Glas izpod Gorjancev junij 2020

STRAN 101 jeno ponudbo kot interesna de- le). Takrat so si nastop in znanje Veseli smo, da imamo v šoli javnost. otrok ogledali tudi starši in vse pogoje in opremo za do- učenci, kar telovadcem in telo- bro vadbo. Na šoli imamo krožek gimnastika vadkam veliko pomeni. Mentorica: Breda Zajc z akrobatiko in malo prožno po- Gimnastični krožek obiskuje 36 njavo. Zdaj je že skoraj tradicija, učencev, zato imamo vadbo da se vsako leto udeležimo vsaj vsak dan v manjših skupinah, saj dveh tekmovanj: jeseni tekmova- je gimnastika izrazito individua- nja v akrobatiki, pomladi tekmo- len šport, še posebno pri uče- vanja v gimnastiki. nju. Letošnje tekmovanje v akrobatiki je bilo v Sevnici, 123 tekmovalcev in tekmovalk. Tekmovali smo v kategorijah najmlajših deklic in najmlajših dečkov ter mlajših de- klic. Tekmovanje poteka tako, da vsak tekmovalec pokaže obvezno prvino, ki jo izvedejo čisto vsi tekmovalci, nato pa še tri prvine, izbrane iz pravilnika šolskih tek- movanj. Med najmlajšimi deklicami so se najbolj odrezale Neža Novak, Larisa Pečavar, Ana Novak in Mija Kralj, med najmlajšimi dečki pa je DAVID DENKOVSKI dosegel odlično 1. MESTO na polfinalnem šolskem državnem tekmovanju. Med mlajšimi deklicami je najboljši rezultat v ekipi dosegla Neža Pav- lič. Čestitam vsem. Pripravili smo tudi dve akrobat- sko-plesni točki, s katerimi smo sodelovali na novoletni prireditvi (točka Lizika) in na prireditvi za kulturni dan (točka Škratki in vi- GLAS IZPOD GORJANCEV

STRAN 102 UTRINEK IZ PISARNE SVETOVALNE DELAVKE Ob zaključku šolskega leta, ki je bilo vse prej kot običajno in utečeno, mi po glavi roji ne- šteto misli. Vesela sem, da se je šola, čeprav samo za nekaj tednov, ponovno napolnila. Vsi smo bili deležni pomembne življenjske lekcije o tem, kako nam lahko neznane in nera- zumljive okoliščine spremenijo skrbno načrtovan in utečen dnevni ritem. Šolo sem v ne- kem trenutku zaznala kot lupino brez vsebine. Pogrešala sem nagajive in iskrive poglede učencev, naklonjene in spodbudne besede sodelavcev ter prijazne nasmehe staršev. Zdaj, ko se smeh otrok in živahen klepet sodelavcev ponovno razlega po šoli, razmišljam o tem, kako lepo je zjutraj priti v šolo. Učenje na daljavo je bil poseben izziv za vse - učence, starše in zaposlene delavce šole. Zaznavala sem, da je bil to čas, ko so se nekateri učenci srečali z velikimi težavami, drugi pa so pokazali veliko ustvarjalnosti in vztrajnosti. Skrbelo me je za učence, ki so bili slabše odzivni in pogosto sem razmišljala o tem, kaj je »korona« situacija prinesla staršem. Opa- žala sem, da je bilo to obdobje stresno in tesnobno tudi za sodelavce. Pouk se bo za to šolsko leto v kratkem zaključil. Devetošolcem, ki se bodo najprej poslo- vili, sporočam, da sem vesela, ker sem v tem letu nekaj časa preživela tudi v njihovi dru- žbi. Želim jim uspešno na poti, ki so si jo izbrali. Star pregovor pravi, da kjer je volja, tam je tudi pot. Upam, da bodo na tej poti razmišljali z lastno glavo, sledili svojim idejam in oblikovali lasten vrednostni sistem. Ostalim učencem pa sporočam, da jih jeseni z veseljem pričakujem v svoji pisarni. Vrata bodo odprta. Poletje je pred vrati, zato je zdaj pravi čas, da začnemo načrtovati ambiciozen seznam po- letnih aktivnosti. Učencem, staršem in sodelavcem želim, da med počitnicami dneve za- polnite z zaupanjem, smehom in drobnimi radostmi, saj za to potrebujemo le drug druge- ga. Marijanca Kolar Ula Kastelec, 9. a GLAS IZPOD GORJANCEV

LETNIK XIV, ŠTEVILKA I STRAN 103 ZDRAVA ŠOLA 7. aprila obeležujemo svetovni dan zdravja. Na ta dan je bila leta 1948 ustanovljena Svetovna zdravstvena organizacija (WHO), ki svetovno jav- nost vsako leto opozori na določen zdravstveni problem. Naša šola je vključena v mrežo zdravih šol in tako preko NIZJ-a pridobi- vamo informacije svetovne organizacije. Naša odgovornost pa je, da POSKRBIMO ZA SVOJE ZDRAVJE. Kaj lahko naredimo kot posamezniki? Uživajmo zdravo hrano bogato z vitamini in minerali. Dnevno zaužijmo zadostno količino vode in nesladkanih pijač. Naučimo se obvladovati stres (sprostilne tehnike, dihanje, joga …). Prosti čas preživimo aktivno na svežem zraku. Družimo oz. pogovarjajmo se s prijatelji in uživajmo v naravnih lepotah. Privoščimo si dovolj krepčilnega spanca. Če imamo težave ali nas nanje opozori okolica, poiščimo zdravnika ali drugo pomoč. Osnova za telesno zdravje je ZDRAVA PREHRANA. Nasvete o prehranjevanju najdete na spletnih straneh: https://www.prehrana.si/moja-prehrana/solarji-in-mladostniki. https://www.prehrana.si/moja-prehrana/odrasli. www.dobertekslovenija.si Zelo pomembna je higiena, še posebno ČISTOST ROK. Tega smo se v tem času vsi začeli močno zavedati. Kdaj moramo roke nujno umiti? Vedno, ko so umazane, po uporabi stranišča, pred pričetkom dela z živili, pred delom z gotovimi živili, čistimi živili, higiensko občutljivimi živili (gotove jedi, delikatesna živila, oprana zelenjava, slaščice …), med delom z živili, kadarkoli se roke umažejo, po rokovanju s surovimi, neobdelanimi živili (surovo meso, jajca, surova neočiščena zelenjava in sadje), po rokovanju z embalažo in odpadki,

