Glas izpod Gorjancev junij 2020

STRAN 51 IZLET V LONDON kraljeve palače, kjer smo stopalo. Ker je bila ote- si želeli ogledati menjavo klina tako huda, da ni- Aprila smo se odločili, da straže, vendar je bila sem mogel hoditi, me je gre naša cela družina med odpovedana, saj je tisti moral ati nositi. V mislih poletnimi počitnicami v dan ravno potekal kole- sem se spraševal, če bo London. Komaj sem čakal, sarski maraton. Tako sedaj izleta konec in bilo da bo končno prišel ta smo odšli v park, kjer mi je še bolj hudo. V dan. Avgusta smo se odpe- sva z bratom božala ve- najbližji lekarni smo ku- ljali proti letališču Jožeta verice in poskušala ujeti pili elastični povoj in z Pučnika, kjer smo parkirali papige, ki so letale po njim trdno povili nogo, avto, nato pa smo odpeljali parku. Preko dneva smo da se oteklina ni še bolj vsak svoj kovček s prtljago si ogledali še veliko lon- večala. Ponoči nikakor do okenčka na letališču. donskih znamenitosti. nisem mogel spati, saj me je tako močno srbe- Na letališču smo komaj Naslednji dan smo si lo. Ves čas sem se pre- čakali, da bo prišel naš avi- ogledali naravoslovni metaval po postelji. Na- on, vendar ga ni in ni bilo. muzej, nato pa odšli v slednji dan smo nogo Dve uri nismo vedeli, ali park, v katerem še dobro povili in lahko bomo sploh odšli, nato pa nismo bili. Ogledali smo sem hodil, čeprav z ma- se je končno oglasil glas iz si kraljeve vrtove. Bilo je lo bolečin. zvočnika, ki nas je klical na zelo vroče, zato sem si vkrcavanje. Po dveh urah sezul teniske in po travi Ker mi noga ni več ote- letenja smo pristali na hodil bos. Veselje pa ni kala, smo si lahko v Lon- enem od londonskih leta- trajalo dolgo, saj sem donu ogledali vse, kar je lišč. Počakali smo prtljago, kmalu stopil na razdra- bilo v načrtu in se imeli nato pa se z vlakom odpe- ženo angleško oso. Tudi lepo. Iz tega sem se nau- ljali do glavne postaje v angleške ose pičijo in pik čil, da ne hodim bos po centru Londona, od koder močno boli. Noga me je travi, če ni potrebno, in smo šli s podzemno želez- zelo bolela, hitro se je da imamo vedno s sabo nico do našega stanovanja. pojavila oteklina, zaradi povoj. Izlet je bil fanta- V stanovanje smo prišli bolečin sem kar zajokal. stičen, tako da ga pripo- zelo pozno, tako da smo S sabo nismo imeli niče- ročam vsem. šli hitro spat. sar, kar bi pomagalo proti oteklini ali boleči- Izak Denkovski, 5. r. Naslednji dan sem se zbu- nam razen hladne pijače, dil že zgodaj, saj sem ko- ki smo jo pritisnili na maj čakal na raziskovanje Londona. Odšli smo do GLAS IZPOD GORJANCEV

