kakšna ti jo naredijo v kakšnem letovišču. Pri možgansko kap ter da bo kljubso njegova pričakovanja, cilji in želje, vseh ostalih primerih, kjer pacient novemu nasmehu imel še vednoizvesti celotno diagnostiko, ki je potrebuje obsežnejše zdravljenje, pa neprijeten ustni zadah.večplastna, narediti primerne rent- se pacientu ne bo moglo zagotovitigenske posnetke, fotografije, študijske čim manjšega tveganja za zaplete na Naslednji izziv načrtovanja je,modele itd. Samo ta postopek štirih področjih ustnega zdravja in kako doseči dolgoročno mehanskotraja tako dolgo, kot si dentalni udobja. Ta so biološko (obzobna stabilnost obstoječih zob, doberturisti vzamejo za celoten servis tkiva), biomehansko (zobje), medsebojni odnos čeljusti in nasmeh,ust. Oziroma kot jim ga ponudniki funkcionalno (ugriz) ter estetsko ki bo estetsko dovršen. Načrtovanjedentalnih turističnih storitev name- področje. nasmeha je umetnost sama za sebe, kinijo. pa nima popolnoma nobenega smisla Tem štirim merilom lahko zadosti- niti opravičila, dokler nismo poskrbeli Zbrati nujne in nepogrešljive mo samo in edino, če nas pri načrtova- za zdrave dlesni, močne zobe terpodatke o zdravstvenem stanju nju vodi kritično razmišljanje ter stabilen ugriz. Tudi tukaj je diagnozapacienta je torej bistveno, ni pa to vse. intelektualna presoja, kako z bistvena. Velikokrat so zobje poško- zbranimi podatki pacientu omogočiti dovani, boleči, premaknjeni in gnili. Nato sledi najbolj kritičen dejav- dolgoročno stabilnost ustnega zdravja. Danes se ne smemo spraševati samo,nik, kjer se vzpostavi pravi prepad Tega procesa ne more nadomestiti kaj narediti, da jih »popravimo«,med odgovornim, celostnim pristo- nobena tehnologija in tudi ne najboljši ampak zakaj so zobje sploh takšni,pom pacientu ter hitro dostavo material na svetu. Ravno zato je kakršni so. Kateri dogodki in biološkeizdelka v usta lastnika, katerega ime v razglabljanje o tem, kje se uporablja značilnosti so se v preteklosti zgodili vtujini niti ni pomembno. Temu boljše materiale, v Sloveniji ali na pacientovih ustih, da ima danesdejavniku se reče načrtovanje. Šele Hrvaškem, brezpredmetno, vsaj ko takšno stanje zob. Šele ko si odgovori-ko so zbrani vsi podatki, dobi načrt se pogovarjamo o koristih, ki naj bi jih mo na to vprašanje, se lahko zavemosvoj smisel. Ne pa takrat, ko se prija- pacient imel zaradi sodelovanja z namiviš v obmorskem hotelu ali »spaju« (zobozdravniki).
Revija ISISF32orumMaj 2016dejanskih potreb pacienta in Do kakšnih zaključkov nas je lahko celo navdušen nad novimi,dejavnikov tveganja za dolgoročne privedlo razmišljanje o dentalnem hitro pridobljenimi zobmi, podzaplete. Ko razumemo pacientove turizmu: katerimi pa leži cel kup neobrav-potrebe in odkrijemo dejavnike 1. Pri dentalnem turizmu in v navanih bolezenskih stanj, ki se šetveganja v njegovih ustih, lahko ne kažejo s simptomi.pacientu predpišemo/svetujemo zobozdravstvu nasploh se vse 6. Zavedamo se, da ima določenprimerne rešitve zanj. preveč govori o materialih, tehno- delež slovenskih pacientov slabe logiji in tehnikah, namesto da bi izkušnje z zobozdravniki v Slove- Glavni problem je, da četudi bil poudarek na pristopu in niji. V tem primeru naj ga zame-zobozdravniki na Hrvaškem, v Srbiji, pravilnem vodenju pacienta skozi njajo. Dolge čakalne vrste zaBolgariji … imajo znanje in primerne mnoge jasne in skrite ovire. poseg ali razočaranje s prejšnjimmateriale, pa vsega tega v kratkem 2. Še tako dobra pogodba s posred zobozdravnikom naj ne bodočasovnem obdobju ne bodo nikom ali ponudnikom dentalnih razlog za lahkomiseln odhod pozmožni narediti na pravilen storitev v tujini vas ne bo rešila nove zobe v tujino.način. V kratkem času lahko pacien- pred razočaranji in zdravstvenimi 7. Popusti, ki jih mnoge ordinacijetu dostaviš nasmeh, samo če si zave- tveganji, ki jih vsebuje zobozdrav- uporabljajo kot vabo za pridobiva-stno sprejel odločitev, da boš presko- stveni turizem. nje novih pacientov, so sporočilo,čil nujne točke obravnave ustnega 3. Na naši kliniki še nismo imeli da je vrednost storitev, ki jihzdravja. Tega si pacienti ne zaslužijo, pacienta, ki bi kot dentalni turist nudijo, manjša od cene. Če sode-da o etiki in o našem poslanstvu sploh imel pozdravljena obzobna tkiva luješ z najboljšimi zobotehniki,ne govorimo. in primerno endodontsko urejene opremljevalci in sodelavci, če zobne korenine. neprestano vlagaš v razvoj pod- Sladek okus hitre dostave izdelka 4. V sodobnem zobozdravstvu ni pornega osebja in zobozdravstve-v ustih ter nižje cene kmalu nadome- ključno vprašanje, kaj je cilj, no izkušnjo ter sledenje pacientasti grenkoba, ki jo s sabo nosijo glavni izziv je, kakšno pot boš in če, ne nazadnje, delaš ponapačne odločitve ter površen pristop skupaj s pacientom prehodil do sodobnih smernicah in pristopih,sočloveku. cilja. Pot je odvisna od tega, kje kjer ne izpustiš niti enega klinič- trenutno je pacient na »zemljevi- nega koraka do optimalnega Vse prevečkrat to grenkobo du« ustnega zdravja. To lahko rezultata, potem ne moreš ponu-delimo s pacienti, ki na koncu pridejo ugotovimo le s celostnim pregle- diti niti 5-odstotnega popusta.v naše slovenske ordinacije in nas dom.prosijo, da popravimo škodo, ki je 5. Ne smemo pomešati dveh pojmov:obstajala v njihovih ustih že pred zadovoljen pacient in primernoodločitvijo, da si bodo zobe (ne oskrbljen pacient. Pacient je sicerustnega zdravja) uredili ceneje inhitreje.Zobni vsadki (implantati) v tujiniMag. Nenad Mehle, dr. dent. med., Zobna ordinacija Mehle Nenad, Rogaška Slatina K pisanju prispevka so me spod- Hrvaška, Srbija, Bosna in Hercegovi- zavedajo in se odločajo predvsem nabudili oglasi za implantološko zdrav- na, Madžarska). Pacienti seveda podlagi dveh kriterijev. To sta cena inljenje v tujini, ki pri pacientih večkrat imamo pravico do proste izbire čimprejšnja pridobitev protetičnegaspodbudijo nerealna pričakovanja. Pri zdravnika. Menim, da na odločitev, nadomestka.nas zdravniki že desetletja uspešno komu zaupati svoje zdravje, ne smeopravljajo tovrstne posege, in sicer na vplivati všečna reklama ali spot. Ne Pri odločitvi o smiselnosti implan-visoki strokovni ravni, z vrhunskimi želim soditi o strokovnosti kolegov in tološkega zdravljenja, metodi njegovemateriali in primerljivo ceno. o kakovosti njihovega dela, za to tudi izvedbe in vrsti vsadka naj bi zdravnik nisem pristojen. Želim samo opozoriti upošteval predvsem strokovne kriteri- Kljub temu pa se nekateri pacienti na nekatera dejstva, ki se jih pacienti je. Za resno pripravo in načrtovanje,odločajo za implantološko-protetično pri izbiri zdravnika pogosto premalo integracijo vsadka s kostjo, oblikova-zdravljenje v tujini (najpogosteje nje dlesni in izdelavo protetičnega
Revija ISIS Foru3m3Maj 2016nadomestka je potreben čas. Nekritič- V primeru težav, potrebe po nov mostiček ali protezo. Pri tem jeno, s kirurškimi protokoli neskladno dodatnih informacijah ali posegih je treba imeti podatke o vrsti in velikostiskrajševanje tega časa pogosto prive- dobro, da je zobozdravnik enostavno vsadkov.de do neuspeha oz. bistveno skrajša in hitro dosegljiv.trajnost vsadka in protetičnega Protetična oskrba, podprta znadomestka. Dejstvo je, da se implantološko vsadki, je kompleksen poseg. Treba ga zdravljenje tujcev v omenjenih drža- je natančno načrtovati, strokovno Stalno in aktivno vzdrževanje vah pogosto izvaja »serijsko«, brez izvesti in kontinuirano vzdrževati.doseženega stanja je ključno za poglobljenega individualnega pristo- Po pravilih medicinske stroke je trebauspeh. Obdobje vzdrževanja traja, pa, pogosto poteka prehitro in brez zagotoviti sodelovanje zdravnikov,dokler imamo v ustih protetični potrebnih kontrolnih pregledov. Naši udeleženih pri obravnavi pacienta.nadomestek. Poleg stroge higiene k pacienti so izpostavljeni večjemu V konkretnem primeru so to osebnivzdrževanju nujno sodijo tudi redne tveganju ter nižji strokovni in pravni zobozdravnik, zdravnik, ki je izvedelkontrole (v začetni fazi na nekaj zaščiti kot v Sloveniji. Težave nastane- poseg vstavitve vsadka, ter zdravnik,mesecev, pozneje enkrat letno). Pri jo tudi pri reševanju morebitnih ki je izdelal protetični nadomestek.teh je posebne pozornosti deležno zapletov, pritožb ali odškodninskih Zato pacientom svetujem, naj se predstanje podpornih obzobnih tkiv zahtevkov. odločitvijo, komu zaupati svoje(dlesni, čeljustna kost). Zobozdrav- zdravje, posvetujejo z zobozdravni-nik bo opravil natančen pregled, Evidenca in sledljivost vsadkov, kom, ki spremlja in pozna stanjeprepoznal morebitne bolezenske vsajenih v tujini, je pogosto pomanj- njihovih zob in ustne votline terspremembe, izvedel potrebno zdrav- kljiva. To postane problem, ko prote- kateremu zaupajo (v večini primerovljenje in preprečil zaplete. tični nadomestek ni več ustrezen in je to osebni zobozdravnik). želimo na obstoječe vsadke izdelatiPozabljeno primarno zdravstvoOdprto pismo ministrici za zdravje, državni sekretarki na Ministrstvu za zdravje in vodji službeza razvoj in organizacijo dejavnosti nujne medicinske pomoči Ministrstva za zdravjeAsist. Dejan Kupnik, dr. med., ZD dr. Adolfa Drolca Maribor praksa nerazumno povečuje obiske v UC in pomeni dodatno obremenitev Spoštovana ga. Milojka Kolar Celarc, ministrica za zdravje, spo- osebja, ki tam dela, omejeni prenosištovana ga. Nina Pirnat, državna sekretarka na Ministrstvu za zdrav- pooblastil na ustrezne specialiste paje, spoštovana ga. Dušanka Petrič, vodja Službe za razvoj in organiza- naj predstavljajo izjemo in ne smejocijo dejavnosti nujne medicinske pomoči na Ministrstvu za zdravje! privesti do tega, da se vloga osebnega zdravnika ne izvaja. Dodajate še, da V luči najnovejših dopisov, ki ste zahtevah iz teh dopisov vljudno boste spremljali statistiko napotitevjih z Ministrstva za zdravje naslovili prosim za pojasnila dilem, ki jih bolnikov v UC v smislu, od kod inna zdravstvene domove (ZD) ter na navajam v nadaljevanju. zakaj so bolniki napotovani v UC, karsindikat Praktikum, št. dopisov bo po vašem služilo kot kazalnik kako-165-3/2016/5 z dne 4. 3. 2016 in št. V dopisu glede problematike vosti.0140-36/2016/1 z dne 16. 3. 2016, »direktnega usmerjanja bolnikov izzadevajo pa problematiko preusmer- ambulant družinske medicine v UC Ob omenjanju preobremenjenostijanja bolnikov iz ambulant družinske brez pregleda« pojasnjujete, da smo zaposlenih v UC vas sprašujem, ali stemedicine v urgentne centre (UC) in osebni zdravniki dolžni skrbeti za že pripravljeni pristopiti k reševanjuproblematiko mrliško-pregledne zdravje opredeljenih bolnikov, da smo precej dlje časa trajajočih obremeni-službe, ki jo želite urejati z upošteva- naše bolnike dolžni najprej pregledati tev v ambulantah družinske medici-njem obstoječega zastarelega pravilni- in speljati diagnostiko, brez pred- ne? Kako nameravate pristopiti kka, bi kot predstojnik OE Splošno hodno narejenega pregleda in ugoto- izvajanju lastne resolucije o nacional-zdravstveno varstvo ZD Maribor vljenega razloga pa je njihovo pošilja- nem planu zdravstvenega varstva, kjerpodal komentar, prav tako pa vas ob nje v UC neustrezno. Navajate, da ugotavljate, da imamo najslabši tovrstna strokovno neupravičena standard preskrbljenosti z družinski- mi zdravniki (0,6 zdravnika na 1000 prebivalcev), obenem pa si za cilj