STRAN 104 po kihanju, kašljanju, brisanju nosu, TEMELJ zdravja je dobro DUŠEV- Skrb za duševno zdravje je po dotikanju kože obraza in lasišča, NO ZDRAVJE, posledično pa tudi pomembna ves čas in tekom popravljanju las, temelj kakovosti življenja ljudi. celotnega življenja, še posebej pred jedjo, pred hranjenjem otroka, Duševno zdravje v otroštvu in mla- pri otrocih in mladostnikih. V pred in po hranjenju bolnika, dostništvu je pomemben napove- zadnjih letih se vse bolj pou- pred in po previjanju dojenčka, oskr- dnik duševnega zdravja odraslih, saj darja krepitev duševnega zdra- bi bolnika, se polovica vseh duševnih motenj vja, kar razumemo kot poziti- po dotikanju živali (pes, muca …), začne do 14. leta starosti, tri četrti- ven in realen odnos do sebe in po opravljenem čiščenju, ne pa do 24. leta. Več na NIJZ … drugih, samospoštovanje, do- pred in po uporabi zaščitnih rokavic, bre medosebne odnose, spo- ko pridemo domov. Ula Kastelec, 9. a sobnost uspešnega soočanja z Kako pravilno umijemo roke? vsakodnevnimi težavami in Roke zmočimo s toplo vodo, doprinos posameznika k skup- nanesemo milo, nemu dobremu. Poleg naštetih namilimo vse površine rok - dlani, varovalnih dejavnikov je v prste, medprstne prostore, hrbtišča ospredju tudi krepitev psihične rok, zapestji, odpornosti, sposobnosti posa- milimo nekaj sekund (10 do 15), meznika, da se uspešno sooča temeljito splaknemo, s stresom in obvladuje težave, obrišemo s svojo, čisto suho bom- še posebno takrat, ko ne mo- bažno brisačo, v kuhinji priporočamo remo zajeziti vseh dejavnikov papirnate brisače, tveganja. S krepitvijo duševne- pipo zapremo tako, da že umitih rok ga zdravja preprečujemo pojav ponovno ne onesnažimo. številnih duševnih težav in mo- Poskrbimo, da si bodo tudi otroci tenj. znali pravilno in ob pravem času umi- ti roke, še posebej po uporabi strani- šča, pred jedjo in po stiku z živaljo. Priporočamo uporabo tekočega mila v embalaži za enkratno uporabo. Če pa tekoče milo le dolivamo, je po- trebno posodo za milo vsakič pred dolivanjem oprati in dobro posušiti. GLAS IZPOD GORJANCEV

LETNIK XIV, ŠTEVILKA I STRAN 105 Ker pa težav in izzivov v življenju nikoli ne zmanjka, je pomembno tudi, da vemo, kam se lahko obrne- mo po pomoč, ko jo potrebujemo. Kje poiskati pomoč? Prvi vir strokovne pomoči je otrokov izbrani osebni zdravnik/pediater. Po potrebi vas bo napotil k spe- cialistu ali na druge oblike pomoči. Dežurne ambulante v okviru psihiatričnih bolnišnic. Za pomoč se lahko obrnete tudi na šolsko svetovalno službo. Pomembno pomoč predstavljajo tudi centri za socialno delo (CSD) in številne nevladne organizacije, ki delujejo v različnih regijah – kontakti CSD-ja, ki je pristojen za posamezno področje, in lokalnih nevla- dnih organizacij posamezniki so na voljo na internetu ali pa naj o njih povpraša na enem izmed telefonov za pomoč v duševni stiski. Za podatke o ustreznih oblikah pomoči ali samo za podporo in pogovor se lahko obrnete tudi na tele- fone za pomoč v stiski: Klic v duševni stiski 01 520 99 00 (vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj). Zaupna telefona Samarijan in Sopotnik 116 123 (24 ur/na dan, vsak dan). Klic je brezplačen. Društvo SOS telefon za ženske in otroke žrtve nasilja 080 11 55 (pon–pet med 12. in 22. uro; sob, ned, prazniki med 18. in 22. uro). TOM telefon za otroke in mladostnike 116 111 (vsak dan med 12. in 20. uro) Klic je brezplačen. Internet kot podporni medij ob duševni stiski #tosemjaz – spletni portal namenjen otrokom in mladostnikom www.tosemjaz.net Med.Over.Net – spletni portal na temo zdravja, duševnega zdravja in drugih podro- čjih www.med.over.net. NeBojSe – spletni portal Društva za pomoč osebam z depresijo in anksioznimi motnjami DAM www.nebojse.si Živa Kirn, 7. a

STRAN 106 Pomoč je na voljo tudi v kateri izmed svetovalnic v mreži psiholoških svetovalnic Posvet, Center za psihološko svetovanje; za prvi obisk centra (v Ljubljani, Kranju, Postojni, Slovenj Gradcu, Novi Gori- ci, Murski Soboti, Sevnici, Kopru, Idriji, Mariboru in Zagorju ob Savi) lahko pokličete na telefonsko številko 031 704 707 ali se oglasite osebno na Tržaški 132 (2. nadstropje, soba 224) v Ljubljani v času uradnih ur, ki so vsak delovni dan med 16. in 20. uro. Za prvi obisk svetovalnice v Celju ali Laškem pa se lahko naročite na telefonski številki: 031 778 772 (vsak delovni dan med 8. in 15. uro). Pišete lahko tudi po e-pošti na [email protected], www.posvet.org. Za sprejem ne potrebujete napotnice ali zdrav- stvene izkaznice, svetovanje je brezplačno. MALI NASVETI: - VEČKRAT NA DAN GLOBOKO ZADIHAJTE, - KREPITE SVOJO IMUNOST, - PAZITE NA OSEBNO HIGIENO, - LAHKO VDIHAVATE ETERIČNA OLJA (sivka, kamilice, pomaranča ...), - PREŽIVITE NEKAJ ČASA V TIŠINI, MEDITIRAJTE, - LAHKO PIŠETE DNEVNIK (zapisujete misli, občutke), - NAUČIMO SE CENITI, KAR IMAMO. SI UPAŠ IZVESTI NALOGO? ZVEČER SE SPOMNI TREH DOBRIH STVARI IN JIH PODOŽIVI, OBNOVI. VSAK DAN! OPTIMIZEM JE NALEZLJIV. Lea Movern, 9. b KAKO PREMAGAM STRES : OMEJIM STRESORJE (stvari, ki me skrbi- GLAS IZPOD GORJANCEV jo, povzročajo napetost, …), UKVARJAM SE S STVARMI, KI ME SPROSTIJO, OHRANJAM STIKE Z LJUDMI, KI MI VELIKO POMENIJO (odnos), OHRANJAM DNEVNO RUTINO, OMEJIM SI »ČAS ZA PANIKO«, IŠČEM POZITIVNE NOVICE, NE POZABIM NA HUMOR. Rdeča nit Zdrave šole je: VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE V REALNEM IN DIGI- TALNEM SVETU (poleg duševnega zdravja)