LETNIK XIV, ŠTEVILKA I STRAN 52 KAKO SEM SE NAUČILA PLAVATI Nekega jutra smo se z družino in še z dedkom in babico odpravili v toplice. Ker pa je to bilo že dolgo nazaj, se ne spomnim točno kam. Spakirali smo kovčke in se že zgodaj odpravili na pot. Ko smo prišli, sva bila z bratom Lovrom vsa navdušena, ko sva zagledala ogromne bazene in dolge tobogane. Pri recepciji so nam dali ključe od dveh sob. V prvi smo bili jaz, Lovro, ati in mami, v sosednji pa sta bila dedi in babi. Hitro smo se oblekli v kopalke in odhiteli proti bazenom. Ati mi je napihnil še rokavčke in vsi, razen babi, smo skočili v vodo. Babi že od otroštva ne plava, saj so jo, ko je bila še otrok, komaj rešili pred utopitvijo v reki. Tri ure smo plavali in se spuščali po toboganu, nato pa vsi utrujeni prišli iz vode. Ura je bila že 17.30 in hitro smo se preoblekli, si posušili lase, obesili mokre brisače, kopalke, na rob ograje pa še moje rokavčke ter odšli na večerjo. Večerja je bila odlična in vsi smo se zelo najedli. Ko smo hodili proti sobi, so nam na recepciji povedali, da bo ponoči pihal veter in da naj si pospravimo kopalke z balkona. Kopalke in brisače smo pospraviti, na rokav- čke, skrite v kotu, pa smo čisto pozabili. Ponoči jih je odpihnilo, nihče ne ve, kam. Tega prej sploh nismo opazili, ko pa smo se po zajtrku oblačili v ko- palke, rokavčkov nikjer ni bilo. Vsi smo jih začeli iskati, a jih nikjer ni bilo. Nato pa je ati vprašal, kdo jih je pospra- vil. Nihče mu ni odgovoril, tako smo ugotovili, da jih je ponoči odpihnilo. Bila sem zelo žalostna. Vsi so se zabava- li, jaz pa sem jih le žalostno opazovala in babi je opazila mojo žalost. Rekla mi je, da naj najprej poskusim v pli- tvem bazenu, potem pa grem še v globljega. Najprej sem nekaj časa zbirala pogum, nato pa odšla. V plitvem baze- nu, v katerem sem lahko še stala, mi je šlo odlično. Tedaj pa je napočil čas, da sem šla v globlji bazen. Babi me je ves čas spodbujala in končno sem splavala. Bila sem zelo vesela in ponosna nase, tako kot tudi vsi ostali, še poseb- no pa babi. Nekaj časa sem še plavala z ostalimi, nato pa smo odšli domov. Bili smo veseli in tudi malo žalostni, ker smo mo- rali že oditi. Tako sem spoznala, da je bilo vse slabo tudi za nekaj dobro. Klara Šimec, 5. r. Nolan Graša, 5. r. Ajda Kasteli

STRAN 53 AJDA KASTELIC MARTIN ŠAŠEK Moti me to, da je kar veliko nalog, ampak vseeno zmorem PIJA PUŠ vse. Zdaj ko sem se navadil na Všeč mi je, da Pohvalila bi to, da so razlage za naloge zelo dobre, samo spletno učilnico, mi ne imamo ravno redko ne vem, kaj ste imeli v mislih. Všeč mi je tudi to, da predstavlja večjih težav. prav naloge in nas sproti obveščate o vsem. Hvala. Od začetka sem imel kar dobre razlage, nekaj težav. Nalog ni pre- moti me pa, da NOLAN GRAŠA več, težko je pa sedeti za nas ne morete Mene ne moti nič glede nalog, učenja, razlag in navodil. mizo, če je zunaj lepo vre- sproti oceniti. me. Moti me le, ker se ne morem videti z vami, prijatelji, Pohvalil bi, da je snov ob- sošolci in drugimi bližjimi. Pohvalil pa bi to, da res veli- javljena tudi za kakšen dan vnaprej, da si čas lažje raz- ko delate in da to zelo cenim. poredim. KAJ ME MOTI SEBASTJAN KOBE SARA BERKOPEC IN KAJ BI Moti me, da nismo Ni v redu, da ni ocenjevanj in preverjanj, nabirajo se skupaj, da nas ne mo- snovi, ni Vaše razlage, ker smo bili drugače navajeni in POHVALIL PRI rete oceniti sproti, smo se veliko naučili z Vami v šoli, pa tudi ker ne vem, UČENJU NA potem bo ogromno do kdaj bo vse to trajalo. DALJAVO? snovi na kupu. Všeč Pohvalila bi Vaše delo in trud ter prizadevnost, vidi se, so mi razlage na inter- da nam sledite (kaj počnemo, kje smo, kako nam gre, Učenje na daljavo v netu, saj so zelo ra- kaj nam je všeč in kaj ne ...) ter da pošiljate pomembna 5. razredu - april, zumljive. obvestila tako nam (učencem) kot staršem. 2020 ALJAŽ CIMRMANČIČ VID KLEMENČIČ Ne moti me kaj veliko, Mene moti, da je zelo veliko naloge in ne morem dohi- edino to, da pogrešam tevati, všeč mi pa je, da nisem v šoli .... vas in moje sošolce . Z ŽAN DULAR nalogami sem kar na Moti me, da nismo skupaj, ker mi matematika dela tekočem in jih delam težave in lažje razumem vašo razlago kot tisto iz film- sproti vsak dan. Najraje čka. Všeč mi je pa to, da imamo z vami še kar redne imam matematiko, saj pogovore in se videvamo z vami in s sošolci, čeprav mi deljenje kar gre in ne v živo. angleščino, saj je dobra, ker imamo zanimive naloge. GLAS IZPOD GORJANCEV