Revija ISISF34orumMaj 2016postavljate krepitev primarne dejav- kadrovsko okrepiti tudi UC in druge popolnoma razumljivo in najmanj,nosti zaradi naraščajočega števila lokacije v zdravstvenih domovih, kjer kar bi od vas pričakovali, je razumeva-polimorbidnih in kroničnih bolnikov z se izvaja predbolnišnična NMP. nje naše stiske.namenom (navajam) »zagotavljanja Prenavljanje sistema predbolnišničnevečje dostopnosti do celovite in NMP brez tega ne bo uspešno, v Ambulante družinske medicine sokakovostne zdravstvene obrav- najslabšem primeru pa bo povzročilo resda vstopna mesta v zdravstveninave pacientov«? posledice na primarni ravni, ki dodat- sistem, ampak če hočemo, da resolu- nih obremenitev brez okrepitev ne bo cija o nacionalnem planu zdravstve- Kako si predstavljate (navajam) prenesla. nega varstva zaživi, jih je nujno treba»boljše obvladovanje najpogo- prenoviti, okrepiti in glede na poveče-stejših kroničnih bolezni, kot sta Kot ugotavljate, se srečujemo s vanje vsakodnevne glavarinske insladkorna bolezen in rak, s povečevanjem deleža oskrbe na račun delovne obremenitve v praksi redefi-celovitim pristopom, ki bo vklju- starostnikov, polimorbidnih, kronič- nirati v kontekstu sodobnejših inčeval ukrepe primarne preventi- nih in paliativnih bolnikov. Opažamo zdravstvenemu osebju ter bolnikomve, zgodnjega odkrivanja bolezni pa tudi velik prirast obiskov na račun bolj človeških normativov za delo.in presejanja, diagnostike in kurative, kar ob prenašanju dodatnih Delo specialista družinske medicine jezdravljenja, rehabilitacije in nalog na primarno raven posledično vedno bolj kakovostno in celostno,paliativne oskrbe« v kadrovsko in vodi do pomanjkanja časa za kakovo- številne metode dela pa se s sekun-časovno kritično podhranjenih ambu- stno preventivno dejavnost in korek- darne ravni prenašajo na primarno.lantah družinske medicine, ki se tno vodenje kroničnih, polimorbidnih A finančna, kadrovska in drugatrenutno utapljajo v nenormalnih in paliativnih bolnikov. Poleg slednjih normiranost dela v ambulantahdelovnih in splošnih glavarinskih dnevno tako sprejmemo še obilo družinske medicine še vedno poteka vobremenitvah, pri tem pa se jim nenaročenih nujnih in nenujnih skladu z obremenitvami in preprostej-nalagajo nove obremenitve brez bolnikov, ki so v skoraj 100 odstotkih šim načinom dela iz drugih časov, neresnega premika k izboljševanju pogo- naknadno poslani še v UC oziroma sledi sodobnim zahtevam ter pod temijev, ki so za to potrebni? V resoluciji druge specialistične ambulante za pogoji poka po šivih. To je tudi virsami ugotavljate, da (navajam) prvo pomoč. Ali je takšno nesmiselno številnih napak, nezadovoljstva osebja»imajo mnogi bolniki več bo- podvajanje dela in stroškov ter prepo- in bolnikov ter izgorelosti osebja.lezni, da narašča število tistih, ki šiljanje bolnikov iz ambulant družin- Posledično se povečuje število pritožb,so odvisni od tuje pomoči in ske medicine v UC res potrebno, ali pa ki z reševanjem vzamejo ogromnopotrebujejo dolgotrajno oskrbo, bi ob trenutnih razmerah, ko osebnim dragocenega časa in jih v več kotda ima to za posledico večje zdravnikom primanjkuje časa že za 90 odstotkih ne bi bilo, ker so vezaneštevilo stikov z zdravstveno celostno kakovostno vodenje kronič- na nedoseganje zastarelih normati-službo, zahtevnejšo in daljšo nih bolnikov, veljalo razmisliti o tem, vov, ki jih zaradi znatno povečanegazdravstveno obravnavo, potrebo da nujni bolniki zaradi hitrejše in obsega dela ob nespremenjeni visokopo celovitejšem znanju in kom- učinkovitejše obravnave sodijo naj- zastavljeni glavarini ne uspemopleksnejši obravnavi, ter zaklju- prej v UC, nenujni kronični bolniki, izpolnjevati. Ne nazadnje nadaljeva-čujete, da mora kakovostno preventiva in ostalo delo, za katerega nje takega trenda ne bo nikoli privedorganizirano primarno zdrav- je osebni zdravnik odgovoren, pa sodi lo do izpolnjevanja izhodišč resolucijestvo zagotavljati hiter in enosta- v ambulante družinske medicine? zdravstvenega varstva, saj je primarnoven dostop do najširšega možne- Bolniki, ki najprej obiščejo UC, zdravstvo nosilec teh sprememb inga nabora storitev in omogočati kasneje tako ali tako pridejo do najbolj celostno kompetentni konglo-celovito in kontinuirano obrav- svojega osebnega zdravnika, da le-ta merat strokovnjakov, ki za vse ome-navo pacienta čim bliže domu«. uredi nadaljnjo terapijo, spremljanje, njeno potrebuje predvsem ustrezneTrenutna situacija na primarni ravni uvede po potrebi bolniški dopust in delovne pogoje.tega ne dovoljuje, bolje rečeno, ne druge ukrepe, a lahko na predlaganizmore. Že pred letom dni smo vas v način to uredi umirjeno in ne na Podoben vidik je izpostavila žedopisu, ki se je nanašal na prenovo račun ostalih naročenih bolnikov, ki skupina strokovnjakov (Tonka Poplassistema predbolnišnične nujne medi- prav tako potrebujejo natančen Susič, Igor Švab, Janko Kersnik, Deancinske pomoči (NMP), opozarjali, da strokovni pristop in si zaslužijo svojih Klančič, Gordana Živčec Kalan, Darin-je uspešna izvedba tega odvisna od znatno več kot le pet minut. V luči ka Klemenc, Jernej Završnik, Vesnapredhodne glavarinske razbremenitve sedanjih razmer je preusmerjanje Kerstin Petrič, Valentina Prevolnikin hkratne kadrovske okrepitve bolnikov, ki po mnenju osebnega Rupe), ki je že leta 2013 v predloguprimarnega zdravstva kot dolgoletne- zdravnika potrebujejo dodatno pomoč Nacionalne strategije razvoja osnovnega strokovno uspešnega nosilca NMP, in jo lahko dobijo le v UC in ne v zdravstvene dejavnosti v Sloveniji dona račun česar bi se lahko oz. moralo ambulanti družinske medicine, 2020 opozarjala (navajam), 1. da vodenje kroničnih bolnikov, ki terjajo
Revija ISIS Foru3m5Maj 2016celovito obravnavo, ni ustrezno podhranjeni timi, preobremenjene umestiti vse dejavnosti v ambu-ovrednoteno, zato se obravnava teh medicinske sestre, nadurno vpeti lanti družinske medicine, ki sobolnikov ne prenaša na primarno zaposleni, ki dela zaradi obremenitev se že ali se še bodo prenesle naraven, 2. da sistem ne spodbuja ne zmorejo opraviti v rednem ordina- primarno raven, ustrezno ovre-nekaterih dokazano učinkovitih cijskem času, obenem pa se jim teh dnotiti in nagrajevati rezultatemetod dela, kot so hišni obiski, nadur ne more plačati, ker vse to dela glede na realizacijo terzdravljenje na domu, svetovanje po spada v kontekst rednega dela, ki se dodatno opravljeno delo.telefonu, izvajanje nekaterih posegov od njih pričakuje?na primarni ravni, 3. da sistem ne Dotaknil bi se samo še vašegaspodbuja kakovosti, saj plačevanje ni Kako pri vsem tem delo izvajati izvajanja, da se bo opravljanje mrli-vezano na rezultate dela, ter 4. da kakovostno, posvečati pozornost vsem ško-pregledne službe ponovno izvaja-težavo predstavlja prevzemanje individualnim, družinskim, delovnim, lo v skladu s Pravilnikom o pogojih inštevilnih dodatnih dejavnosti, katerim socialnim in ostalim momentom, kar načinu opravljanja mrliško-preglednene sledi prenos sredstev. se od družinskega zdravnika pričaku- službe, pri čemer služba nujne medi- je, ter ob vsem tem še razmišljati, kaj cinske pomoči (NMP) tega opravila Sprašujete se, zakaj se zdravniki lahko še naredimo, da kolegi v UC oz. naj ne bi več izvajala. Dovolite mine odločajo za poklic družinskega na sekundarni ravni ne bi bili preveč opozoriti vas, da razen v ljubljanskizdravnika, sploh v strokovno izjemno obremenjeni? Ali je res tako težko regiji, kjer mrliško-pregledno službopodhranjenih ruralnih področjih, razumeti, da je razbremenitev ambu- izvaja Inštitut za sodno medicinozakaj zdravniki družinske medicine lant družinske medicine resnična Medicinske fakultete v Ljubljani, tozelo redko ali nikoli ne izvajajo hišnih nuja, ki bo prispevala k dvigu kakovo- delo opravljamo specialisti družinskeobiskov, zakaj se obremenitve v UC sti dela, in ne naša kaprica ali želja po medicine. Osebno se strinjam, dapovečujejo, in v isti sapi vidite razloge izogibanju delu? Ali se zavedate, da je opravljanje mrliških pregledov niza to le v nestrokovnem in za vas specializacija iz družinske medicine naloga službe NMP, ki je tovrstnonesprejemljivem preusmerjanju samo na podlagi truda kolegov s delo izvajala le v primeru potrebe pobolnikov od osebnega zdravnika v UC. Katedre za družinsko medicino MF hitrem pregledu (policijski mrtvoo-Takšna izjava je silno nekorektna, ker Univerze v Ljubljani v zadnjih dvajse- gled...) ali takrat, ko nihče drug tegane upošteva vsega zgoraj napisanega tih letih dosegla zavidljiv strokovni ni mogel narediti, saj je organiziranain dejstev, ki so jasna: v večini ambu- napredek, ki po širini znanja omogoča 24 ur. V trenutno obstoječem načinulant družinske medicine je dnevno dobro strokovno delo specialistov delovanja vsi tisti, ki izvajamo mrliškepregledanih od 50 do 70 bolnikov, družinske medicine, ki si želijo delati preglede, kršimo pravilnik o opravlja-veliko jih pride k zdravniku z več kot v skladu s pridobljenim znanjem, a nju mrliško-pregledne službe že senim problemom, dodatno izpolnje- nimajo možnosti? Dodatna dela, ki se tem, ker to opravljamo brez potrdilanih je vsaj 20 zahtev za recepte, postopoma prenašajo s sekundarne in Inštituta za sodno medicino, Medicin-napotnice in druge zadeve, v skladu s terciarne ravni, smo voljni in željni ske fakultete in NIJZ o usposobljeno-časom se izvajajo, čeravno redko, opravljati, saj imamo dovolj znanja in sti in s tem za to delo nismo uradnohišni obiski, mrliški pregledi, redno se se želimo dodatno izobraževati, kolege usposobljeni in pooblaščeni. Potrdi-izvaja svetovanje po telefonu, rešujejo v bolnišnicah pa bi tudi to znatno la pa ne moremo dobiti, kerse raznorazni problemi, na katere razbremenilo. A kaj, ko ni časa, kadra, tovrstnih izobraževanj in izpitovbolniki naletijo in jim skušamo predvsem pa za to nimamo niti pri nas v tem trenutku oz. že dljepomagati, izvajajo se posegi in infuzi- finančne podlage, saj tovrstna opravi- časa sploh ni. Na Ministrstvu zaje, potrebno je reševati tudi konflikte z la za primarno raven niso predvidena zdravje žal že leta stoji postopek zabolniki, ob vsem tem pa se na primar- in storitev sploh ne moremo zabeleži- prenovo pravilnika. Najidealnejšano raven že dlje časa prenaša vse več ti! rešitev bi verjetno bila takšna, kotmetod dela s preobremenjene sekun- velja za ljubljansko regijo, kjer je todarne in tudi terciarne ravni zdravstva Zato je treba v organizacij- delo prevzel Inštitut za sodno medi-(onkologija, paliativa). Na podlagi skem, kadrovskem in finančnem cino, v drugih regijah pa bi ga lahkotega vas sprašujem, kako si predsta- pogledu nujno pristopiti k zniža- podobna enakovredna institucija.vljate predlagano izboljševanje nju glavarinskih količnikov v Brez spremembe pravilnika nihče nedejavnosti za krepitev zdravja, prepre- družinski medicini vsaj na 1500, more prisiliti izbranih osebnih zdrav-čevanje dejavnikov tveganja ter omogočiti kadrovsko okrepitev nikov, da izvajajo mrliške preglede obzgodnje odkrivanje in korektno vsega kadra, zagotoviti nemote- onemogočenem izpolnjevanju določilzdravljenje kroničnih bolezni, ko pa v no izvajanje in spodbujanje pravilnika. Bojim pa se, da v kolikorambulantah družinske medicine izvajanja hišnih obiskov, prek opravljanje mrliških pregledov odvza-zaradi neprimernih delovnih razmer Splošnega dogovora ustrezno memo še službi NMP, kjer sicer pravsedijo izgoreli, kadrovsko in časovno finančno ovrednotiti, časovno tako nimajo ustreznih zahtevanih omogočiti in organizacijsko