LETNIK XIV, ŠTEVILKA I STRAN 107 DEJAVNOSTI, ki jih izvajamo na šoli, so: DIGITALNA DIETA, NETETIKA, SEZNAM LITERATURE, DOSTOPNE V ŠOLSKI KNJIŽNICI NA TEMO SPOLNOSTI IN MOTNJE HRANJE- NJA , TO SEM JAZ: V ŠOLSKI KNJIŽNICI JE DOSTOPNA LITERATURA ZA UČENCE IN UČITELJE, RAZREDNIKI IZVEDEJO DELAVNICE NA RAZREDNIKOVIH URAH PO IZBIRI, VREDNOTE POUDARJAMO TUDI S POGOVOROM O POMENU ZDRAVE PREHRANE, RAZMIŠLJAMO O POČUTJU OGROŽENIH, PREDVSEM STAREJŠIH, IZVEDBA KULTURNEGA DNE ZA UČENCE OD 1. - 3. RAZREDA NA TEMO ZDRAVA ŠOLA, V PODALJŠANEM BIVANJU SMO NA ŠOLSKEM VRTU IN VADBENEM PROSTORU IZVAJALI NALOGE ČUJEČNOSTI, MEDGENERACIJSKO SODELOVANJE: POBRATENI RAZREDI, OBISK DEDKOV IN BABIC IN SKUPNA URA ŠPORTA, IZDELOVANJE NOVOLETNIH VOŠČILNIC ZA STAREJŠE IN OSAMLJENE. Za ohranitev naziva potekajo stalne in dodatne dejavnosti . Stalne dejavnosti so že utečene in potekajo po letnem delovnem načrtu (zbiralne akcije, plavanje, gibanje na svežem zraku, skrb za lončnice, spremljanje telesnega razvoja otrok …). Za delovanje Zdrave šole je zadolženih 5 učiteljev: 4 + vodja (športni pedagog, socialna delavka, vodja šolske kuhinje in vodja šolske prehrane), izvajalci pa smo vsi delavci šole in učenci, tudi starši. TIM ZDRAVA ŠOLA

STRAN 108 BRALNA ZNAČKA NA OŠ STOPIČE V ŠOLSKEM LETU 2019/20 Bralno značko sta osnovala pisatelj Leopold Suhodolčan in prof. Stanko Kotnik. Prve - Pre- žihove značke - so bile podeljene maja 1961 na Koroškem. Bralna značka je edinstveno bral- no gibanje na svetu, v katerem vsako leto sode- luje več kot 140.000 otrok in 7.000 mentorjev. Geslo bralne značke je: S KNJIGO V SVET. Na naši šoli je letos bralno značko opravilo 228 učencev oz. 75,3 % učencev, pri tem je sodelo- valo 10 mentoric. Društvo Bralna značka Slovenije vsako leto prvošolcem 17. septembra, na dan zlate knjige, podari slikanico. Letos so tudi naši prvošolci prejeli slikanico Svetlane Makarovič Škrat Kuzma dobi nagrado. Letos imamo na naši šoli 12 zlatih bralcev oz. značkarjev, učencev, ki so vseh devet let opravili bralno značko. Ti učenci so: Kristjan Meglič, Lovro Šimec, Erik Župevec, Žan Drab, Žana Bačar, Živa Judež, Vito Vidmar, Alja Stangel, Petra Cimr- mančič, Bor Mirovič, Anja Lukšič, Matevž Zamida. V dar bodo prejeli knjigo Pesmi iz galerije Andreja Rozmana Roze, z ilus- tracijami Jakoba Klemenčiča in spremnimi gradivi strokovnih sodelavcev Narodne galerije. GLAS IZPOD GORJANCEV

LETNIK XIV, ŠTEVILKA I STRAN 109 TRAJNOSTNA MOBILNOST V ŠOLAH IN VRTCIH Ob tednu mobilnosti od ponedelj- TM po vsej Sloveniji, je bil povečanje km), kokoške Rozi na kolesu, na skiroju, na avtobusu, v skupini z ka, 16. 9. 2019, do petka, 20. 9. prihodov v šolo na trajnostni način za avtomobilom, za posebne zasluge pa kokoško Rozi s krono. Igralno 2019, sta bila OŠ Stopiče in Vrtec vsaj 7 % glede na izhodiščno vre- karto zlato jajce so dobili učenci nekega razreda v primeru, če so Stopiče vključe- na v projekt dnost. prišli v šolo vsi učenci nekega razre- da peš. Trajnostna mo- bilnost Igro kokoška Rozi, ob kateri so (TM). učenci razmišljali in bili aktivni v smeri TM tudi po izvedeni enote- V tem tednu smo s kokoško Rozi denski aktivnosti, so igrali na razre- dnikovih urah ter med prostimi ura- prihajali v šolo in vrtec peš, s kole- mi v šoli. som, skirojem, rolko in z organizi- Učenci vozači so izstopili iz avtobu- sa na AP pri športni dvorani pod ranimi (en osebni avto pripelje v šolo. Enako bodo po pouku odšli peš do AP pri športni dvorani in se šolo več otrok) ter javnimi prevozi od tam odpeljali domov. Starši so svoje avtomobile lahko parkirali na (avtobus). Učenci so skupaj z učitelji dnevno parkirišču pri športni dvorani, od koder so peš pospremili svoje otro- spremljali aktivnosti v TM. Prejeli so ke v vrtec in šolo. Glavni namen aktivnosti “Gremo peš” je bila sprememba naših poto- knjižice Moj dnevnik aktivnosti Gre- valnih navad, predvsem pešačenje, mo peš s kokoško Rozi. kamor so dnevno beležili svoje aktivnosti. saj smo na ta način spodbujali giba- nje, krepili svoje zdravje, zmanjše- Za opravljene aktivnosti so dobili vali okoljske obremenitve in moto- igralno karto kokoške Rozi, ki hodi riziran promet v okolici šole. peš in žvižga (peš v šolo in iz šole), ilj, ki smo si ga zadali v projektu kokoške Rozi z nahrbtnikom (popoldansko pešačenje doma vsaj 2 Učenci in starši iz bližnje okolice (Stopiče, Verdun …) so prišli v šolo peš, s kolesom, skirojem ali na drug trajnostni način (TN). Z učenci iz Dolnje Težke Vode sta cel teden hodili v šolo in iz šole peš učiteljici Brigita Bele in Anka Kora- čin. Skupaj z učiteljicami Brigito