LETNIK XIV, ŠTEVILKA I STRAN 54 ŠKOTSKI OVČAR NA bili večinoma kodri, mopsi, doge, dal- da bi se igrali njegove igrice. Pa tudi POTOVANJU matinci, haskiji, jazbečarji, zlati prina- nemški ovčarji, tako kot domačini, so Nekega lepega sončnega dne se je šalci, belgijski ovčarji in še različni se razburjali in mu govorili, da nimajo škotski ovčar odločil, da bo zapustil mešanci. Prišli so namreč z letalom, časa, ker hitijo v zelo pomembne slu- Škotsko in odšel v svet. Potovati si saj je tam največje letališče v Nemčiji. žbe. Škotski ovčar se je spraševal, kje je želel in potovati, od Amerike pa vse do Kitajske. imajo prijatelje in če jih sploh imajo. Pomislil je, da morda v njihovi službi. Prepotoval je vse dežele in si izbral A če ga nemški ovčarji ne sprejemajo, svoj novi dom. To je bila Nemčija. bi ga sprejemali škotski, takšni kot je Začel je živeti svoje novo življenje v on. Zato je začel čakati na prvega mestu, ki se imenuje Frankfurt. To je škotskega ovčarja, ki bi mu bil enak. bilo za psa turista zelo lepo mesto, a In mogoče ga čaka še danes, če ni že če živiš kot tujec, te tam nihče ne zdavnaj odšel nazaj na Škotsko, no- mara, ker ne poznaš njihove kulture, vim dogodivščinam na proti. pravil in še marsičesa. Ni se počutil tako dobro, kot je priča- Sara Brkopec, 5. r. Tako je škotski ovčar živel med koval, saj so ga psi turisti zavračali, nemškimi ovčarji in med psi turisti, pojasnjevali so, da nimajo časa, češ da ki so danes prišli, jutri odšli. To so si morajo ogledati celo mesto, ne pa, ŠOLANJE DOMA Na začetku leta se je na Kitajskem pojavil nov virus, ki se imenuje korona virus. Virus je zelo majhen in se prenaša s človeka na človeka. Ker je zelo nalezljiv in je zelo nevaren za starejše in bolne ljudi, so pred enim tednom zaprli tudi šole. Tako smo sedaj učenci že en teden doma. Na začetku smo vsi mislili, da bomo imeli dolge počitnice, a smo kmalu po e-pošti dobili naloge, ki jih moramo narediti. Po vsej Sloveniji smo se začeli šolati doma in to po spletnih učilnicah in e-pošti. Na začetku se mi je bilo težje zbrati in organizirati, saj smo naenkrat dobili veliko navodil in sem skakal iz enega predmeta k drugemu. Pogosto moram prositi starše za pomoč, vendar vedno nimajo časa, ker delajo od doma in imajo veliko sestankov po telefonu. Težave mi še vedno dela tiskanje gra- div. Če je le mogoče, mi jih zvečer natisne mami. Posebej težko pa je brez družbe, saj smo morali vsi ostati doma. S prijatelji se pogovarjamo le po e-pošti, discordu in različnih računalniških igrah. Popoldne grem včasih s starši na sprehod, gledam televizijo, berem knjige, delam nalogo, pomagam pri kuhanju, igram računalniške igrice … Upam, da bo virus kmalu izginil, ali pa da bomo našli zdravilo, saj že kar pogrešam šolo. Pogrešam prijatelje, naše druženje, pogovore in igranje. Urban Mirovič, 5. r.