Revija ISISF36orumMaj 2016kvalifikacij, tudi osebni zdravniki tega mrliških ogledov vezanih na sodne usposobljenosti za tiste, ki bodo tobrez pravno-formalne izobrazbe in postopke, začetne strokovno in sodno delo opravljali. Spet pa bodo izpostavpooblastil ne bomo izvajali. Ali se pomembne postopke pa izvajajo ljeni družinski zdravniki, ki imajo žezavedate, kaj pomeni dejstvo, da zdravniki brez potrdila o usposoblje- sedaj obilo rednega dela in jih zamrliške preglede po državi večinoma nosti? V kolikor na MZ ne boste opravljanje mrliško-pregledne službeizvajajo zdravniki brez zakonsko pred- pristopili k posodobitvi, temveč k v prostem času ne bo tako lahkopisanega potrdila o usposobljenosti za uresničevanju trenutno veljavnega pridobiti, znotraj ordinacijskega časato dejavnost? Ali se zavedate, kaj to pravilnika o mrliško-pregledni službi, pa v trenutnih razmerah časa zapomeni ne le v zdravstvenem, temveč boste morali zagotoviti ponovna mrliške preglede ni.tudi pravnem pogledu, saj je veliko izobraževanja in izdajanje potrdil oRazmišljanje o pripravljenostiJernej Bernik, dr. med., Bolnišnica za ginekologijo in porodništvo Kranj Pripravljenost. Zadnje čase precej odpadejo gledališča, kinodvorane, preverjaš, ali ti telefon dobro dela inzlorabljena tema, predvsem politično. bazeni, savne, zabave, otroški rojstni ali je omrežje korektno, itd. PonočiV zdravstvu pa se ta oblika dela precej dnevi … Tudi obiski pri prijateljih, doma slabo spiš, vsake toliko pogle-uporablja. Veliko različnih specialno- posebej če so doma dlje od bolnišnice daš na telefon, ali si morda preslišalsti si pomaga s kolegi, ki so v priprav kot jaz. Če pride kdo k nam na obisk, klic, ali se ti je sanjalo, da so te klicali.ljenosti izven delovnega časa. V ne obstaja najprej dober dan, ampakmanjših bolnišnicah je to skoraj kako in kje si parkiral? Da me nisi Občasno grem s prijatelji v bar.pravilo, na manjših oddelkih nuja. zaparkiral. Oni naročijo pivo, brizganec, jaz kokakolo. »O, a si spet na telefon? Moji prijatelji, medicinsko neizo- Po zakonu naj bi prišel v bolnišni- Kolk pa dobiš za to plačan?« Če prera-braženi, pogosto ne razumejo, da biti v co v pol ure. Večina vas ve, kako gredo čunamo, po vseh odbitih davščinah,pripravljenosti ne pomeni samo čakati minute v porodništvu. Zaenkrat je zelo malo. In odvrnem: »80 centov nadoma in nič delati cel večer. Že to jim Slovenija še vedno med najboljšimi uro«. »A, pol pa bl počas pij kokakolo,ni jasno, da obstaja pripravljenost tudi državami po perinatalni umrljivosti ki je dva evra. 3 ure jo moraš pit, daponoči. Oni, čeprav po večini zaposle- otrok in žena. Vemo pa, da to ni ne boš v minusu.« In krohot naprej.ni v javnem sektorju, v šolstvu in ne v rezultat leporečenja raznoraznih Res je težko razumeti, da pristajamozdravstvu, tudi ne razumejo, da se je trenutnih oblastnikov, ampak preda- na to.treba na začetku in na koncu delovne- nega, tihega dela tistih, ki se največ-ga časa evidentirati. Veselo izkoriščajo krat ne oglašamo in svojega dela ne Nenavadna je ureditev države,lepe dneve med tednom, pozimi za obešamo na veliki zvon. kjer gasilci, policisti, zdravniki inzimske radosti, zgodaj poleti in zgodaj drugi poklici, ki rešujejo življenja injeseni pa za plavalne užitke, in če jim Običajno traja delovnik od sedme materialne dobrine, zaslužijo mizeri-omeniš kartico za evidentiranje do petnajste ure. Po petnajsti uri je jo. Zaslužku primeren je tudi njihovdelovnega časa, se jim na čelu izpiše običajno en ginekolog porodničar status. Medtem ko nekateri polnijooznaka error. Na obveznem snidenju dežuren, drugega ima na klic in za milijardne vrzeli v bankah in drugihob petkih pa se naposlušam o njihovih posvetovanje do sedme ure naslednje- zgrešenih investicijah, kot v posmehvragolijah v prostem času. Sam ga dne. Vedno, ko dežurni pokliče, zgoraj naštetim. Tisti, ki rešujejopraktično nimam česa povedati. veš, da je v stiski, in odhitiš čim prej, življenja in lastnino, s svojimi zaslužkiCele dneve v operacijski ali v ambu- da mu pomagaš. Zelo verjetno boš že za pripravljenost ne morejo dokapita-lanti, ponoči dežurstva ali pripravlje- v naslednjih dneh sam v enakih lizirati niti ministrove večerje.nost, ogromno lepih dni, preživetih škripcih, zatorej dežurnemu kolegumed štirimi stenami, to res ni prav nikoli, nikoli ne odrečemo pomoči. Dobro je tudi, še posebej, če imašzanimivo. manjše otroke in partnerja ni doma, Ko si v pripravljenosti, skrbno da angažiraš staro mamo, taščo, dobre Biti v pripravljenosti pomeni preučuješ promet, z zanimanjem sosede, da hitro pridejo, če te nujnoposeben način dela. Torej, takrat spremljaš vremensko napoved, pokličejo v bolnišnico. Seveda morajo poslušaš prometne informacije, biti blizu doma, najbolje kar v isti hiši.
Revija ISIS Foru3m7Maj 2016 In se zgodi. Ob pol dveh ponoči. Parkiraš pred bolnišnico. Med veliko hitrostjo odpelje mimo porod-Klic. Se oglasiš. Na drugi strani glas tekom proti operacijski dvorani že nišnice naprej v noč. Oddahnemo si.babice, ker kolega nima časa klicati na slačiš bundo, pulover. V filtru se Takoj popravim vzdušje s stavkom:pomoč. Babica pove samo tri besede: ekspresno preoblečeš. Za umivanje ni »Ne sekirajte se, to je samo ekonom-»Hitro, abrupcija placente.« Vemo, da časa, na hitro poliješ po rokah alko- ska fakulteta na nujni vožnji.« Inje edina rešitev hiter carski rez. Skozi hol, instrumentarka te že oblači. V seveda zaslužim krepak krohot.možgane se ti odvrti film, takoj veš, operacijski je grobna tišina. Ženska, Konec operacije, ura je 2.30. Pogled vkoliko odstotkov možnosti za prežive- ki leži na mizi, iz nožnice obilno porodno sobo. Ena prvorodka stje imata mama in otrok. Vstaneš v krvavi. Bela je kot stena. Za otroka ne popolnoma odprtim materničnimmanj kot sekundi. V manj kot minuti veva, ali je še živ. Kolega že zareže. ustjem, glavica še visoko. Druga ssi oblečen. Konec druge minute si že v Brez besed nadaljujeva. Izjemno hitro popadki, stanje po carskem rezu. Šeavtu. Vetrobransko steklo ni zamr- sva pri maternici, izjemno hitro v dve se sprejemata s popadki. Najznjeno, da bi ga moral drgniti, cesta je njej. V lepljivem težkem zraku se čuti sploh grem domov, ali me bodoprazna, snega ni, cesta ni mokra, negotovost. Nam bo uspelo ali bomo obrnili že na pol poti ali šele doma?pešcev (upam) tudi ni. To je dobro. prepozni in bo novorojenček mrtev? Sledijo »ohrabrujoče« besede dežur-Mimo vseh postulatov o varni vožnji, Težki trenutki se vlečejo. Izvlečeva nega kolega. »Ti kar pojdi domov, temimo vseh zakonsko določenih otroka. Še vedno brez besed. Ne že pokličem, če te bom rabil«. Počasiomejitev na cestah, z zavedanjem, da zajoka. Vsaj takoj ne. Operirava se pripeljem domov, telefon na poti nisi nevaren sebi in okolici, poskušaš naprej. Zaustavljava krvavitev. Otrok zvonil. Ura gre že proti jutru, spal nepriti čim prej na pomoč v bolnišnico. zadiha, zajoka. Z zadovoljstvom na bom več. Danes me čakajo štiriK sreči tudi avtocesta ni preusmerjena obrazu se spogledamo, operiramo operacije.preko počivališča, kjer bi DARS naprej. Na posteljici vidni znakipreverjal vinjete (namreč, tudi to se abrupcije. Šivamo, krvavitev dokonč- Tako živimo in delamo iz mesecami je že zgodilo). V mestu pripelješ do no ustavimo. Tudi mamica bo preži- v mesec. Občasno se celo najderdeče luči in ker ni nikogar, greš skozi vela. Velika izguba krvi, anesteziolog kakšen bedak, ki nas naslavlja zrdečo luč, čim prej v bolnišnico. dela vse, kar je v njegovi moči. Mlada zaslužkarji.Nikjer ni pravno urejeno, kako je s je še, hitro bo kot nova. Nadaljujemosankcijami za prekrške na taki nujni z operacijo, vzdušje postaja bolj Ampak resno. Namesto zaključka.vožnji. Slišal sem že za kolegico, ki je prešerno. Zapiramo trebušno steno, Zakaj ne povemo enkrat na glas, da je,celo plačala kazen, ko so jo na taki šivamo že fascijo, ko zaslišimo, da se strogo finančno gledano, menjavanujni vožnji ustavili možje v modrem. iz daljave bliža vozilo s sireno. Po tesnila na vaši pipi v kopalnici s straniVečkrat se s kolegi pogovarjamo, da bi zvoku ne moremo določiti, ali je vodoinštalaterja, servis pralnegabilo dobro imeti po vzoru ameriških gasilsko, policijsko ali reševalno. Spet stroja ali, bog ne daj, avta bistvenofilmov modro luč, ki jo prilepiš na za trenutek obmolknemo; morda gre donosnejši, torej več vreden poseg kotstreho, ko jo potrebuješ. k nam, bog ve, kaj je spet? Vozilo z visoko specializirana operacija, ki reši življenje vam ali vašemu še nerojene- mu otroku? Prošnja organizatorjem strokovnih srečanj Ker veliko upokojenih zdravnikov z zanimanjem sledi razvoju stroke, ki so se ji posvečali vse svoje aktivno obdobje, se radi udeležujejo strokovnih srečanj – tudi tistih, ki jih uvrstimo v koledar strokovnih srečanj v reviji Isis. Organizatorje zato prosimo, da upokojenim zdravnikom čim večkrat ponudijo možnost, da se brez plačila kotizacije udeležijo strokovnih dogod- kov, nam pa dosledno sporočajo, ali so upokojeni zdravniki oproščeni plačila kotizacije ali ne, da bomo podatek lahko uvrstili v ustrezno rubriko. Uredništvo