STRAN 110 Prus, Ano Maresić Vidic in Anama- na deževen dan, ko je bil delež vprašalnika so bili vnešeni v spletno rijo Hlača so lahko pešačili tudi učencev, ki so v šolo prišli na traj- projektno stran in poslani na FF LJ. učenci iz Črmošnjic. nostni način, 81,9 %. Ker je naša kokoška Rozi v vseh Ob koncu koledarskega leta 2019 so Udeleženci TM so med samo ak- dneh dosegla nad 25 % povišanje učenci reševali spletno anketo na te- tivnostjo posebej skrbeli za svojo deleža glede na izhodiščno stanje, mo TM, v pomladanskem času pa naj lastno varnost in varnost drugih v je dobila SREBRNO PRIZNANJE. bi izvajali drugo enotedensko aktiv- prometu. Dejstvo, da nimamo ure- nost Gremo peš s kokoško Rozi, ka- jenih pločnikov in kolesarskih poti Čestitamo in se obenem zahvalju- tere namen je spodbuditi gibanje v naših vaseh, ne pomeni, da ne jemo vsem staršem, zaposlenim, otrok, s tem krepiti njihovo zdravje, moremo hoditi peš. Toliko bolj učencem in otrokom, strpnim voz- prispevati k boljši ozaveščenost o po- smo bili pazljivi kot udeleženci v nikom ter redarjem Zveze šoferjev menu trajnostne mobilnosti, povečati prometu, ko smo hodili ob robu in avtomehanikov Novo mesto prihode otrok v šolo na trajnostni cestišča, prečkali cesto ali kolesarili (posebej g. Francu Cimermančiču), način, spodbujati prometno varnost po njej. da je promet in hkrati trajnostna vseh udeležencev prometa in zmanjša- aktivnost vseh udeležencev v okoli- ti motorizirani promet v okolici šole. Na OŠ Stopiče in Vrtcu Stopiče ci šole potekala varno in brez za- želimo, da bi bilo čim več otrok in pletov. Epidemija nalezljivega koronavirusa učencev ter njihovih staršev aktiv- V naslednjih tednih so učenci z nam je drugo izvedbo preprečila, zato nih in bi svoje jeklene konjičke za- mentorji igrali izobraževalno igro bomo aktivnost realizirali v jesenskem menjali za prijetno aktivnost Gre- kokoška Rozi na temo TM ter iz- času. mo peš. Peš v šolo, peš iz šole, peš polnili vprašalnik v dnevniku Gre- v popoldanskem času in peš med mo peš s kokoško Rozi. Podatki iz Vsi, učenci, starši in učitelji, pa smo v vikendi. dvomesečnem obdobju veliko pozor- nosti posvetili gibanju na svežem zra- Če smo v celoti na OŠ Stopiče ku. skupaj z obema podružnicama pred pričetkom aktivnosti beležili Živimo v prečudovitem Podgorju, ki 55 % delež učencev, ki so v šolo nam te aktivnosti omogoča v izobilju. prihajali v šolo peš ali na drugačen trajnostni način, je ta odstotek že koordinatorici projekta: prvi dan sodelovanja v TM strmo narasel. V ponedeljek smo beležili Simona Kastrevc in Anka Koračin 89,9 % delež, kar je bilo največ v tednu TM. V četrtek smo beležili 89,1 % delež, v petek 88,3 %, v torek 86,8 %, najmanj pa v sredo, GLAS IZPOD GORJANCEV

LETNIK XIV, ŠTEVILKA I STRAN 111 RASTOČA KNJIGA NA OŠ STOPIČE V ŠOLSKEM LETU 2019/20 Že tretje leto smo del vseslovenskega projekta Rastoča knjiga. Delavci in učenci šole smo si ob tem dali zavezo, da se bomo trudili razvijati vrednote preko šte- vilnih dejavnosti, da bi s tem postali aktivni in odgovorni krajani in državljani, predvsem pa razgledane in pokončne osebnosti. Na to nas opozarja tudi Božana, kip in simbol stopiške rastoče knjige, ki je letos dobila že tretji list z napisom BRANJE ČAROBNO OBARVA ŽIVLJENJE. V letošnjem šolskem letu smo kot eno izmed prednostnih nalog na šoli izbrali branje, to pa smo povezali tudi 190. obletnico rojstva in 115. obletnico smrti Ja- neza Trdine. Naša šola je v preteklosti nosila ime OŠ Janeza Trdine. Na to nas spominja njegov kip, ki stoji pred šolo. S svojimi bajkami in povestmi o Gorjancih pa je postavil nepozaben spomenik posebnemu svetu – Gorjancem s Podgorjem. Letos smo izvedli kar nekaj dejavnosti, s katerimi smo učencem skušali približati pomen branja in knjige ter literarne dediščine. Te dejavnosti so: bralna značka, šolske ure izveden v knjižnici, različne književne uganke, jeseni smo brali pod krošnjami oz. v naravi, obeležili smo mednarodne dneve povezane z branjem, kot so dan pismenosti, dan jezikov, knjige …, priključili smo se nacionalnemu mesecu skupnega branja, v januarju smo pisali z roko, izvedli smo literarni natečaj Trdinovo pero in kulturno prireditev z naslovom Čarobni svet pod Gorjanci. Na predmetni stopnji smo 24. oktobra 2019 izvedli tudi kulturni dan, ki smo ga poimenovali BRANJE – DO- MIŠLIJSKO POTOVANJE V SVET JANEZA TRDINE. Dan dejavnosti je bil organiziran v obliki 8 delavnic, učenci so si glede na svoje želje in zanimanja izbrali eno. BRANJE ČAROBNO OBARVA ŽIVLJENJE. Sabina Hočevar, vodja projekta

STRAN 112 1. KALIGRAFIJA Kaligrafija ali lepopisje je umetnost oblikovanja pisave. Posnemanje starih pisav s pomočjo kovinskih peres in črnila nam daje vpogled, kako so pisali nekoč. Poseb- no oblikovana pisava daje vabilom, čestitkam, priznanje in drugim listinam pose- ben čar in lepoto. Učenje te veščine pisanja pa nam pomaga, da osredotočimo svoje misli, smo bolj pozorni in potrpežljivi. Učenci so s pomočjo ge. Karmen Blatnik spoznali osnove kaligrafije in skušali že napisati prve besede in povedi v kaligrafski pisavi. 2. LIKOVNO POUSTVARJANJE V tej delavnici so učenci ustvarjali z likovno tehniko tuš in se pridružili projektu Inktober 2019. Povezali so pojme projekta z bajkami Janeza Trdi- ne. Delavnico je izvajala ga. Mateja Hočevar. GLAS IZPOD GORJANCEV

LETNIK XIV, ŠTEVILKA I STRAN 113 3. TRDINOVO PERO V tej delavnici so učenci spoznali življenje Janeza Trdine, ki se je rodil leta 1830 v Mengšu, mami Mici in očetu Andreju, ki je bil srednjevelik kmet. V domačem kraju je ostal do desetega leta, nato je šolanje nadaljeval v Ljubljani. O sebi kot otroku je povedal: »Bil sem jako razposajen dečko. Smrdelo mi je vsako delo, tem rajši pa sem pohajkoval, se pretepal, pse dražil, klatil sadje, lovil ptiče, lazil po hosti, poleti se kopal, pozimi drsal in se kepal. Blagi materi sem delal dosti žalosti in skrbi. Imel pa sem to dobro svoj- stvo, da sem hodil rad v šolo in se prav pridno učil. Priroda mi je podarila odličen spomin. V treh mesecih sem znal ročno čitati in si zapomnil vsako molitev, če sem jo le dvakrat čul.« Vseskozi je bil odličen dijak in po maturi (1849) se je odločil za študij zgodovine in zemljepisa na dunajski univerzi. Po diplomi je jeseni 1853 nastopil prvo službo na gim- naziji v Varaždinu, kjer je ostal dve leti; jeseni 1855 ga najdemo kot profesorja zgodovine in zemljepisa na gimna- ziji na Reki. Trdinovo življenjsko vodilo je bilo neprestano iskanje resnice. S svojim življenjem in delom je poudarjal vredno- te svobode, pravičnosti, enakosti, spoštovanja in ljubezni do domovine. Ravno zaradi tega pa je moral predčasno zaključiti svojo učiteljsko pot. Tako ga je po spletu okoliščin leta 1871 pot iz Reke pripeljala v naše kraje, v Novo mesto. Gorjanci so se Janezu Trdini posebej pri- ljubili. Mnogokrat se je hladil v senčnatih gozdovih ali pa se grel na pisanih košenicah. Tu je srečal Podgorce, srčne in prijazne ljudi, in svet, v kate- rem mlini pojejo svojo pesem. Tu je bil srečen. Umrl je 14. julija 1905 v Novem mestu, pokopan pa je na ločenskem pokopališču. Delavnico je izvajala ga. Sabina Hočevar.