STRAN 55 ŠPORT NEKOLIKO DRUGAČE Pozdravljeni, danes je bil nekaj časa pri meni Marko Kas- trevec, zato sva kar skupaj naredila nalogo za šport - poligon. Jaz imam počeno gumo na kolesu, zato vaje za poligon nisva oprav- ljala s kolesom. Tudi z rolerji ne, ker ima- mo pred hišo s peskom posuto dvorišče. Odpravila sva se v gozd in z bratom ter sestro smo izvajali vaje na gozdnem poli- gonu. Nad potokom smo naredili most, hodili smo po kamnih, skakali čez potok, plezali, hodili po hlodih, preskakovali ovire ... Bilo je zabavno. Lep pozdrav! Janko Mežnar in Marko Kastrevec GLAS IZPOD GORJANCEV

LETNIK XIV, ŠTEVILKA I STRAN 56 TEHNIŠKI DAN, IZDELAVA GUGALNI CE, BALONA IN PRI URI NIT TERMO POSODE, 21. 4. 2020

STRAN 57 NA ŠPORTNEM DNEVU S ŠPORTNIMI IZZIVI, 22. 4. 2020 AJDA KASTELIC ŠT. PONOVITEV V 60 SEKUNDAH: KROŽENJE Z ROKAMI NAPREJ: 82 SONOŽNI POSKOKI NA MESTU: 40 POČEPI: 24 TREBUŠNJAKI: 25 SKLECE: 10 BOČNI POSKOKI: 44 SEBASTJAN KOBE GLAS IZPOD GORJANCEV

LETNIK XIV, ŠTEVILKA I STRAN 58 PODALJŠANO BIVANJE Poleg izvajanja rednih dejavnosti podaljša- 2. Projekta BRALNA PISMENOST in nega bivanja (samostojnega kosila, iger, RASTOČA KNJIGA športa, domačih nalog, ustvarjanja iz raz- smo poleg razrednih bralnih uric v knjižnici ličnih materialov in v različnih tehnikah, in vadbenem prostoru popestrili še z igra- učenja šolskih pravil, obveznosti in pravic, njem razredne knjižnice in literarnim poli- obiskovanja knjižnice) smo v podaljšanem gonom z učiteljicama za slovenščino ter bivanju izvajali še: branjem starejših učencev mlajšim. 1. Dejavnosti ZDRAVE ŠOLE : 3. Učenje BONTONA in ETIKE v šoli in - čuječnost (pitje napitka iz zelišč iz šol- na spletu. skega vrta, okušanje z zaprtimi očmi), - medgeneracijsko sodelovanje med učen- 4. Poudarjanje, da smo tudi KULTURNA ci (učenje prve pomoči z učenci predmet- ŠOLA (vadba in sodelovanje na šolskih ne stopnje), prireditvah). - spoznavali pomen zdrave prehrane in Ni nam bilo dolgčas.ž gibanja, - izvedli digitalno dieto. Učitelji PB