Revija ISISF38orumMaj 2016Apologeti državnega zdravstvaPrim. Marjan Fortuna, dr. med., Kranj zacij depolitizacija vodenja, ne pa da vsakokratna politična garnitura Namenoma uporabljam izraz znamo vsi. Prvi bi se radi vrnili na lomasti po zdravstvenih zavodih indržavno in ne javno, ker je javno vse, stanje pred osamosvojitvijo, drugi pa nastavlja »svoje« kadre, pa če sokar ni tajno, drugi razlog pa je, da se hočejo uvajati zasebno pobudo, saj sposobni ali ne.državno šteje kot vsem dostopno pod smo izključno državni sistem že imelienakimi pogoji, s čimer se sicer le in se ni ravno izkazal kot uspešen. Ker Pri gradnji zdravstvenih objektov,delno strinjam. Zasebno pa ima smo pri privatizaciji zdravstva obstali začenši s sedanjo stavbo UKC Ljub-nekakšen negativni sopomen ali kot na pol poti, imamo sedaj nek hibrid, ljana, so bile stalne težave, da nenek privilegij, ki je dostopen večino- ki, roko na srce, včasih res ne deluje, omenjam Onkološkega inštituta,ma le tistim, ki lahko dodatno tako kot bi bilo treba. Pediatrične klinike, urgentnih centrov(do)plačajo. itd. Nedvomno obstajajo ustanove, ki O zdravstvu sem vrsto let predla- so specializirane za gradnjo bolnišnic Osnovni problem našega zdrav- gal povsem konkretne spremembe, na ključ, mi pa kar sami improvizira-stva je po mojem mnenju neustrezen vendar sem praviloma naletel na mo in se iz napak ničesar ne naučimosistem zavarovalništva. Lahko imamo nerazumevanje, čeprav so bili predlo- (članek je bil napisan pred tragedijo veno ali več konkurenčnih zavaroval- gi povsem nepolitično motivirani. Ker šempetrski bolnišnici – op. avtorja!).nic, samo nehajmo ponavljati flosku- pač nisem bil ožji del sistema (reži- Ko smo gradili in še gradimo urgentnelo, da mora denar slediti bolniku. Saj ma), sem bil nemalokrat deležen zgolj centre, jih najprej zgradimo, pogostoto je bistvo! Ampak samo govorjenje kritik. Nobena vlada doslej ni znala, brez nujno potrebne opreme, in kar jeje premalo, treba je tudi kaj storiti. hotela ali zmogla storiti bistvenih še huje, nimamo jasnih načrtov, kakoDiametralne razlike se pokažejo pri sprememb, za katere vemo vsi, da so jih napolniti z vsebino (načinom delakonkretnih rešitvah. Ob nedavni nujno potrebne. Ministrica se sicer in kadri).razpravi v parlamentu o zdravstveni trudi prepričati javnost, zdravniškereformi sem pričakoval polno dema- organizacije, sindikate, upokojence in Z nakupom medicinske opreme sogogije, zavajanja in pomislekov, kar poslance, kako si vlada zamišlja bile vedno težave. Vem, kako smopo svoje tudi razumem, in tako je tudi zdravstveno reformo. Vendar zdrav- prišli do sodobne medicinske opremebilo. Mnogi se bojijo sprememb, ki bi stvo ne potrebuje enkratne reforme, na kliničnem oddelku, kjer sem(bodo) omejile nekatere pravice in bo ampak se mora stalno prilagajati preživel največ let delovne dobe. Žetreba za zdravstvo prispevati več, obolevnosti ljudi, razvoju medicine in tedaj smo morali kršiti predpise inpredvsem če zdravje s svojimi dejanji ne nazadnje tudi kadrovskim ter iskati razne »by-passe« ter imetizavestno ogrožamo in se z raznimi materialnim možnostim družbe. vplivne (in bogate) mecene, ki so zzvijačami izogibamo plačevati glede Problemi, s katerimi se spopadamo zvezami in poznanstvi zdravstvuna naše osebne dohodke. Pravice pa danes, niso nič drugačni, kot so bili v pomagali, da je kolikor toliko sledilohočemo imeti vsi enake. preteklosti, ko smo imeli drug politič- razvoju medicine. Vse to bi ob zaseb- ni sistem, v katerem je odločala – saj nem lastništvu odpadlo in ne bi bilo Princip zavarovalništva, to je vemo, kdo – partija. nesmiselnih javnih razpisov, ki sovzajemnost in solidarnost, je enak, pa mnogokrat prirejeni prav določenimnaj gre za zdravstveno zavarovanje, Za hitrejše prilagajanje zdravstva dobaviteljem.zavarovanje nepremičnin ali premič- gospodarskim in družbenim razme-nin. Če bomo tu začeli reševati proble- ram je nujna neke vrste sprememba Poseben problem pa je urgenca.me, se bodo ostali začeli reševati sami, lastništva ali privatizacija tudi držav- Mislim, da sem rekorder po trajanjupa naj gre za čakalne dobe, korupcijo nih zdravstvenih zavodov. S tem bi dela (39 let!) na Internistični prviin druge nepravilnosti. bistveno racionalizirali njihovo pomoči (IPP) UKC Ljubljana. Meri- poslovanje, zmanjšali število zaposle- torno trdim, da je zagotavljanje Mantra, da je treba državno nih in ne nazadnje tudi izboljšali urgentne službe dolžnost vseh zdrav-zdravstvo strogo ločiti od zasebnega, osebne dohodke ter se izvili iz prime- stvenih delavcev, in ne samo tistih, kije zmotna. Narobe! Treba ju je združi- ža javnih uslužbencev. Ker je razum- so zaposleni v državnih ustanovah. Oti, da se bosta dopolnjevala, kar se da ljivo, da so politično nastavljeni kadri razlogih, zakaj tako mislim, sem ženarediti, samo treba je preiti od besed lojalni politiki, ne more biti drugače, pisal. Pomenljiv je podatek, da je odk dejanjem. Ko poslušam zagovornike kot je. Zato je predpogoj za dobro leta 1992 naraslo število napotitev nain nasprotnike državnega zdravstva, organizacijo dela zdravstvenih organi- IPP za okrog 100 odstotkov. Trdim,dobim vtis, da se na zdravstvo spo- da se na račun IPP »šlepa« dobršen del primarnega in tudi sekundarnega
Revija ISIS Foru3m9Maj 2016zdravstva. Po mojih izkušnjah prihaja števila okužb dihal pri otrocih. Zahte- stabilno okolje načrtovanja in financi-na IPP največ 50 odstotkov nujnih vali so, da pediatri delajo tudi ob ranja ne glede na trenutno oblast.primerov. Kdor dvomi v moje trditve, sobotah in nedeljah. Ali je kaj takeganaj samo 24 ur prebije na ljubljanski mogoče pri nas? Dvomim! Ali res zagovornikom državnegaurgenci in bo prišel do podobnih zdravstva ni več kot očitno, da jespoznanj. Za ponazoritev naj nave- Zdravstvo mora biti še posebej država slab gospodar in državnadem, kako so npr. pred kratkim na nadzorovano predvsem zaradi možnih lastnina humus za korupcijo, klien-Dunaju reševali problem povečanega odklonov, ki so lahko škodljivi ali celo telizem, nepotizem in druge nepravil- nevarni. Nesporno pa je, da potrebuje nosti?Razmišljanje ob aprilskem odzivu nadecembrski prispevek prim. dr. ZlateRemškar o referenčnih ambulantahPrim. dr. Zlata Remškar, dr. med., Medvode sestre s specialnimi znanji v referenč- nih ambulantah samostojno vodijo [email protected] zdravijo nekatere skupine kroničnih bolnikov? Hvala vama, spoštovana kolega, preprečevanje in zgodnje odkrivanjeizr. prof. dr. Marija Petek Šter, dr. dejavnikov tveganja, kar bo zmanjšalo S sestrskim samostojnim delommed., ter prim. izr. prof. dr. Marko obstoječo zaznavo neenakosti prebi- sem se, upoštevajoč anamneze bolni-Kolšek, dr. med., za vajina pojasnila o valstva v zdravju, kot so se nazorno kov, srečala tudi sama in sem svojonamenu projekta referenčnih ambu- izrazili v resoluciji. izkušnjo opisala v svojem decembr-lant, zakaj se zdrave ljudi vabi na skem razmišljanju o referenčnihpreventivne preglede in o mestu Lepo, sem pomislila, ko sem ambulantah.diplomirane medicinske sestre v prebrala omenjeno pričakovanje oreferenčni ambulanti ter o vlogi poslanstvu referenčnih ambulant. Opazimo lahko, da gre za nekakzdravnika družinske medicine kot šno dvojnost pri razumevanju vlogenosilca referenčne ambulante. Težko pa sem resolucijske napove- sestre v referenčni ambulanti. Naj bi di uskladila z lastno praktično ambu- bila podrejena zdravniku, a deluje Najprej moram ugotoviti, da sta se lantno izkušnjo delovanja referenčnih vendarle, kot je očitno, v nekaterihkolega odzvala vsebinsko le na moj ambulant, kot sem jo opisala v lansko- primerih samostojno, brez neposre-lanski decembrski prispevek o refe- letni decembrski številki revije Isis. dnega nadzora zdravnika.renčnih ambulantah, ne pa tudi namoj drugi, letošnji marčevski prispe- Opazim še lahko, da je videnje Pri ambulantnem srečevanju zvek o referenčnih ambulantah. delovanja referenčnih ambulant, kot bolniki, ki so mi povedali, da so bili mi ga je v svojem odgovoru januarja preventivno ali kurativno s strani Kaj me je vodilo, da sem konec 2016 opisala diplomirana medicinska medicinske sestre obravnavani vlanskega leta javno razmišljala o svoji sestra s specialnimi znanji iz vzhodne referenčnih ambulantah, me jepraktični naključni izkušnji z delova- Slovenije (in sem o njem poročala v zmotila odsotnost dokumentiranjanjem referenčnih ambulant? svojem drugem, marčevskem prispev- sestrskega medicinskega obravnava- ku), zelo skladno z obrazložitvijo nja, ki bi lahko olajšalo moje speciali- Ko sem prebirala Resolucijo o delovanja referenčnih ambulant, kot stično delo oz. dalo vpogled v predho-nacionalnem planu zdravstvenega sta mi ga sedaj v aprilu opisala v dne medicinske ugotovitve. Moralavarstva v Sloveniji v razdobju od leta svojem odzivu kolega zdravnika. sem se zanesti le na bolnikove ana-2015 do 2025, je vzbudilo mojo Skupna jim je tradicionalna podreje- mnestične podatke! Kako drugače bipozornost resolucijsko pričakovanje, nost medicinske sestre zdravniku, ki lahko bilo, če bi imeli s seboj vsajda bodo referenčne ambulante pripo- je nosilec odgovornosti do bolnika. skromen izvid, ki bi na primer pomogle k zagotavljanju večje dostopno- opravljenem preventivnem pregledusti do preventivnih ukrepov za vse Kako uskladiti povedano z letoš strokovno podprl napotitev bolnika kprebivalstvo ter omogočile vsebinsko njim januarskim poročanjem televizij- pulmologu ali pa dokumentiranopreusmeritev zdravstvene službe v skega večernega dnevnika na prvem osvetlil trenutno stanje kroničnega programu, da koprske medicinske
Revija ISISF40orumMaj 2016bolnika ob pregledu v referenčni obravnavanju bolnika, npr. da je zdravnikom in diplomirano medi-ambulanti. kontrola stabilnosti bolnika s KOPB cinsko sestro s specialnimi znanji. slonela le na izmeritvi saturacije krvi s Na eni strani se kaže tradicionalna Tudi če se obravnava bolnika v kisikom in je bilo pri bolniku opušče- podrejenost sestre zdravniku terreferenčni ambulanti odvija s pomo- no iskanje ostalih kazalcev stabilnosti na drugi strani samostojno delova-čjo predpisanih protokolov, so le-ti bolezni ipd. nje sestre, ki pa ostaja nedokumen-vedno sestavljeni tako, da pripeljejo tirano.do nekaterih zaključkov o bolnikovem Želela bi si torej, da diplomiranastanju. Torej, če sestra s protokolom medicinska sestra s specialnimi Menim, da ima bolnik tudi naišče kazalce kroničnega bronhitisa pri znanji, ki je npr. preventivno ali primarni ravni pravico do izvida, kikadilcu, jih lahko ugotovi, ali pa tudi kurativno samostojno obravnavala npr. povzame ugotovitve opravljenegane. Obravnavo slednjega bolnika bi bolnika, izda bolniku zaznamek svojih preventivnega pregleda oz. ocenolahko samostojno zaključila z izroči- aktivnosti in ugotovitev ter s tem trenutnega stanja njegove kroničnetvijo fotokopije protokola bolniku in sprejme svoj del odgovornosti pri bolezni. Če obravnavo opravi sestra,svojim zaključnim mnenjem. Bolnika obravnavanju tega bolnika. Ne naza- naj bolnik prejme njen izvid. Izvid priz izpolnjenimi kriteriji za kronični dnje bo s tem tudi izkoristila svoja zdravstveni obravnavi, kot sem žebronhitis pa bi preusmerila k družin- dodatna znanja, s katerimi si je ugotovila, namreč izkazuje prevzema-skemu zdravniku, ki bo odločal o pridobila naziv diplomirane medicin- nje odgovornosti za bolnika ter tudidodatni poglobitvi diagnostike. ske sestre s specialnimi znanji. omogoča komunikacijo in izmenjavo zdravstvenih podatkov pri obravnava- Podobno bi lahko potekalo obrav- Verjetno se časi povsem podreje- nju bolnikov.navanje tudi pri nadzoru kroničnega nega odnosa medicinskih sester dobolnika. zdravnika iztekajo. V prihodnosti Dokumentiranje obravnavanja bodo določen del zdravstvene oskrbe bolnikov pa je tudi pomemben Menim, da današnja medicinska bolnikov vse bolj prevzemale ustrezno predpogoj za resolucijsko omenjenopraksa zahteva dokumentiranje izobražene in usposobljene medicin- izboljšanje zaznavanja enakostiobravnavanja bolnikov. In to na vseh ske sestre. Seveda pa tudi odgovor- prebivalstva v zdravju ter bi olajšaloravneh zdravstvenega obravnavanja nost za svoja ravnanja! prihodnje prepotrebne, a manjkajočebolnikov! sistematične analize kakovosti V zaključku naj ugotovim, da zdravstvenega obravnavanja zaupa- Hranjenje ugotovitev zgolj v pri nas na področju delovanja nih nam bolnikov, ne nazadnje tudi vkartotekah bolnikov v računalniški referenčnih ambulant vendarle še ni na novo uvedenih referenčnih ambu-dobi ni več zadovoljivo. vse dorečeno. Predvsem se zdi lantah. nejasna razdelitev odgovornosti med Res pa je, da izdan izvid lahkodokumentira tudi pomanjkljivosti pri