STRAN 114 4. STARE SLOVENSKE JEDI Učenci so v tej delavnici s pomočjo ge. Helene Umek ustvarjali tipične slovenske jedi oz. so uporabili sestavine, ki so jih v kuhinji uporabljali že naši predniki. Nekatere izmed jedi so po- znali že v času Janeza Trdine. Učenci so naredili medenjake, pirine skalce, orehove kifeljčke, krhke flancate in piškote, proseno kašo s suhimi slivami, pecivo z ajdovo kašo. 5. KNJIŽEVNI ŠPORTNI POLIGON/ČAS JANEZA TRDINE V prvem delu delavnice so učenci skušali povezati gibanje in književne uganke v obliki literarnega po- ligona. Kako bi bili vi uspešni v reševanju teh knji- ževnih ugank, lahko preverite na naslednjih straneh glasila. Poligon so pripravili ga. Sabina Hočevar, ga. Romana Tomšič in g. Andrej Murn. GLAS IZPOD GORJANCEV

LETNIK XIV, ŠTEVILKA I STRAN 115 V drugem delu delavnice so učenci pri ge. Nataliji Mihelčić Gradišar odkrivali, da je bila čas Janeza Trdine za Slovence zelo pomemben, saj je bil to čas taborov, nastanka prvih političnih strank, Slovenci smo dobili železno cesto – železnico in nastale so prve tovarne. 6. NAŠA ŠOLA V RIMSKIH ŠTEVILKAH/MEGA KVIZ V prvem delu delavnice so učenci predstavili našo šolo skozi rimske številke s pomočjo ge. Tanje Tešar.

STRAN 116 V drugem delu so učenci pri g. Mihaelu 7. GLASBENA PRAVLJICA Škrgetu reševali Mega kviz, ki ima letos naslov Vodnik po sledovih besed. Leta Učenci so v tej delavnici Trdinovih bajko Vila 2019 mineva skoraj 500 let od natisa pr- pod vodstvom ge. Alenke Gazvoda spremenili v vih slovenskih knjig Primoža Trubarja glasbeno pravljico. Odlomek iz te pravljice smo Abecednik in Katekizem, več kot 300 let imeli priložnost slišati na februarski kulturni pri- od natisa Valvasorjeve knjige Slava vojvo- reditvi. dine Kranjske in 200 let od smrti dveh ključnih razsvetljencev našega prostora - barona Žige Zoisa in Valentina Vodnika. Vsi tisti, ki radi rešujete kvize in uganke, lahko kviz rešite do 1. septembra na po- vezavi: https://www.megakviz.si/novice/ , spodaj pa je nekaj utrinkov, kako so kviz reševali naši učenci. GLAS IZPOD GORJANCEV

LETNIK XIV, ŠTEVILKA I STRAN 117 8. JANEZ TRDINA IN ENGLISH V tej delavnci so učenci v angleščino prevedli Trdinovo zgodbo Velikani v ter predstavili njegovo življenje, seveda v angleščini. Te zanima, kako zveni ena izmed Trdinovih zgodb v angleščini? JANEZ TRDINA some facts about his life: He was born on 29th May 1830 in Mengeš and he died on 14th July 1905 in Novo me- sto. He was a Slovene writer and historian. He attended school in Ljubljana and studied history, geography and Slavic philology in Vienna, Austro Hungarian Empire. He worked as a teacher in Croa- tia in Varaždin and in Rijeka. In 1867, he was retired on charges of misleading students with his radical liberal political views. He moved to Bršljin near Novo mesto, and later to the town itself. His notebooks were filled with folk sayings, folk tales and customs. In 1882 he republished these notes in a volume titled Bajke in pove- sti o Gorjancih/ Legends and folk tales of Gorjanci Ridge. Janez Trdina: Giants / folk tale Underhill man went dormous hunting. He looked for lodging house on Gorjanci Ridge top. He took out of his bag dinner and dined and then lay down and fell asleep. He did not sleep long when he was awaked by the thick voices of unknown men. Strange voices drummed as if you were running an empty barrel. The man were the same size as the tallest spruces. The moon was shining and everything could be seen as they were and what they were and what were doing. The giants sat on the meadow and said, ''lets have a fun with peebles''. They picked up the millstones and they had fun with them. They were tired of the game and so they said:''Lets fill our taps and smoke''. They took out of their pockets their pipe as large as for cabbage tub and filled them with tobacco. But now they thought they have no fire. One says: ˝Get it out of sky.˝ The giants with the charriot on their feet and start throwing millstones toward the sky. Each make a star. The stars light up the tobacco and the smokers now smoke all the mountaineers as if covered by a black cloud. When they finished smoking, says one:˝It´s time to make dinner.˝The giants rise and jump into the deep abyss. Four barrels of wine are rolled out of the abyss. Each barrel had a ameasure of ten buckets, even more by a jug. From the abyss they also prepare their

STRAN 118 own herd of angry wolves. The wolves were twenty-eight, branches to every seven. The giants make a big fire, they put wolves on skewers and bake them. At one and the other they sang a song as if the thunder had spread and they jumped around the fire, that the earth was shaking. The UnderHill man who watched and listened to these horrors, recommended his soul to God and to all the saints, in an endless fear that the monsters would not smell him and say a wise man to him. He squeezed into a hat like a hedgehog and dared to breathe. Next to him was standing a canteen of wine,wich he took with him. Underhill belivied that wine gave boldness and ofeared to granny and started sucking pipe. Because he bloodily needed, nothing weird, that he was drinking a lot and so long. Quickly, he tested himself, that wine is the best support in bad times. One jug he drank before a dinner. But that triviality underhill man dont make a hero so he was really scared of giants. Now he drink another two jugs at once and that swallow make him even more bolt that he want to conflict even with devil. He dont scared giants anymore and didnt afraid of it, so he was really shame because he was belive in this. He boldy treatened them betting the bush with his fist snowing then donkeys and tos- sing pigs.But when the wolfes were roasted and sad down for supper ,he stuck ačmo- ust laud can see that you are capten hills who do not invite me to the wolf roast.The giants tore and crunched the wolfves like a thief of their own chief and heavy stockpi- eds were delayed by huge jets of wine .Or their because they kept awfully sour and creamy.One of them says the brothers will have to hit the temple again and fill the container with a sweet human drop.I am so annoyed by our chobodra that I myself do not know would bring me a cuple of good sips o fan old st. John wort.Underhill completes this plan to the quisque offered to the giant by the mought and says one picher still in it urge gim to drink it god bless it but he let go of the name of god heard the inpact as if there was a crack. That instat the fire was also extinguished in witch the giants were sitting and the dense smoke covered all the pached so that for a long time nothing could be distinguished the smoke decayed again and went out he saw no underground anywhere no milstone no embers no barbecue no barelles of wine no giants. Night and mountain gave the night and mountain took them. Translation Workshoop: ga. Anamarija Hlača, ANEJ I., ALJAŽ T., MAJ M., ŠPELA ML., ŠPELA MA., MARSEL, ALEKSANDER, MONIKA, TAMARA, GEA P., MARTIN, ŽIGA GLAS IZPOD GORJANCEV