LETNIK XIV, ŠTEVILKA I STRAN 59 PREDMETNA STOPNJA ISKALEC SKRIVNOSTI MOJ KRAJ DOLGČAS Drznem si iskati skrivnosti Jutranje petje ptic me zbudi, Dolgčas je dolgčas. in odkrivati nove norosti. pogledam skoz' okno, Ne da se ga opisati, Drznem si ljubiti človeka saj bi morala preveč pisati. brez ponujenega čeka. kjer stari vodnjak naš stoji. Dolgčas nadležna je stvar, Drznem si pogledati skrivnosti v Stečem na vrt do domačih ž'vali, ki ti lahko pokvari dan. oči pobožam oslička, ki mirno stoji. ter se uriti v pretkanosti. Kasneje se odpravim na pot proti Včasih pa je tudi dobra reč, Drznem si verjeti v sanje, ko vidiš, da se po televiziji predva- čeprav moram veliko delati zanje. gozdu. Prečkam potoček. ja skeč. Pa vendar je skrivnost včasih bo- Tam jez že dolgo sameva. leča resnica Nabiram pljučnik, ki prav lepo Lahko je žalostno ali veselo, in ne tako slastna kakor mamina lahko pa greš in opraviš kakšno pica. uspeva. Včasih ti zavrti svet, delo. da ne veš več, v kaj verjet. Skozi skalnate klance Dela nikoli ne zmanjka, tudi ko ti prilezem v bogati gozd Gorjance. Stefanija Meglič, 8. b Po dolgem sprehodu se vračam je dolgčas, in si naveličan čakanja. domov. Še enkrat ozrem se čez rame V vsaki stvari pa se skriva nekaj, kar ti lahko polepša dan, v ta neverjetni del narave. in si zato lahko bolj nasmejan. Včasih se vprašam, kako in zakaj. Vita Janežič, 6. r. Odgovora ni. V srcu pa vem: to moj najlepši slovenski je kraj. Neža Hočevar Brulc, 6. r. Dobitnica priznanja literarnega na- tečaja Moja domovina

STRAN 60 UNIČENI UPI pa pogledaš v daljavo, Eneja Ucman, 8. a veš, bilo je to slabo. Ta dogodek v naših srcih, hladna vojna, ki boli, Petinsedemdeset let je prinesel le nesrečo, se boril ni tale svet naš ponos umrl ni! in ko čakaš na dobroto, čutiš večjo le sramoto. Tam pogumni so vojaki za pravico in ljudi, Blisk počutja in prevare krila jih je pot resnice, nas prešine pozno v noč, da nihče jih ne dobi. zdaj ko gledaš sam za sa- bo, Ko prišel je čas spopada, čutiš krivdo in svojo moč. temne sile in noči, mrtvih žrtev in propada Ana Jerele, 8. b za odlašanje pač ni. Ko kazalec je govoril, dima polno in solza, ženske pa ostale same, le vdove brez moža. Gor na nebu nad oblaki čutiš veter teh letal, ki morda so obležala, ko se nisi bojeval. Čas mineva hitro z leti, rekli vojni smo v slovo, GLAS IZPOD GORJANCEV

STRAN 61 Leon Župevec, 7. a MOJA UŠESA Moja ušesa so kot ena mala peresa. Včasih se delajo gluha, ko je mami sitna kot muha. Moja ušesa so kot majhna čudesa, saj slišijo vse od jame do nebesa. Z njimi strižem, kadar mi kaj ne paše. Zato si jih z rokami pokrijem, da se mi zvok zabaše. Moja ušesa so tudi držalo za uhane in ko se uležem, se stisnejo name. Večkrat na ušesih tudi sedim, vsaj tako pravi ati in jaz se mu smejim. Za ušesa si včasih zataknem lase, kadar me motijo, ko učim se sede. Neža Hočevar Brulc, 6. r. Ema Klobučar, 7. b GLAS IZPOD GORJANCEV