Poročila s strokovnih Revija ISIS sreča4n1jMaj 2016»Sanje se uresničijo« Silvo Lipovšek, dr. med., predsednik kongresa. Uvodni govor ob odprtju kongresa.2015 – nepozabnoleto za otroškokirurgijo16. Evropski kongres otroške kirurgije »Slovenija 2015«Milena Senica Verbič, dr. med., SB CeljeJože Maučec, dr. med., UKC LjubljanaPolona Studen Pauletić, dr. med., SB JeseniceSamo Kocuvan, dr. med., SB CeljeAgneš Bokroš, dr. med., UKC MariborDiana Gvardijančič, dr. med., UKC LjubljanaJože Robida, dr. med., SB CeljeSilvo Lipovšek, dr. med., UKC MariborSredi junija 2015, natančneje od 17. do 20., so se vsem, ki si želimo razvoja slovenske otroške kirurgije, uresničile sanje, saj smo gostili osrednji dogodek leta napodročju evropske, celo svetovne otroške kirurgije. 16. kongres, ki ga organiziraEvropsko združenje otroških kirurgov (European Paediatric Surgeons‘ Association– EUPSA), je bil letos zaupan peščici mladih slovenskih kirurgov, ki delujejo napodročju otroške kirurgije pod vodstvom v tujini uglednega in priznanega otroškegakirurga, ki že dobro desetletje živi in dela v Sloveniji.Priprave na kongres so bile dolgotrajne in intenzivne, največja ovira pa je bil očitek,da otroška kirurgija v Sloveniji še ni priznana kot specializacija. Silvo Lipovšek, dr.med., je moral zastaviti ves svoj ugled in vpliv, ki ga ima v tujini, kot jamstvo, da sonam zaupali organizacijo kongresa. Vendar je bil njegov trud s podporo neutrudnega in vztrajnega dela ekipe mladih kirurgov navsezadnje nagrajen, ko smo bili vRimu leta 2012 pred drugimi kandidati (München in Glasgow) izbrani za organizatorja kongresa 2015. Kot sedež kongresa smo izbrali Cankarjev (SB Celje), Radko Komadina (SB Celje), Gregor Pivec (UKC Maribor), Vojko Flisdom in si s to izbiro zagotovili popolno, odlično, (UKC Maribor), Stojan Potrč (UKC Maribor) in Vladimir Smrkolj (UKC Ljubljana).strokovno in izkušeno organizacijsko podporo za Naše priprave na kongres so se v zadnji faziuspešen potek kongresa. prepletale s še eno intenzivno dejavnostjo in s še enimi sanjami, to je s priznanjem otroške kirur- Odgovornost za organizacijo kongresa so gije v Slovenji kot samostojne specializacije. Inprevzeli: predsednik Silvo Lipovšek (UKC tudi to se je zgodilo tik pred kongresom 15.Maribor), podpredsednica Milena Senica junija, ko je skupščina Zdravniške zborniceVerbič (SB Celje), člani organizacijskega odbora Slovenije priznala otroško kirurgijo kot speciali-Jože Maučec (UKC Ljubljana), Polona Stu- zacijo.den Pauletić (SB Jesenice), Samo Kocuvan(SB Celje), Julija Pavčnik (SB Celje) in Agneš Pričakovali smo, da se bo na kongresu, kiBokroš (UKC Maribor). predstavlja »vrhunec leta« za otroške kirurge v Častni odbor: predsednica Diana Gvardi-jančič (UKC Ljubljana) in člani Jože Robida
Revija ISIS s strokovnih srečanjP42oročilaMaj 2016Evropi, zbralo okrog 500 udeležencev. Organizacijski odbor kongresa: Milena Senica Verbič, dr. med., Agneš Bokroš, dr. med.,Navdušeni smo bili, ko so končne Samo Kocuvan, dr. med., Julija Pavčnik, dr. med., Polona Studen Pauletić, dr. med.,številke pokazale, da je bilo na kon- Silvo Lipovšek, dr. med., Diana Gvardijančič, dr. med., Jože Maučec, dr. med.gresu 700 predstavnikov iz rekordnih60 držav vsega sveta – iz vseh evrop- appendectomy for complica- Ker so kosila dodatno plačljiva, jeskih držav članic EUPSA in tudi iz ted appendicitis – single udeležencev manj in je možna živahnamnogih držav Severne in Južne centre experience« (Jernej razprava. Letos so bile za kosila sAmerike, Bližnjega in Srednjega Mekičar, dr. med.; Eva Šuler, dr. strokovnjaki izbrane naslednje teme:Vzhoda, Azije, Afrike in iz Avstralije. med.) »Nespuščeni testisi«, »Transum- –– »Informed consent: Is it good bilikalna kirurgija«, »Prirojene EUPSA je največja evropska enough« (Jože Maučec, dr. med.; anomalije vagine«, »Obstrukcijastrokovna organizacija, ki združuje Diana Gvardijančič, dr. med.) PUJ« in »Dimeljske kile«.otroške kirurge z namenom vzdrževa- –– »Satisfaction with workingnja in promoviranja visokih kliničnih conditions in Paediatric Kongresa so se udeležili najboljstandardov kirurške oskrbe otrok in Surgery in Slovenia« (Polona svetovno priznani strokovnjakimladostnikov vseh evropskih držav. Studen Pauletić, dr. med.) otroške kirurgije, med njimi: prof.Ima pomembno vlogo pri razvoju in Na kongresu smo bili deležni Jose Boix-Ochoa iz Španije (dolgo-razširjanju smernic dobre prakse in z raznih konferenc in predavanj ter letni generalni sekretar WOFAPS-a),dokazi podprte medicine (EBM), predstavitev, ki so obravnavale vsa prof. Alberto Pena Rodriguez izpredvsem s spodbujanjem k aktivni področja otroške kirurške patologije. ZDA, največji svetovni strokovnjak naizmenjavi znanja in izkušenj med Od kirurgije prebavnega trakta, področju anorektalnih nepravilnosti,najbolj razvitimi centri in tudi tistimi, anorektalnih nepravilnosti, torakalne prof. Richard Azizkhan iz ZDAki se šele razvijajo. kirurgije, urologije, onkologije, (predsednik WOFAPS-a), prof. travmatologije in ortopedije, fetalne Jean-Michel Guys iz Marseilla Jedro strokovnega programa kirurgije, magneto kirurgije, trans (bivši predsednik EUPSA), prof. Jaykongresa je že ustaljeno, koordinira plantacije organov, minimalno inva- Grosfeld iz ZDA, najstarejši živečiga komisija za izobraževanje EUPSA zivne kirurgije na vseh področjih, otroški kirurg, prof. Devendra(Education Office). Tudi na našem plastične kirurgije in opekline ter Gupta iz Indije (podpredsednikkongresu smo bili deležni treh eno- NEC (nekrotizantni enteritis). WOFAPS-a), prof. Roberto Bara-dnevnih intenzivnih tečajev v izvedbi Kot je že stalna praksa na kongre- tella Souza, predsednik brazilskegavodilnih strokovnjakov posameznih sih EUPSA, so bila tudi v Cankarje- društva otroške kirurgije, prof.področij. Kirurški onkološki tečaj vem domu organizirana delovna Marcela Bailez, predsednica argen-je bil izrazito multidisciplinarno kosila, »Meet the Expert Lunch« tinskega združenja otroške kirurgije,obarvan in tečajniki so se seznanili z (t.i. kosila s strokovnjaki), kjer med prof. Yann Charles Revillon iznovostmi obravnave germinalnih kosilom lahko prisluhneš največjim Pariza (vodja otroške kirurgije natumorjev, tumorjev prsnega koša in strokovnjakom posameznih področij. znamenitem »Hopital des Enfantsjeter. Laparoskopski tečaj je bil Malades«), prof. Sameh Shehata izpopolnoma »hands-on«, primerentako za začetnike kot tudi za izkušenelaparoskopiste. Na letošnjem kongre-su je bil ponovno najbolj obiskanTečaj politravme, ki v večji merisloni na ATLS (Advanced Trauma LifeSupport) ali ETC (European TraumaCourse) načelih obravnave hudopoškodovanih otrok. Za predstavitev na kongresu jebilo izbranih 146 tem v obliki preda-vanj in 288 tem v obliki posterjev.Slovenci smo se predstavili s štirimiprispevki, in sicer:–– »Surgically treated hepato- blastoma in children. Our experience from 1990–2014« (Jože Maučec, dr. med.; Dragan Stanisavljević, dr. med.)–– »Laparoscopic vs. open
Poročila s strokovnih Revija ISIS sreča4n3jMaj 2016Egipta, prof. David Sigalet iz Udeleženci niso mogli prehvaliti Na splošno je bil 16. kongresKatarja, prof. Alp Numanoglu iz tudi družabnega programa, še zlasti EUPSA »Slovenija 2015« zelo velikJužne Afrike in prof. Hiroaki predsedniške večerje, ki je prav tako uspeh na vseh področjih. Zdaj, ko izKitagawa z Japonske. tradicionalna družabna prireditev v časovne razdalje gledamo nazaj, se času kongresa. Za dogodek smo lahko nostalgično spomnimo, koliko V veliko čast nam je bilo, da je izbrali Ljubljanski grad. Vreme nam je bilo neprespanih noči in kolikovodstvo WOFAPS-a (World Fede- je bilo naklonjeno in v toplem junij- maratonskega elektronskega inration of Associations of Paedia- skem večeru je za vrhunec večera osebnega dogovarjanja ter pregovar-tric Surgery) odločilo, da se bodo poskrbel naš adut, »Band otroških janja glede organizacijskih zadev,udeležili našega kongresa in imeli v kirurgov« iz Gradca, ki je poskrbel za koliko lobiranja in koliko vztrajanja,Sloveniji svojo letno sejo Izvršnega nepozaben dogodek. Enoglasna je bila da bi bili izbrani za organizatorjaodbora. Tudi UEMS Section & zahteva, da bi od zdaj naprej njihov kongresa.Board of Paediatric Surgery, ki nastop na kongresih EUPSA (p)ostalmu predseduje prof. Gian Batista tradicija. Vložen trud je bil poplačan zPariggi, je imel na našem kongresu novimi informacijami, odgovori nasvoj redni letni sestanek in izpite za Zaključna gala večerja je bila v neodgovorjena vprašanja, sploh pa znove evropske specialiste otroške Admiral klubu v Cankarjevem domu, nasmehi in besedami zadovoljstvakirurgije. kjer so predsednik kongresa in njego- udeležencev in sodelujočih. Slovenija va ekipa od predsednika EUPSA in slovenska otroška kirurgija bosta Udeleženci so bili nad organizaci- dobili »plaketo priznanja odličnosti« ostali vsem udeležencem v lepemjo kongresa ter Ljubljano in Slovenijo za organizacijo kongresa. Člani spominu.enostavno navdušeni. Mnogi izmed lokalnega organizacijskega odbora sonjih so bili tukaj prvič in jih je vzdušje predsedniku kongresa Silvu Lipovšku Slovenijo smo postavili na zemlje-tako prevzelo, da se bodo še vrnili. pripravili velikansko torto v obliki vid evropske in svetovne otroškePravzaprav si niso predstavljali na zmaja kirurga, ki je bil simbol kongre- kirurgije. Sklenila so se nova prijatelj-tem koščku zemlje, ujete v srcu sa. Podeljena so bila tudi razna stva, nove zveze, ki bodo razvojuEvrope, take »evropske« urejenosti in priznanja članom organizacijskega otroške kirurgije v Sloveniji v velikoorganiziranosti, hkrati pa toliko odbora ter izvršnega odbora EUPSA pomoč.odprtosti, prijaznosti in sproščenosti. in WOFAPS-a. Na koncu je sledila še primopredaja predsedstva, prof. Vse pohvale zasluži lokalni orga- Cankarjev dom je s svojo profesio- Zacharias Zachariou (Ciper) je nizacijski odbor, sestavljen iz mladihnalnostjo seveda veliko pripomogel k predsedovanje prepustil prof. Ben- in obetavnih kirurgov, ki so dokazali,temu uspehu (posebna pohvala in nu Ureju (Nemčija). da tudi »oni« lahko odlično in uspe-zahvala gre gospem Bredi Pečov- šno pripravijo, organizirajo in vodijonik, Maji Vidergar in Teji Alič). zahteven mednarodni kongres.Obvestilo organizatorjem izobraževanj –beleženje prijav Vse organizatorje bi želeli obvestiti, da se lahko Tako zbrane prijave omogočajo on-line evidentiranjeudeleženci na (vaše) dogodke prijavljajo tudi preko prisotnih na samem dogodku in pošiljanje e-seznamaspletne strani www.domusmedica.si ali udeležencev zbornici za dodelitev točk.www.zdravniskazbornica.si, kjer je vaš dogodek objavljen, potem ko zbornici podate vlogo za dodelitev kredi- V kolikor želite prijave zbirati sami, vas prosimo,tnih točk. da o tem obvestite go. Mojco Urana ([email protected]), da pri vašem izobraževanju Zato prosimo, da spremljate prijave preko aplikacije ukine možnost spletne prijave. To seveda pomeni, daLicenčnik (dostop preko www.zdravniskazbornica.si), za boste morali prijave v aplikacijo Licenčnik (za dodelitevkar potrebujete uporabniško ime in geslo, ki ga dobite pri kreditnih točk) vnesti sami.g. Milanu Kokalju ([email protected]). Dodatne informacije: [email protected], tel.: 01 30 72 143.