LETNIK XIV, ŠTEVILKA I STRAN 119 PRIREDITEV OB SLOVENSKEM KULTURNEM PRAZNIKU Kulturno prireditev ob Prešernovem dnevu, na kateri smo praznovali tudi 3. obletnico rastoče knjige na naši šoli, smo poimenovali Čarobni svet pod Gorjanci. Ta naslov v sebi združuje branje, ki je ena izmed prednost- nih nalog naše šole v tem šolskem letu, ter osebnost in delo Janeza Trdine, po katerem se je nekoč imenovala tudi naša šola. Po nagovoru ge. ravnateljice nas je kot osrednji govor- nik nagovoril predsednika Državnega sveta Republike Slovenije gospod Alojz Kovšca, saj je Državni svet sou- stanovitelj in častni pokrovitelj projekta Rastoča knjiga. V čarobni svet pod Gorjanci so nas popeljali otroci vrt- ca z deklamacijo Deset prstkov, v ta svet smo vpletli različne glasbene točke, OPZ nam je zapel pesmi Zlata roža in Enkrat je bil en majhen škrat, zaplesali so nam škrati in vile na glasbo, ki so jo ustvarili učenci naše šole, v obliki dramatizacije se nam je predstavil mladi Trdina. Predstavili smo tudi razmišljanja učencev o Trdini in Gorjancih danes, MPZ nas je s posebno interpretacijo pesmi Mlin spomnil, da je bil tu nekoč veliko mlinov, za zaključek pa so nam zapeli še pesem Gospodična. Ob zaključku prireditev smo podelili tudi nagrade naj- boljšim ustvarjalcem literarnega natečaja Trdinovo pero ter vse povabili na ogled likovne razstave, ki je nastala v okviru likovne delavnice Bajke in povesti o Gorjancih.

STRAN 120 7. LIKOVNA DELAVNICA Bajke in povesti o gorjancih \"Komaj je pa izustil božje ime, se je zaslišal udar, kakor da je kje blizu treščilo. Tisti hip je ugasnil tudi ogenj, pri katerem so velikani sedeli, in vse obližje je pokril najgostejši dim, da se dolgo časa ni moglo nič razločiti. Ko se je dim zopet razkadil in razšel, ni videl Podgorec nikjer več ne mlinskih kamnov ne žerjavice ne ražnjev in vinskih sodov, pa tudi velikanov ne. Noč in gora jih je dala, noč in gora jih je vzela.\" (Odlomek iz besedila Bajke in povesti o Gorjancih – Velikani, Janez Trdina) Bajka Velikani, ki smo jo izbrali za letošnjo delavnico, je zanimiv prikaz razlike med pravim in lažnim pogumom. Janez Trdina je v svojih Bajkah zapisal zgodbe, ki nas učijo o spoznavanju življenja. Takšnega, kot je nekoč zares bilo, a bi se bilo z vsemi mogoče poistovetiti še danes. 7. likovna delavnica je potekala v petek, 31. januarja 2020 in na njej je sodelovalo 22 otrok in 5 mentorjev. Mentor likovne delavnice je bil kipar in profesor na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru Dušan Zidar, prof., spec. Odprtje razstave skupinskih del je bilo v četrtek, 6. febru- arja 2020, ob 17. uri v sklopu kulturne prireditve. Mateja Hočevar, mentorica likovne delavnice GLAS IZPOD GORJANCEV

LETNIK XIV, ŠTEVILKA I STRAN 121 ŽIVA KIRN, EMA Udeleženci so s sodelovanjem na ZUIP-u pridobili KLOBUČAR IN nove kompetence s področja iskanja poslovnih LOVRO ŠIMEC – rešitev, skupinskega dela in javnega nastopanja, ki ZMAGOVALCI ZUIP-a jim bodo prišle prav v nadaljnji karieri. 2019 Mitja Gros, mentor poslovnih dejavnosti na OŠ Razvojni center Novo mesto je ob podpori Javne Stopiče agencije Spirit in s sodelovanjem Občine Straža ter konzorcija Srednje ekonomske šole Novo mesto in DEVETA SLOVENSKA OŠ Stopiče, OŠ Grm, OŠ Vavta vas in OŠ Dolenj- GLASBENA ske Toplice tudi letos pripravil tekmovanje Z ustvarjalnostjo in inovativnostjo podjetnosti. OLIMPIJADA Tema letošnjega 8. poslovnega izziva, ki je potekal Na Deveti slovenski glasbeni olimpijadi, ki je potekala 27. in 28. septembra ter 4. in 5. oktobra 2019, je 8. 3. 2020 na Konzervatoriju za glasbo in balet v bila oživitev starih stavb oz. površin. Pobudnik izzi- Ljubljani, sta učenca Maja Gosenca in Blaž Klemen- va, Občina Straža, je tako želela pridobiti ideje za čič osvojila srebrni priznanji. oživitev oz. novo namembnost Dularjevega mlina v Vsem tekmovalcem čestitam za uspešno tekmovanje Vavti vasi in biotopov v Zalogu. v znanju, petju, izvedbi a-vista vaj in izvedbi avtorske skladbe. Z naše šole se je ZUIP-a udeležilo pet učencev od 7. do 9. razreda (Živa Kirn, Ema Klobučar, Ermina mentorica: Alenka Gazvoda Porčić, Lovro Šimec in Erik Župevec) . Strokovno komisijo je najbolj prepričal predlog adrenalinskega in tematskega parka v biotopih v Zalogu, ki sta ga poleg Žive, Eme in Lovra pripravila še učenka iz OŠ Vavta vas in učenec iz OŠ Grm. Zmagovalci so poleg praktičnih nagrad, prejeli tudi nagradni rafting po reki Krki s člani rafting kluba Gimpex iz Straže, svetovnimi prvaki v tej disciplini.