LETNIK XIV, ŠTEVILKA STRAN 62 ONKRAJ SVETA, 20. 3. 2020 Pozdravljeni, stari starec! Pred dvema tednoma sem prisedla k tebi v parku v bližini naše hiše. Pogledala sem te in ti si me pogledal ter dejal: »Kaj pa ti otrok meniš o današnjem svetu, v katerem živimo?« V tistem tre- nutku je vame prešinilo na tisoče besed, pa vendar se mi nobena ni zdela prava, da bi jo lahko ubesedila. Nasmehnil si se mi, me potrepljal po rami in rekel: »Saj vem, kako je.« Rekel si, naj ti pišem, pomignil z roko proti svoji hiški in z lahkotnimi koraki odšel. Tisto noč mi tvoje besede niso dale miru in ko so vsi že spali, sem se odločila, da ti pišem, saj bi se le tako umiril tok misli. In tako je nastalo moje mnenje … Živimo v svetu, kjer beseda ljubiti nekoga pomeni nič. V svetu, v katerem si na tisoče ljudi vsako leto odvzame življenje. Kjer je pomembno, koliko sledilcev imaš ali koliko likov dobiš na in- stagramu. Kjer ljudje svoje obraze skrivamo za maskami sreče, čeprav je realnost veliko bolj za- skrbljujoča. Kjer se večajo prepadi v družinah zaradi besed, ki ji nikoli ne bi smeli izreči. V svetu, v katerem skušamo pripadati ne glede koliko bolečine, krvi, solza bo treba za to pretrpeti. Sku- šamo ugajati ljudem, katerih sploh ne maramo, gledamo se v ogledalo s solzami v očeh upajoč, Maja Gosenca, 8. a Ula Kastelec, 9. a

STRAN 63 da bi lahko bili kdo drug. Oblačimo se v oblačila, v katerih se ne počutimo dobro, samo zato da bi se pogledi neznancev vsaj enkrat ustavili na nas. Že v mladosti zakajamo svoja telesa, popivamo, ker mislimo, da bodo s tem težave kar izpuhtele, čeprav vsi vemo, da nas življenje čaka. Uničujemo svet, brezbrižno mečemo odpadke v mati naravo. Smo generacija, ki se premalo zave- da nevarnosti medijev. Svet, za katerega so se borili naši pradedi, dedi, nekateri očetje in tudi vi, starec (preden sem prisedla, sem videla znak vojske, bojne rane in slike tvojih padlih vojakov, zato sem sklepala, da ste bili v vojski), počasi izgubljamo. Pa vendar vem, da je potreben le en človek, ki bi bil zadovoljen, ne glede kakšne polti je on in nje- govi prijatelji, če je lep ali grd. Človek, ki ne bi poskušal ugajati vsem in samo biti to, kar je. Člo- vek, po katerem bi se vsi zgledovali že samo zaradi tega, ker je poseben, drugačen. Ker bi bil po- nosen na to, da je edinstven. In morda bi se takrat cel svet zbudil iz otopelosti, v katero je bil ovit, in spoznal, da je njegov največji dar biti to, kar si. Preden si odšel, sem za hip zazrla v tvoje oči in v njih videla vse. Videla sem mir in ljubezen. Videla sem tebe z neznosno bolečino v očeh. Videla sem tvoje solze v vojni, ko so tvoji prijatelji množič- no padali. Videla sem tvojo ženo in otroke in kako dobro se počutiš ob njih. Videla sem njivo in tebe, brezskrbnega otroka, zaznala sem tvojo željo, da bi čim hitreje odrasel. In nato padec v re- sničnost, ko si ugotovil, kako zahtevno je biti najstnik. Presenetljivo, kaj vse se skriva v očeh. Oprosti, če me je malo zaneslo, hotela sem napisati vse, kar sem občutila. Želim si, da mi tudi ti pišeš, kako se ti zdi ta svet. Piši mi o vojski in vsakdanjih rečeh. Stefanija Meglič, 8. b Dobitnica priznanja mednarodnega literarnega natečaja za najlepše pismo Ajda Hočevar, 6. r. GLAS IZPOD GORJANCEV