Revija ISIS s strokovnih srečanjP44oročilaMaj 2016Šesti Hipokratov večer: Živeti z etikoV spomin akademika prof. dr. Jožeta Trontlja (1939–2013) Bil je nesporno vodilni strokovnjak za etiko in bioetiko. Etiko je živel vJanja Ahčin, dr. med., ZD Ljubljana, Enota ZD Moste - Polje osebnem življenju. Znal je izreči resnico o najbolj kompleksnih [email protected] reh. Znal je prisluhniti mnenjem, ki jih ni odobraval. Morda jih je pravZdruženje slovenskih katoliških najina sreča predujem ali plačilo? zato znal argumentirano zavrniti.zdravnikov in Dom sv. Jožefa sta v Meni predujem, Jožetu plačilo. Moj Zanj je bil etični cilj dobro življenjesredo, 9. marca 2016, v Celju organi- soprog je svoje življenje daroval za z drugimi in za druge v pravičnemzirala šesti Hipokratov večer. Posve- soljudi. Kot zdravnik za paciente, kot redu.«čen je bil spominu akademika prof. sosed za sovaščane, kot znanstvenik za Pater mag. Silvo Šinkovec, jezuit,dr. Jožeta Trontlja, doktorja nevrološ bolnike, kot etik za človeštvo, kot sin, teolog in psiholog, je predstavilkih znanosti, uveljavljenega klinične- brat, stric, soprog, oče in dedek za poglede akademika prof. dr. Jožetaga nevrofiziologa, od leta 1991 člana in družino.« Trontlja na etiko v šoli na vseh stopod leta 2008 do leta 2013 predsednika Njegovo življenje in delo je pred- njah izobraževanja: »Svet kriči poSAZU. Bil je razmišljujoč in kritičen stavil prof. dr. Janek Musek, redni etičnem. Etična vzgoja je potrebna naznanstvenik, dober zdravnik in profesor za občo psihologijo na vseh stopnjah izobraževanja. Zaizvrsten učitelj. Človek, katerega Filozofski fakulteti Univerze v Ljub- Jožeta Trontlja je bila privzgojaosnovno vodilo na vseh področjih ljani: »Srečanja z Jožetom se spom- vrednot nujna planetarna naloga.delovanja so bile etične vrednote. V nim bolj kot drugih, zanesljivo zato, Otrok se ne uči iz besed, ampak obsvojem zdravniškem poklicu in kot ker je prepričal z idealno osebno zgledih. Prvi za privzgojo etičnihmislec se je zavzemal za pravičnost. karizmo znanstvenika: vrhunsko vrednot so starši, naslednji so učiteljiSam je ob neki priložnosti dejal, da je znanje ob velikem etičnem čutu in v šolah. Edino jamstvo za uspehlažje biti pošten kot pravičen. »Ljubil izjemni skromnosti. Odlikoval se je po planetarnega projekta je dobra izo-in spoštoval je življenje od spočetja do neomajni delavnosti, predanosti brazba otrok in mladine, tesno pove-naravne smrti, dosledno je zagovarjal družini, svetovljanstvu in domoljubju. zana s privzgojo vrednot.«človekovo dostojanstvo. Verjel je vsvetost človeka, verjel je v božjo iskrov vsakem živem bitju.« (soprogaTatjana Trontelj)Zlasti na področju biomedicinskeetike je brezkompromisno premišlje-val o najtežjih vprašanjih človekovegabivanja: o evtanaziji, kloniranjučloveka, ravnanju z zarodki in genskitehnologiji. 19 let je bil predsednikKomisije RS za medicinsko etiko, bilje soustanovitelj Inštituta za etiko invrednote in slovenski delegat v Odbo-ru za bioetiko Sveta Evrope.O tem, kakšen je bil kot soprog, jeobčuteno spregovorila njegova soprogaTatjana Trontelj: »Še vedno vsak večerpred spanjem pomislim, kako lepo je,da sva se spoznala. Najina zveza je bilapolna brezpogojnega zaupanja, cenilasva vsak skupni trenutek. 13 let sva sidelila delovni pult v službeni sobi. Zamarsikoga velik obseg sobivanja, zanaju privilegij, ki sva ga zelo cenila. Z leve: pater mag. Silvo Šinkovec, prof. dr. Jože Balažic, dr. Božidar Voljč (v pogovoru zZame blagoslov, ki mi je omogočil mag. Alenko Höfferle Felc) ter gospa Tatjana Trontelj (foto: Miha Lokovšek).dodatne skupne trenutke. Ali je bila
Poročila s strokovnih Revija ISIS sreča4n5jMaj 2016 Dr. Božidar Voljč, njegov kolega iz na Medicinski fakulteti Univerze v znala njegovo bogato duhovno dedišči-mladostniških let, je spregovoril o Ljubljani, je predstavil misli akademi- no. »Njegovo delovanje, njegova govori-vplivu akademika prof. dr. Jožeta Tron- ka prof. dr. Jožeta Trontlja v progra- ca, njegovo razmišljanje so bili odsevtlja na oblikovanje stališč Komisije RS mu pouka medicinske etike in deonto- resnice in ljubezni do sočloveka.«za medicinsko etiko do evtanazije: logije na Medicinski fakulteti: »Etični (soproga Tatjana Trontelj)»Jože Trontelj je bil že kot fantič standardi so kot cvetje, ki ga je trebaosebnost; izžareval je umirjenost, zato negovati. Če ga ne neguješ, hitro Franz Kafka je nekje zapisal, da jeso ga profesorji na klasični gimnaziji ovene. Jože Trontelj je postavil pojem knjiga cepin, ki lomi zamrznjenospoštovali. Jože Trontelj je vedno medicinske morale. Zanj etika ni morje v naših dušah. Da bi bilo vpoudarjal, da je svetost življenja ena raztegljiva kot harmonika. Da se jo naših dušah več človečnosti, večnajvečjih vrednot v medicini. Med dobro privzgojiti, vendar jo mora spoštovanja življenja od spočetja dozdravniki so bili, so in bodo zagovorniki človek v glavnem prinesti s seboj. Da naravne smrti, bi bilo dobro, če bievtanazije. Evtanazija zdravnike se jo tudi grdo zapacati. Jože Trontelj vsak študent medicine in vsak zdrav-razceplja. Svaril je pred zlorabami je študente prvega letnika Medicinske nik prebral knjigo Živeti z etikoevtanazije. Človek je preslaboten, ni fakultete učil, da smrt za zdravnika ni akademika prof. dr. Jožeta Trontlja inrojen zato, da bi odločal o življenju in poraz, evtanazija pa je njegova sramo- po njej tudi živel. Zato, ker njegovsmrti. Če se to zgodi, pride pogosto do ta. Njegov dragoceni doprinos je tudi etični optimizem s svojo blagohotno-zlorab. Evtanazija onečašča vrednoto Pravilnik o ugotavljanju možganske stjo deluje navdihujoče in osvobajajo-življenja. Jože Trontelj je čutil potrebo, smrti, ki je postavil pravne in etične če. Zato, ker je njegova etika ob vsejda ni le govoril, je tudi veliko pisal. Iz temelje transplantaciji organov.« njegovi blagosti odločna in jasna.njegove zapuščine se lahko učimo.Zapustil nam je veliko dediščino, katere Šesti Hipokratov večer je občuteno, Naj zaključim s spodbudno mislijoglobin se še ne zavedamo v celoti.« s toplino in spoštovanjem do akademika prav iz te njegove knjige: »Truditi se prof. dr. Jožeta Trontlja povezovala je treba za osebnostni razvoj in Prof. dr. Jože Balažic, predstojnik mag. Alenka Höfferle Felc. Ta Hipokra- zorenje, uresničiti svojo huma-Inštituta za sodno medicino in preda- tov večer smo organizirali z namenom, nistično ustvarjalnost, odpretivatelj medicinske etike in deontologije da bi strokovna in laična javnost spo- se ljubezni do življenja, sveta, narave in soljudi.«Poslovanje z dokumentarnim inarhivskim gradivom s področjazdravstvaPoročilo s posvetaDr. Milena Marinič, Univerzitetna psihiatrična klinika [email protected], da je arhivistika ziral prvi strokovni posvet na nik Oddelka za arhivistiko inpomembna veja zdravstva, je temo poslovanja z arhivskim in dokumentologijo na AMEUprivedlo strokovnjake do orga dokumentarnim gradivom s ECM. Posvet se je odvijal vnizacije posveta, na katerem področja zdravstva. Vse zbra prostorih Alma Mater Euroso želeli prikazati stanje doku ne sta na začetku pozdravila paea v Ljubljani.mentalistike in arhivistike v predsednik Alma Mater Eurozdravstvu in poiskati rešitve paea, prof. dr. Ludvik Toplak, Posveta se je kljub številnimproblemov. Alma Mater Euro in predstavnica Ministrstva za vabilom top menedžmenta v zdrav-paea – Evropski center Mari zdravje mag. Katarina Kralj. stvu udeležilo 20 slušateljev. Udele-bor (AMEU ECM) je zato 30. Posvet je povezoval doc. dr. ženci, ki zaradi delovnih obveznostimarca 2016 v Ljubljani organi Pater Pavel Klasinc, predstoj niso mogli prisostvovati srečanju, so posvet spremljali preko videoprenosa.