STRAN 122 DOSEŽKI NA TEKMOVANJIH IZ ZNANJA MATEMČEK BRONASTO ŠOLSKO PRIZNANJE 1. razred: Jakob Vid Šafar, Julija Barič, Blaž Rajk, Neža Ovniček, Zoja Goričar Jakša, Klara Špoljar, Oskar An- drin, Lejla Pašagić, Aleks Ucman, Maj Grubar, Erik Ilar, Ema Foršek, Lina Judež, Vid Judež, Luka Komerički, Filip Turk, Žan Fir, Nejc Lukšič, Lučka Lenarčič 2. razred: Luka Grgić, Lina Udovč, Ema Udovč, Mila Janežič Gril, Dejan Brulc, Lovro Bastardi, Mija Kralj, Špela Turk, Bogdan Anej Marcijan, Kristijan Špoljar, Žana Počervina, Emma Lah, Klara Gazvoda, Marko Mežnar, Brin Hrovatič, Nuša Lukšič 3. razred: Ula Podbrežni, David Denkovski, Marcel Ivešić, Ana Ovniček, Maj Udovč, Aljaž Rajk, Anej Radovan, Ana Novak, Neža Novak, Urh Judež, Tadej Ucman 4. razred: Lan Hrovatič, Nina Vidmar, Janez Novak, Blažka Zoja Andrejčič, Neža Š. Pavlič, Pia Počervina, Issa Župevec 5. razred: Klara Šimec, Sara Brkopec, Nolan Graša, Izak Denkovski, Janko Mežnar, Urban Mirovič, Eva Bohte 6. razred: Aljaž Tratar, Tjaša Starič, Neža Zamida, Vita Janežič, Timotej Kobe, Žana Turk, Sara Kovačič, Jana Kobe 7. razred: Leon Župevec, Lenart Andrin, Urška Cimermančič, Ajda Janžek, Zara Judež, Ema Klobučar 8. razred: Kristjan Lukše, Zala Trampuš, Ana Jerele, Blaž Klemenčič, Leon Stangel 9. razred: Žana Bačar, Bor Mirovič, Erik Župevec, Lovro Šimec, Anja Lukšič, Živa Judež SREBRNO DRŽAVNO PRIZNANJE: Jakob Vid Šafar, Neža Ovniček, Zoja Goričar Jakša, Oskar Andrin, Maj Grubar, Filip Turk, Nejc Lukšič, Lučka Lenarčič, Žana Počervina, Marko Mežnar, Brin Hrovatič, Nuša Lukšič, David Denkovski, Izak Denkovski, Timotej Kobe, Jana Kobe, Zala Trampuš, Bor Mirovič, Erik Župe- vec ZLATO DRŽAVNO PRIZNANJE: TADEJ UCMAN LENART ANDRIN – DRŽAVNI PRVAK (VSE MOŽNE TOČKE)! GLAS IZPOD GORJANCEV

LETNIK XIV, ŠTEVILKA I STRAN 123 BOBER BRONASTO PRIZNANJE 4. razred (Dolž): Ela Fir, Lan Hrovatič, Nika Kalanj, Lan Kastelic, Tanja Mavsar, Luka Mežnar 4. razred (Stopiče): Miha Gazvoda, Ajda Kastelec, Pia Počervina, Jan Štangelj, Nina Vidmar 5. razred: Ajda Kastelic 6. razred: Vita Janežič, Jana Kobe, Neja Kobe, Sara Kovačič 7. razred: Lenart Andrin, Neja Cesar, Urška Cimrmančič, Lora Fir, Ajda Janžek, Zala Janžek, Zara Judež, Gaš- per Kaplan, Ema Klobučar, Monika Šeruga, Lucija Strmole, Nika Ucman, Leon Župevec 8. razred: Ana Jerele, Kristjan Lukše, Ana Mežnar, Nina Novak, Nežka Ocepek, Andraž Rajk, Lina Šašek, Ta- mara Slak, Leon Stangel, Tine Staniša, Zala Trampuš, Eneja Ucman 9. razred: Tadej Avsec, Petra Cimrmančič, Živa Judež, Kristjan Meglič, Bor Mirovič, Lovro Šimec, Kristina Turk, Matevž Zamida, Erik Župevec RAZVEDRILNA MATEMATIKA BRONASTO PRIZNANJE 5. razred: Nolan Graša, Urban Mirovič, Aljaž Cimrmančič 6. razred: / 7. razred: Lenart Andrin, Monika Šeruga, Ajda Janžek, Zara Judež 8. razred: Domen Janežič 9. razred: Bor Mirovič, Erik Župevec, Anja Lukšič, Živa Judež SREBRNO DRŽAVNO PRIZNANJE: Lenart Andrin, Bor Mirovič LOGIČNA POŠAST BRONASTO ŠOLSKO PRIZNANJE 9. razred: Anja Lukšič, Lovro Šimc, Erik Župevec BISERNO ŠOLSKO PRIZNANJE: Bor Mirovič (uvrščen na državno tekmovanje)

STRAN 124 FIZIKA (STEFANOVO PRIZNANJE) BRONASTO PRIZNANJE 8. razred: Leon Stangel 9. razred: Bor Mirovič, Lovro Šimec in Živa Judež. Na državno tekmovanje sta se uvrstila Lovro Šimec in Živa Judež. Tekmovanje ni bilo izvedeno. LOGIKA BRONASTO PRIZNANJE 2. razred: Lovro Bastardi, Marko Mežnar, Ema Udovč, Klara Gazvoda, Eva Zupančič, Žak Tekstor, Bogdan Anej Marcijan, Brin Hrovatič, Nuša Lukšič, Tibor Kobe, Bor Puš 3. razred: Ula Podbrežnik, Taj Piletič, Ana Ovniček, Maj Udovč , David Denkovski , Neža Sara Fratnik, Gal Kaplan, Miha Kastelic, Anej Radovan, Tim Piletič, Tadej Ucman, Žana Brulc, Aljaž Brulc, Jure Gašperin 4. razred: Nina Vidmar, Matej Strugar, Pia Počervina, Marcel Fink, Issa Župevec 5. razred: Klara Šimec, Urban Mirovič, Michel Strugar, Izak Denkovski, Sara Berkopec 6. razred: Timotej Kobe, Jana Kobe 7. razred: Monika Šeruga, Lenart Andrin, Zara Judež, Gašper Kaplan 8. razred: Ana Jerele, Domen Janežič 9. razred: Živa Judež, Petra Cimrmančič, Erik Župevec, Lovro Šimec, Žana Bačar SREBRNO DRŽAVNO PRIZNANJE: Živa Judež ASTRONOMIJA (DOMINKOVO PRIZNANJE) BRONASTO PRIZNANJE 9. razred: Bor Mirovič, Lovro Šimec, Anja Lukšič VESELA ŠOLA BRONASTO PRIZNANJE 4. razred: Nina Vidmar, Miha Gazvoda, Klara Šimec 8.razred: Maja Gosenca, Kristjan Žan Štangelj, 9.razred: Živa Judež, Lovro Šimec. Na državno tekmovanje so se uvrstili: Nina Vidmar, Miha Gazvoda, Maja Gosenca, Bor Mirovič, Lovro Šimec in Živa Judež. Tekmovanje ni bilo izvedeno. GLAS IZPOD GORJANCEV