LETNIK XIV, ŠTEVILKA I STRAN 64 SANJE V OČEH DOLGČAS DOBROTA Dobrota je lepa stvar, Sanj je zmeraj veliko, lahko Dolgčas je v šoli, so zabavne, vesele in živahne, dolgčas je doma, seveda brez utvar vendar nikoli ne obupaj in se dolgčas je povsod, in povezuje jo ljubezen, vedno bori zanje. kjer ni prijatelja. kadar nisi jezen. Podobne so kot zabava in smeh, Ko je dolgčas, je vse črno-belo, Vsi potrebujemo pomoč, ko prepevajo v tvojih očeh. ne ljubi se ti spravit na delo. tudi najbolj modri, Včasih se tudi delo znajde v sanjah, Samo poležavali bi in nič naredili, ko strmijo v noč vendar pri delu moraš garati, potem pa bi se prav gotovo zre- in do drugih niso osorni. drugače ne moreš na morju ležati. Leon Stangel, 8. b dili. Sanje so kot žarki v tvojih očeh, nikoli ni prepozno, da jim slediš, To pa nima nobenega smisla, saj se iz njih vedno kaj novega naučiš. saj tvoja pamet postala bi kisla. Pa vendar delo krepi človeka, česar ne naredi nobena obleka. Vita Janežič, 6. r. Zato se vstaneš, spraviš na delo, da bo tvoje življenje smisel imelo. Zara Judež, 7. b Petra Cimrmančič, 9. b

STRAN 65 SLOVENŠČINA, MOJ JEZIK DOLGČAS V začetku so le kmetje govorili slo- jezik imeti, vensko, tako je posebna, velikobesedna, Dolgčas, dolgčas, zelo žlahtni gospodje pa nemško, njena posebnost je dvojina, mi je dolgčas. v šolah otroci so se najprej sloven- ima jo edina. ščino učili, Le zakaj mi je dolgčas? a so jo kasneje z nemščino nadome- Sestavlja jo veliko pisanih besed: Oh, saj res, nimam stili. hiša, drevo, ognjemet, telefona, televizije … sestavljajo jo tudi ločila, besedne Številni Slovenci so jo poudarjali, zveze, rime Kako naj premagam ga? njen pomen so zagovarjali, ter besedne družine. Vzamem knjigo, berem da ni nič manj vredna od drugih jezi- kov, so govorili, Kaj bi bilo, če je ne bi izumili in se kaj novega in saj so tako tudi čutili. in se številni zanjo borili? lepega naučim. Danes bi najbrž še vedno nemško Čez stoletja se je položaj slovenšči- govorili, Le kako so dolgčas ne spreminjal a je škoda, da se tako edinstvenega preživele naše babice, dedki? in številne opominjal, jezika ne bi govorilo kako pomembno je, da se jo učimo, in bi se nanj pozabilo. Seveda, pasli so krave, jo spoznavamo in z njo živimo. igrali so igrice in Naša naloga pa je, da jo ohranjamo, Danes slovenščino na uradih govori- druge učimo in z njo seznanjamo, poleg še kaj prebrali. jo, lahko smo ponosni, da jo imamo, Oh, kako lepo jim je bilo, tudi v šoli se jo učimo, jo pišemo, govorimo in se o njej uči- iz nje so se številna narečja razvila mo. ko jim dolgčas ni bilo. in se do danes tudi ohranila. Maja Gosenca, 8. a Dolgčas ni kar nekaj, Kako lepo je slovenščino za materni to je lahko čas, ki si ga vzamemo zase. Se kaj novega naučimo in se zraven lahko prav lepo poveselimo. Ajda Janžek, 7. b GLAS IZPOD GORJANCEV