Revija ISIS s strokovnih srečanjP46oročilaMaj 2016 Problematiko dokumentiranja in osebnih podatkov delodajalci v osnovi bo zvečal standard ISO 9000, vode-arhiviranja v zdravstvu je prikazalo namenjajo odločno premalo pozorno- nja zdravstvene dokumentacije pašest priznanih strokovnjakov s podro- sti, saj delavcu ob nastopu dela tudi ta dokument ne opredeljuje.čja arhivistike, zdravstva in izobraže- ponudijo izjavo o varovanju osebnih Za vodenje sodobne zdravstvenevanja. Udeleženci srečanja so bili in poslovnih podatkov brez izobraže- dokumentacije je nujno spoštovatiinformatiki, medicinske sestre, vanja na tem področju. temeljna načela, ki zajemajo tudiarhivarji in strokovni sodelavci v dokumentiranje pojasnilne dolžnosti.zdravstvu. Slaba izobrazbena struktura se izraža tudi v delu glavne pisarne, kjer Ugotovitve posveta kažejo, da Predstavitev elektronskega arhivi- se dokumentiranje in arhiviranje zaradi razpršene in nezadovoljiveranja, digitalizacije, notranjih pravil začne z dodeljevanjem klasifikacij- pravne ureditve zdravstvene doku-(mag. Tatjana Hajtnik) je prikazala skih številk. Z dokumentarnim mentacije upravljavci za svoje delopomanjkanje informacij s tega podro- gradivom in arhiviranjem upravljajo nimajo natančnih navodil za enotnočja. Prikaz arhivske zakonodaje (doc. zaposleni z zelo različnimi poklici: in varno obdelavo. Predstavitevdr. Jelka Melik) je odstrl pomembna inženirji, zdravstveni tehniki, elektri- pravne ureditve tega področja vpodročja, ki jih morajo poznati čarji, prodajalci, vrtnarski tehniki, drugih državah kaže na zavedanjeustvarjalci dokumentarnega in arhiv mizarji, administratorke, tudi osebe s demokratičnih držav, da je papirnoskega gradiva (Marija Grabner). Zako- končano zgolj osnovno šolo, zaradi zdravstveno dokumentacijo nujnonodaji je sledila predstavitev pravilni- česar ugotavljamo veliko pomanjka- zavarovati pred krajo, ponarejanjemka o delovanju arhivov, ki sta ga nje osnovnega znanja s področja in neupravičenim dostopom. Vodenjepripravila doc. dr. Peter Pavel Klasinc dokumentologije. To pa je pereč zdravstvene dokumentacije je dihoto-in dr. Milena Marinič z namenom, da problem v času, ko se pacienti vse mno; kljub digitalizaciji se vodi tudiga ustvarjalci dokumentarnega in bolj zavedajo svojih pravic in jih tudi papirno. Papirna oblika v določeniharhivskega gradiva prilagodijo za želijo uresničevati. Dokumentarno primerih predstavlja tudi arhivskesvoje potrebe in na tak način bolje gradivo namreč ni ustrezno razvršče- dokumente. To pa ponovno, kljuburedijo delovanje svoje arhivske no, obdelano, pravilno shranjeno, Digitalni agendi 2020, zahteva pravnoslužbe. Prikaz pravne praznine dostopno, niti dovolj varno pred ureditev tega področja, še toliko bolj,(dr. Milena Marinič) definiranja, izgubo, krajo ali ponarejanjem. Tudi ker je zakonodajalec kar v dvehvodenja in obdelave zdravstvene za klasifikacijo dokumentov morajo zakonih (Zakon o zdravstveni dajav-dokumentacije izkazuje največji delavci nujno dosegati določeno nosti, 2005 in Zakon o zdravniškiproblem varnosti in zasebnosti raven splošne izobrazbe, v nasprot službi, 2006) predvidel specialnidokumentarnega gradiva v zdravstvu. nem primeru so lahko napačno zakon, ki bo urejal obdelavo zdrav-Dr. Milena Marinič je zbranim pred- klasificirane zadeve za vedno izgu- stvene dokumentacije, ki pa še vednostavila svojo knjigo z naslovom bljene. Urejenost vodenja dokumen- ni v veljavi.Obdelava zdravstvene dokumentacije tarnega gradiva povečuje pravnoin pravica do zasebnosti. Avtorica v varnost upravljavca, saj varnost in Na podlagi ugotovitev posvetaknjigi prikazuje bogato tujo in doma- dostopnost dokumentarnega gradiva njegovi ustvarjalci načrtujemo razi-čo sodno prakso s področja posegov v predstavlja moč dokazovanja v skavo, v kateri bomo ugotovili stanjezasebnost in tudi preko domače in pravnih poslih. Na podlagi raziskav arhiviranja dokumentarnega gradivatuje zakonodaje ponuja bralcu pravil- je 65 odstotkov zdravstvene doku- v zdravstvu, s poudarkom na zdrav-ne načine obdelave zdravstvenih mentacije v razvitem svetu še vedno stveni dokumentaciji (z vidika zakon-podatkov za vsakdanjo rabo. v papirni obliki. Na tej podlagi tudi skih, kadrovskih in prostorskih virov), utemeljujejo potrebo po pravni ureje- kot podlago za Zakon o zdravstveni Odziv vodilnih delavcev v zdrav- nosti tega področja, dokler bo zdrav- dokumentaciji. Odzivi slušateljevstvu je dajal vtis, da arhiviranje v stvena dokumentacija tudi/samo v kažejo na potrebo po pisnem navodiluzdravstvu ne predstavlja nikakršnega papirni obliki. Na drugi strani pa za dokumentiranje in varstvo doku-problema. Že prvi odzivi v razpravi pa enotnost obrazcev in enotna metodo- mentarnega gradiva v zdravstvu.so prikazali drugačno stanje. Pomen logija obdelave in vodenja dokumen- Zaradi navedenega dejstva bomo nanotranjih pravil ni povsem jasen, tarnega gradiva predstavlja primer- podlagi izvedene raziskave pripraviliurejenost zdravstvenega arhiva je zelo jalni temelj in s tem podlago za priročnik s praktičnimi navodili zanizko na lestvici pomembnosti delo- raziskovanje, kajti rezultati sedanjih dokumentiranje in arhiviranje doku-vanja upravljavcev. Za delovanje različnih dokumentov v zdravstvu mentarnega gradiva v zdravstvu, da biarhivov in skrb za dokumentarno in med seboj niso primerljivi. Uprav le-to dejansko služilo uveljavljanjuarhivsko gradivo upravljavci v zdrav- ljavci ugotavljajo preobilje obrazcev, pravic in pravni varnosti pacienta instvu namenjajo neustrezne prostore, ki pa nimajo dodane vrednosti. izvajalca. Z ugotovitvami posveta inneizobražen ali vsaj slabo in neustre- Urejenost pravnih aktov in obrazcev svojimi odločitvami smo seznanilizno izobražen kader. Varovanju tudi ministrico za zdravje.
Poročila s strokovnih Revija ISIS sreča4n7jMaj 201624. Evropski psihiatrični kongresMadrid, 12.–15. marec 2016 so v preteklem letu ali dveh tako ali drugače (če sem prav razumel, bolj zEvgen Kajin, dr. med, ZD za študente Univerze v Ljubljani raziskavami kot s kliničnim delom) izstopali s svojim delom. Letališče je bilo polno. Vrsta je rešili s pomočjo osebja in iznajdljivo-zavijala ob vhodu in se daljšala proti sti udeležencev (kaj pa hočeš, če si Sledil je flamenko, kar sem zokencem. Tja so se podajali tisti, ki so enkrat v tisti ogromni stavbi sredi navdušenjem slikal, vendar slikevstopili zadnji in z odprtimi usti Španije?!); vsaj v enem primeru je zaradi velike razdalje žal niso kajzagledali kačo iz ljudi in kovčkov. bila težava najverjetneje povezana s prida uporabne. Ostal pa je izredenMislil sem si, da imam srečo; stal sem slepimi ulicami v komunikacijskih vtis strastnega plesa, ki je rasel, usihalob njenem pregibu, blizu vhoda. poteh slovenskih zavodskih admini- in spet divje vzplamteval na strunah,Dolgo. Postajal sem poten, česar ob stracij. ritmičnem bobnanju in hrepenečemsnegu, ki je narahlo padal zunaj, in petju, vse to na ozadju neznanskeneprestano odpirajočim se vratom Pred odprtjem smo se poskušali temine ogromnega prostora, ki so ganisem mogel pripisati mrazu. Poklical orientirati med množico podatkov, prebadali žarki luči, sijoči na vrteči se,sem predstavnico, ki je zagotovila, da napotkov, predlogov ter dogodkov. izmikajoči in spet druga k drugi hitečibo vse v redu. Nekoliko sem se pomi- Poleg male zgibanke, ki se je raztegni- figuri. Tak je bil tudi aplavz našihril in začel pogledovati naokoli. Med la v drobno spisana navodila, so bili dlani, s katerim smo poklicali plesalcemnožico različnih ras, oprav, barv, na voljo mnogi spletni viri. in godbo nazaj, v zadnji poklon.noš, kovčkov, nahrbtnikov (kot bi z Potem smo se odpravili v nasprotnevsakega kontinenta skupina potnikov Na spletni strani so organizatorji strani; glasbeniki in plesalca v teminozašla na Brnik) sem pod raznimi zapisali, da Evropsko psihiatrično ozadja, mi pa v veliko dvorano, kjer somodeli krilatih vozil, ki so bila razsta- združenje (EPA) predstavlja psihiatri- ponudili pestro izbiro specialitet vvljena nad nami, zagledal nekaj jo v Evropi, saj ima individualne drobnih posodicah, svežo paello pa sokolegov. Tudi oni čakajo, sem pomislil aktivne člane v 88 državah, državnih zajemali iz velike posode. Postopomain se tolažil, češ, da letalo že ne bo združenj pa je 39 in ta predstavljajo so misli poiskale druge vsebine, ododletelo brez ducata in pol slovenskih 78.000 evropskih psihiatrov. Aktivno- dogovorov, kako izkoristiti kongresnepsihiatrov. sti EPA zastopajo interese psihiatrov dni, do dileme, kako v to umestiti na akademski ravni, v raziskavah in ogled mesta. Pol ure pred letom so se pojavile pri praktičnem delu preko vsehuslužbenke pri večjem številu spre obdobij strokovnega razvoja. Plenarna predavanja so bila le tri.jemnih mest, čemur je sledilo hitro Ves preostali čas kongresa so potekalinapredovanje. Potem se mi je zdelo, Združenje je bilo ustanovljeno seminarji, predstavitve, predavanja inkot bi vse potekalo brez postankov, od oktobra 1983 v knjižnici Psihiatrične delavnice sočasno v osmih do desetihletov do nastanitve, kosila in prihoda klinike Univerzitetne bolnišnice v prostorih, poimenovanih po glavnihna mesto kongresa. Vsaj potil se nisem Strasbourgu. Cilj združenja je bil že mestih Evrope in drugih španskotako kot v tisti negibni, hladni vrsti. tedaj spodbuditi psihiatrično dejav- govorečih držav sveta. Poleg tega so nost na področju raziskav, zdravljenja bili na voljo ogledi elektronskih Kongres je potekal v Madridu, v in poučevanja; vse tri osi se med seboj posterjev (nekateri ob prisotnostiobčinski kongresni palači (Palacio dopolnjujejo. avtorjev, drugi brez), sejemska po-Municipal de Congresos) od 12. do 15. nudba tehničnih novosti in na sredimarca 2016. V nenavadni zgradbi, Slavnostno odprtje 24. Evropskega sejemskega prostora tudi predstavitevzgrajeni kot objekt v objektu. Glavna psihiatričnega kongresa se je pričelo komunikacijskih veščin.predavalnica je bila postavljena kot 12. 3. 2016 ob 18.30. Predstavili so galočena zgradba v sredini, na njeni z vodilom »V smeri skupnega jezika Ne morem drugače, kot da slednjestrehi je potekalo glavno sejmišče, psihiatrije v Evropi«. Izpostavili so posebej omenim. Vodil ga je namrečokrog nje pa so se dvigala štiri nad- pomembnost treh področij, ki so bila živahen, slok, spreten in govorniškostropja predavalnic in skupnih prosto- zapisana v ustanovno listino: razisko- vešč gospod z očali, ves čas z nasme-rov, ki so nosila strešno konstrukcijo vanje, klinično delo in poučevanje. hom in navdušen nad tem, kar imanad celotnim volumnom. Nekoliko nerodno organiziran mimo- povedati. Sprva se mi je njegov nastop hod zaslužnih oseb (vsaj z vidika uprl, sploh glede na to, da je bilo Registracijo smo v veliki večini združenja) v evropski psihiatriji sem njegovo mesto pod naravnost patetič-izpeljali brez težav. Nekaj zapletov so doživel kot pomemben predvsem no velikim napisom zdravila v rumeni zaradi nagrad mladim psihiatrom, ki barvi. Vendar si nisem predstavljal, da je lahko tak nastop blažilen v