LETNIK XIV, ŠTEVILKA I STRAN 125 GEOGRAFIJA BRONASTO PRIZNANJE 7. razred: Gašper Kaplan 8. razred: Ana Jerele 9. razred: Vito Vidmar SREBRNO PODROČNO PRIZNANJE: Gašper Kaplan ZGODOVINA BRONASTO PRIZNANJE 8. razred: Leon Stangel 9. razred: Živa Judež, Vito Vidmar SREBRNO PODROČNO PRIZNANJE: Živa Judež KEMIJA (PREGLOVO PRIZNANJE) BRONASTO PRIZNANJE 9. razred: Erik Župevec Na državno tekmovanje se je uvrstil Erik Župevec. Tekmovanje ni bilo izvedeno. SLADKORNA BOLEZEN BRONASTO PRIZNANJE 8. razred: Zala Trampuš 9. razred: Živa Judež, Vid Turk, Erik Župevec KRESNIČKA BRONASTO PRIZNANJE 1. razred: Žan Fir, Filip Hočevar Brulc 2. razred: Brin Hrovatič 3. razred: Aljaž Brulc 4. razred: Nika Kalanj 5. razred: / 6. razred: Timotej Kobe, Žana Turk 7. razred: Zala Janžek, Živa Kirn, Monika Šeruga

STRAN 126 TEKMOVANJE V POZNAVANJU FLORE BRONASTO PRIZNANJE 7. razred: Urška Cimrmančič, Nastja Klemenčič, Lucija Strmole, Ajda Janžek 8. razred: Ana Jerele, Zala Trampuš SLOVENŠČINA (CANKARJEVO PRIZNANJE) BRONASTO PRIZNANJE 6. razred: Vita Janežič, Sara Kovačič, Timotej Kobe 7. razred: Ema Klobučar, Nastja Klemenčič, Zara Judež, Živa Kirn 8. razred: Maja Gosenca, Zala Trampuš, Leon Stangel 9. razred: Živa Judež, Ema Turk SREBRNO PODROČNO PRIZNANJE: Maja Gosenca, Živa Judež ANGLEŠČINA BRONASTO PRIZNANJE 8. razred: Zala Trampuš 9. razred: Živa Judež, Vito Vidmar, Marsel Adamlje Miklič, Erik Župevec, Žiga Brkopec. SREBRNO PODROČNO PRIZNANJE: Živa Judež GLASBENA OLIMPIJADA Akademija za glasbo je v sodelovanju z Glasbeno mladino Slovenije je izvedlo 9. državno tekmovanje glasbene olimpijade. Tekmovanja sta se udeležila Blaž Kle- menčič in Maja Gosenca ter sta osvojila srebrni priznanji. GLAS IZPOD GORJANCEV

LETNIK XIV, ŠTEVILKA I STRAN 127 Č KNJIŽEVNE UGANKE 1. Na sliki imaš prikazane štiri slovenske književne junake. Poimenuj jih. C AB 2. Kdo je avtor prve slovenske knjige? Povej naslov knjige ter letnico nastanka. 3. Vsako leto nas ob zaključku bralne značke obišče književni ustvarjalec. Povej najmanj tri književne ustvarjalce, ki so v času tvojega šola- nja obiskali OŠ Stopiče. 4. Poimenuj slovenske književnike na slikah. C Č D AB 5. Kdo je avtor prve slovenske slikanice? Kdo jo je ilustriral? Slika za namig.

STRAN 128 6. Koliko je staro gibanje oz. projekt Bralna značka? Izbiraj med tremi možnostmi. a) 60 let b) 53 let c) 36 let 7. Naštej tri književne nagrade za otroško in mladinsko književnost, ki jih podeljujejo v Sloveniji. 8. Poimenuj pravljice, ki jih prikazujejo spodnje slike. C Č AB 9. Letos mineva 200 let od smrti pomembnega slovenskega književni- ka. Bil je duhovnik in avtor prve slovenske pesniške zbirke, slovnice, ustvaril je tudi 1. slovenski časopis Lublanske novice. Kdo je to? 10. Spodaj imaš odlomek zelo znanega književnega besedila. Povej ime in priimek av- torja besedila ter naslov besedila. Na Starem so trgu pod lipo zeleno trobente in gosli, in cimbale pele, plesále lepote 'z Ljubljane so cele v nedeljo popoldan z mladenči vesele; bila je kraljica njih Urška brhka, plesáti ni dolgo nje volja bila. 11. Povej, kdo je avtor pesniške zbirke Mehurčki, v kateri nasto- pa mali Ciciban? GLAS IZPOD GORJANCEV

LETNIK XIV, ŠTEVILKA I STRAN 129 LIKOVNA UMETNOST na daljavo Likovna umetnost je predmet, pri katerem se učenci sprostijo in za trenutek pozabijo na vsakdanje skrbi. Zakaj ne bi bilo tudi na daljavo tako? Slikanje s temperami, risanje s svinčnikom, tušem in ogljem, kiparjenje z glino – vse to so klasične likovne tehnike, ki jih poznamo in smo jih večinoma osvojili. A ta čas nas je pripeljal do spoznanja, da umetnost po- nuja širok spekter možnosti, ki ga lahko prenesemo v vsakdanje življenje. S prvo virtualno razstavo Umetnost in dom sem želela predstaviti razmišljanja učencev in njihovo ustvarjanje izven okvirjev šolskega dela. Likovna dela, nastala v času karantene smo umestili v čisto pravo virtualno gale- rijo https://www.artsteps.com/view/5eaf1639f9d6356feee1eacd Vljudno vabljeni k ogledu. Mateja Hočevar, učiteljica likovne umetnosti KNJIŽEVNE UGANKE – rešitve 1. A MARTIN KRPAN B KEKEC C KRALJ MATJAŽ Č PETER KLEPEC 2. PRIMOŽ TRUBAR, ABECEDNIK IN KATEKIZEM, 1550 3. NPR. DESA MUCK, IVAN SIVEC, MAJDA KOREN, BOŠTJAN GORENC – PIŽAMA … 4. A IVAN CANKAR B FRANCE PREŠEREN C JANEZ TRDINA Č FRAN LEVSTIK D IVAN TAV- ČAR 5. MARTIN KRPAN, HINKO SMREKAR 6. 60 LET 7. LEVSTIKOVA NAGRADA, DESETNICA, ZLATA HRUŠKA, VEČERNICA … 8. A MOJCA POKRACULJA B KDO BO VIDKU NAPRAVIL SRAJČKO C ŠIVILJA IN ŠKARJICE Č ZLATA PTICA 9. VALENTIN VODNIK 10. FRANCE PREŠEREN: POVODNI MOŽ 11. OTON ŽUPANČIČ

FOTOUTRINKI NAŠE ŠOLE IN NJENE OKOLICE Foto: Zala Trampuš, Lina Šašek, 8. a in Ema Klobučar, 7. b