Revija ISIS s strokovnih srečanjP48oročilaMaj 2016množici zadržanih, govorno velikokrat zvezi za preprečevanje depresije po malih uličicah in trgovinicah, da sonespretnih, s podatki naphanih (EAAD) sodeluje Inštitut Andreja začutili vsakdanji utrip mesta. Sampredstavitev. Obisk tistega osrednjega Marušiča (http://zivziv.si/ sem se odpravil v Museo del Prado, kiprostora je bil kratko malo kot komu- projekti/#eaad). so ga spletne strani opisovale s prese-nikacijski zeleni čaj; osvežilno in žniki. Name sta največji vtis naredililahkotno, neobvezno krepčilo pred Na kongresu so bile predstavljene dve sliki, kljub neštetim izjemnimodhodom v naslednji teman prostor z večinoma raziskave, po katerih so se platnom. To sta Boschev (Hieronymusbegajočimi slikami na platnu ter komentarji in odzivi nanašali na Bosch) Vrt zemeljskih naslad inpomembnimi strokovnimi izrazi. veljavnost rezultatov, (ne)ustreznost Goyeva (Francisco Goya) Mlekarica iz izbranih vzorcev ali pomanjkljivosti v Bordeauxa. Bosch je naslikal fantasti- V ilustracijo množine prostorov in metodologiji raziskave, rezultati pa so čen in zmešan svet, vendar dosledenvsebin, ki so bili na voljo na obeh bili iz različnih vzrokov dvoumni. in natančen v grozljivi blodnjavi vizijistraneh osrednjega prostora, pred Kljub temu so bile nekatere izmed (notranjih) podob, ki se spočenjajo instavljam knjigo povzetkov. V resnici opisanih raziskav zanimive, predvsem porajajo pohoti in pohlepu (glede nasploh ni bilo knjige (menda iz ekolo- drobne prigode in primeri obravnav, strokovno temo kongresa sem pomis-ških nagibov, sumim pa, da so bili ki so jih omenjali predavatelji. lil tudi na duševne bolnike, ki nimajozraven tudi kateri drugi), temveč so izbire pri doživljanju strašljivihbile na voljo spletne oblike urnika, ki Udeležili smo se tudi satelitskega vsebin). Mlekarica pa je, po drugise je v mobilnem telefonu z ustreznim simpozija sponzorja. Čeprav ta članek strani, vsaj zame predstava o prepro-programom spremenil v mali organi- sam ni sponzoriran in ime farmacevt- stem vsakdanu, ki ga je mogoče polno,zator po kongresu. skega podjetja ne bo omenjeno, je četudi naporno in tiho živeti v ponav smiselno, da to jasno izpostavim; brez ljanju drobnih opravkov. Knjiga povzetkov je prosto na podpore za izobraževanja, ki je bilavoljo na povezavi, ki jo tu navajam posredovana zavodu, v katerem Iz muzeja sem se odpravil peškljub gotovosti, da je nihče ne bo delam, se namreč kongresa ne bi skozi mnoge ulice in uličice; obuporabil (http://epa-congress. mogel udeležiti. Satelitski simpozij je vladnih stavbah sem šel tudi mimoorg/presentation/abstract-bo- bil dobrodošel zaradi dobre organiza- vojakov, ki so držali v rokah orožje,ok#.VvukQc5OKW8). Obsega 812 cije, ozadje zelene barve pa je dopu- pripravljeno na strel. Nisem se čutilstrani, na katerih so zbrani skupaj ščalo svobodo slogu posameznih ogroženega, vendar se ob njih nisem2403 prispevki, od tega 2097 elek- predavateljev, ki so vnašali nekatere mogel vzdržati misli na tlečo možnost,tronskih posterjev (662 s prisotnostjo zgodovinske in strokovne poudarke. da se vsak hip lahko zgodi kaj hudega.avtorjev ob določeni uri, ostali brez) Klinično so bili predstavljeni primeri Male uličice so bile vse kaj drugega odter 306 predstavitev in delavnic. ravno dovolj zapleteni, da smo sluša- velikih avenij. Zvite kovinske roleteDejansko je bilo dogodkov vsaj nekaj telji ohranili interes in radovednost garaž, prepredene z divjimi grafiti,deseti več. med predavanji in vmes sodelovali s male trgovinice, nekatere zelenjavne, svojimi mnenji na dva načina. Med druge s pecivom, tretje s poceni V »knjigi« so objavljeni štirje brezžičnim glasovanjem smo namreč kitajskimi izdelki, prenapolnjene zpovzetki slovenskih avtorjev. Posre- preko svojih mobilnih telefonov poleg vsemi mogočimi izdelki in skoraj brezdno so sodelovanje slovenskih stro- glasovanja vnašali tudi strokovna obiskovalcev, so kazale manj prijetnokovnjakov omenjali v štirih predstavi- vprašanja, na katera so predavatelji stran velemesta. Po daljšem tavanjutvah: protistigmatizacijski ukrep, sproti odgovarjali. Vsebine so pred- sem le prispel do ulice Cava Baja, kjerzasnovan na vzpostavljanju stika, stavili psihiatri iz Slovenije, Poljske, smo bili zvečer dogovorjeni za obiskpoimenovan »Ranjeni zdravilec« Madžarske in Hrvaške. V skupini iz stare restavracije Casa Lucio. Ko so(»The Wounded Healer« – TWH), Slovenije smo menili, da je tako restavracijo končno odprli, smo seopisan kot nova pedagoška metoda, ki strokovno kot govorno najbolj uspel nekako spravili v prvo nadstropje inzdružuje znanost in umetnost; okviru nastop našega predstavnika. Po se posedli za dolgo mizo. Sam semEvropskega združenja učiteljev na predavanjih je sledila večerja, kjer poleg ostalih stvari jedel jagnječjopodročju psihiatrije (European smo se ob druženju s strokovnjaki iz kračo, moja soseda na eni in drugiFederation of Psychiatric Trainees – vsaj šestih evropskih držav navduše- strani pa srednje pečen »zrezek«.EFPT) so oblikovali raziskavo s ciljem vali nad flamenkom, tokrat mnogo Izkazala se je moja nevednost gledepridobiti podatke o treningu obravna- bližje našim pogledom. gurmanskih znanj. Meni se namreč nive rabe psihoaktivnih snovi; podelitev zdel srednje pečen; ker so jima juzadnje nagrade Rex Crossley je Sem kaj pozabil? Aha, Madrid, prinesli na vrelem krožniku, stapripadla slovenskemu projektu »in seveda. Podobno kot pri kongresu, je iztekajočo se temno rdečo tekočino šeReflection«: projekt preventive bilo tudi pri mestu zelo težko izbrati, sama malo popekla. Ob tem smo imelisamomora, med ranljivimi populaci- kam bi se v omejenem času podali. na voljo vrsto prilog, med njimijami (https://issuu.com/ifmsa/docs/ Dogovarjali smo se s kolegi, nekaterimsi_32); v Sloveniji pri Evropski so šli na stadion, drugi v parke, tretji
Poročila s strokovnih Revija ISIS sreča4n9jMaj 2016huevos rotos, ki naj bi bili specialiteta svojo maniro pospremil odhajajoče in privoščili nekaj za pod zob in se poŠpanije; na krožniku je bilo videti sprejemal vstopajoče goste. pristanku na Brniku razkropili na vse»pomfrit«, prelit s stepenimi jajci. strani, skozi rahel, mrzel, še zimskiOdhajali smo okoli polnoči, ko so Mi smo Madrid zapustili (večina, pol dež, pol sneg. Mnoge vtise semzačeli prihajati gostje, ki so nas ne vsi) v torek, ko se je zaključil med hladno vožnjo večkrat podoži-zamenjali. Med sestopom nas je kongres. Potovanje nazaj je potekalo vljal; ostajajo z mano in se tu in tamspodbujal lastnik, še vitalen gospod brez zapletov, razen dejstva, da smo vračajo, nekatere strokovne vsebinepri triinosemdesetih letih, ki je z neko bili nekoliko utrujeni. V Münchnu tudi med delom s pacienti. smo si med čakanjem na zadnji let šeMajsko branje Nuccio [email protected] Koristnost nekoristnega Cankarjeva založba, 2015Mandy Hager Sjón Ordinov manifest skuša polemiziratiDragi Vincent Modra lisica paradigmo upo- in Fant, rabnosti in kori-Založba Miš, 2015 ki ga ni bilo stnosti kot prevla- dujočo miselnost v Roman opisuje Cankarjeva založba, 2016 celotni družbi; ne sedemnajstletno samo v gospodar- Taro, ki ob hladni Modra lisica je rahločuten in roman- ski sferi, temveč materi in vsakod tičen zapis o divjem, ki tli v naravi in tudi v kulturi in znanosti. Ordine v nevni skrbi za človeku. Novela je prejela Nordic knjigi s sklicevanjem na velike klasike invalidnega očeta Council Literature Prize in je preve- pokaže, da lahko paradigmo uporab-izgublja svojo mladost. Družinska dena v 31 jezikov. Fant, ki ga ni bilo, nosti in koristnosti zavrnemo že zato,skrivnost, da je sestra, ki naj bi umrla pa je zgodba o Islandiji v času globo- ker se na videz nekoristno pogostokratv avtomobilski nesreči, v resnici ke preobrazbe, zgodba o izrinjencu v za nazaj izkaže za najbolj produktivno.storila samomor, je končno razkrita in času, ko se življenje in smrt, resnič- »Učenje je vrednost samo po sebi in taTaro navda z veliko jezo in občutkom, nost in domišljija, skrivnosti in vrednost presega konkretni zaslužek,da mora poskrbeti zase. Uteho najde v razodetja borijo za prevlado. Roman ki ga z nekim znanjem lahko dobimo,«umetnosti, še posebej jo navdihujejo je prejel nagrade Icelandic Literary pravi Ordine. Največjo zmoto civiliza-van Goghove slikarije, njegovo tragič- Prize, DV Cultural Prize for Literatu- cije vidi v denarju in pohlepu, kino življenje in Vincentovo dopisovanje re, Icelandic Booksellers‘ Prize in je ubijata duha, ograjujeta meje mišlje-z bratom Theom. V domu upokojen- preveden v 15 jezikov. Avtor knjige je nja ter zavirata radovednost. Delo, kicev, kjer dela ob popoldnevih, spozna uveljavljen romanopisec, napisal pa bo utrdilo prepričanje, da morataMaxa, ostarelega profesorja, ki razu- je tudi nekaj besedil za Björk. Sodelu- znanost in kultura ostati avtonomnime njeno ljubezen do umetnosti in v je tudi z režiserjem Larsom von ali pa podvrženi že vnaprej zastavlje-težkih trenutkih odigra vlogo nadome- Trierjem. nim ciljem, a si morata zastavljati tudistnega očeta ali dedka. Priljubljena dozdevno nesmiselne in nekoristnenovozelandska avtorica se je težkih naloge. Samo tako je možno ustvarjatitem, kot so izguba bližnjega, samo- nekaj novega. Predgovor je napisalmor, ljubezen, družina in odraščanje, Boris Pahor, del knjige pa je tudi esejlotila z veliko mero tankočutnosti in Abrahama Flexnerja, ki zastopa idejojunake pogumno popeljala iz teme koristnosti nekoristnega. Zanimivoproti svetlobi. branje.
Revija ISIS srečanjaS50trokovnaMaj 2016Zbornična izobraževanja za zdravnike in zobozdravnike Ne dovolite si, da vas sistem pusti na cedilu, ko pride do škodljivega dogodka zaradi napake.Zdravstvo – pomemben Udeležite se izobraževanja o varnosti pacientov.člen pri preprečevanjunasilja v družini Predavatelji: izr. prof. dr. Bojana Beović, prim. doc. dr. Danica Rotar Pavlič, izr. prof. dr. Andrejzaključna konferenca POND – junij Robida, prof. dr. Igor ŠvabZaključna konferenca bo izvedena z namenompovezovanja strokovnjakov, ki se ukvarjajo s področjem nasilja v družini, predstavitve strokovnihsmernic za zdravstvene delavce ter predstavitve Vodenjerezultatov projekta. Na dogodku bo sodeloval tudi zdravniških timovnorveški partner in predstavil problematikoobvladovanja nasilja v družini v norveškem okolju, seminar – majoblike dela s storilci ter primere dobre prakseobravnave žrtev nasilja v družini. Dober vodja je kot dirigent, ki vzpodbudi svoj »orkester«, da igra harmonično, da se njegovi IZOBRAŽEVANJA S PODROČJA sodelavci soočijo z vsemi izzivi na delovnem mestu, PREPOZNAVE IN OBRAVNAVE ŽRTEV dosegajo dobre rezultate in predvsem, da NASILJA V DRUŽINI V OKVIRU obvladujejo manjše in velike spremembe, ki jih ZDRAVSTVENE DEJAVNOSTI prinaša okolje in vsakodnevno delo. Naučili se boste, kaj je razlika med timom in ekipo, kakšne so naloge vodje, kako se vodi tim, kakšne so resnice in zmote o motivaciji ter kakšna naj bo komunikacija v timu. Izvajalka: Metka Komar, univ. dipl. ekon.Izobraževanje je del projekta Prepoznava in obravnava žrtev nasilja v družini v okviruzdravstvene dejavnosti: smernice in Komunikacijskeizobraževanja za zdravstvene delavce veščine – pomemben(POND_SiZdrav). Sodelujoči partnerji so del zdravnikoveDružbenomedicinski inštitut ZRC SAZU, strokovnostiZdravniška zbornica Slovenije, Center za socialnodelo Maribor, Zavod Emma in St. Olavs University predavanja, delavnice – maj, september,Hospital, Forensic department Brøset, Centre for oktoberresearch and education in forensic psychiatry.Projekt je sofinanciran s strani Norveškega Odlično poznavanje osnov komunikologije infinančnega mehanizma 2009–2014. komunikacijskih veščin v poklicih zdravstvenih delavcev torej ni luksuz, temveč nuja: • le dobro anamnezo lahko dopolni dober kliničniČloveške napake pregled,v zdravstvu in njihovopreprečevanje • le dobro razumevanje vpliva bolezni na bolniko- vo življenje lahko zagotovi uspešen terapevtskipredavanja – september pristop,delavnice – maj • le dober kontakt z bolnikom lahko zagotovi neprestano spremljanje njegovega zdravstvenegaKako pričeti z izboljševanjem varnosti pacientov, da stanja,se izognemo nepotrebnemu trpljenju pacientov innjihovih svojcev ter nepotrebnemu, nevarnemu in • le kakovostna komunikacija med vsemi zdravnepravičnemu obtoževanju zdravnikov in drugih stvenimi sodelavci vodi v stimulativno in uspešnozdravstvenih strokovnjakov? delovno okolje. Predavanja in delavnico vodita: Vojka Žgavec Clemenz, univ. dipl. nov., in Jurij Clemenz, dr. med.
Search