LETNIK XIV, ŠTEVILKA I STRAN 66 S TABO SE VESELIM, NAJSTNIŠKA LETA S TABO VSE TRENUTKE PREŽIVIM Ko v najstniških letih znajdeš se, Ko sva še oba racala, še sam ne veš, kaj dogaja se. sva se že podila in igrala. Hormončki ti ponagajajo, Vedno pomagal si mi, in vsako sekundo bolj razgrajajo. zato hvaležna sem ti. Skupaj nove ovire premagujeva, Tvoje srce pa našlo je fantiča, in čedalje bolj se zbližujeva. od katerega pogled težko se umika. Pogrešam te najine dni, Njegov nasmeh vedno znova očara me, ki odlični so bili. z iskrico v očeh osvaja me. Del sveta sva že spoznala, in pri tem se vedno nasmejala. Ob 4h zjutraj še v postelji bediš, Vedno se te razveselim, razmišljaš, a nič ne narediš. in s tabo najlepše trenutke doživim. Zjutraj z metuljčki se zbujaš, Nočem te izgubiti, in cel dan o njem spomine obujaš. saj svet morava še do konca odkriti. V šoli učitelji mi težijo Gea Potrč, 8. b in me iz mojega sveta vedno prebudijo. Tijana Urekar, 7. a Težko zberem se, saj on v mojih mislih je. Z njim resno zvezo si želim, a ne vem, če jo lahko dobim. O vsem tem z njim bi se pogovorila, le ne vem, če bi s tem kaj dobrega storila. To zame je težko, mučno in naporno. Čisto nekaj novega je, zato ne vem, kako obnašam naj se. Želim si le, da srečno skupaj bi bila, zaljubljena, čez nekaj let pa poročena in z otrokoma obdarjena. Gea Potrč, 8. b

STRAN 67 RAZMIŠLJANJE O SODOBNEM ČLOVEKU IN NJEGOVI SAMOTI Vsi se enkrat rodimo in osamljene, iščemo svoje pogledamo kakšno zani- enkrat bomo umrli. Tako notranje obraze in si laj- mivo vsebino na med- nam prinaša življenje. Ni šamo svoj vsakdanji ego. mrežju. Toda ali smo za ga moč spremeniti, tudi v Iščemo utehe v raznih to kaj bolj socialni? Ali se sodobni družbi človek drobnih stvareh, smisle v zaradi bega v virtualni nima moči pri tem. Nje- nesmislih. Včasih imamo svet počutimo kaj bolj gova oz. naša sodobnost občutek, da tisti trenutek sodobni? v obliki najnovejših tele- v življenju nimamo nič za Mislim, da, če ne bi bilo komunikacijskih pripo- postoriti. Dolgočasimo te tehnologije, bi se ljud- močkov nam seveda ni v se, ničesar se nam ne je več družili med seboj, pomoč. Ali smo danes ljubi početi. Sama se več- več prostega časa bi pre- kaj bližji sočloveku? Na krat tako počutim in pre- živeli zunaj. Danes bi mo- tej sodobni poti se nam pričana sem, da nisem rali svoj čas, ki ga imamo pripetijo marsikatere edina v tej sodobni sa- na voljo, preživeti s svoji- dobre in tudi slabe stvari. moti. V takšni situaciji se mi najbližjimi, namesto Spoznavamo prijatelje, moramo z nečim zamoti- tega pa več časa prebije- simpatije in nešteto dru- ti ter zaposliti svoj um, mo v virtualnem svetu. gih priložnosti. Pa vendar bodisi tako, da gremo na se še vedno počutimo sprehod v naravo ali si Anja Lukšič, 9. b Matic Ivešić, 9. a GLAS IZPOD GORJANCEV

LETNIK XIV, ŠTEVILKA I STRAN 68 LJUBEZEN Gaja Može, 8. b DOBROTA JE PODALJŠEK SRCA Ljubezen žari, cveti, boli in tudi oveni. Postani, kar hočeš, Ljubezen polna zapletov je, da videl bi ti, a meni pomeni čisto vse. Ljubezen čustva povezuje, ko srečaš človeka a jih tudi oddaljuje. v gneči ljudi. Ljubezen celo nebo razsvetli, ob tem se imamo radi vsi. V tebi dobrota je srcu lepota, Neja Kobe, 6. r. ki širi se hitro, v dobrih stvareh. ŽIVLJENJE Je razlog krohota in zlobi slepota, Ko človek bi vedel, kako čas hiti, ko jo ujameš, hiti, hiti in se ti vedno zdi, dobrosrčen postaneš. da živeti je treba pošteno naprej Ana Jerele, 8. b in na življenje nazaj nikoli ne glej. Erik Župevec, 9. a Pesem življenja naj v srcu kipi, saj človek se spomni le najlepših dni. Pod oknom ti rože bodo pele, in spomnil se boš najlepše sreče. Maša Hrovat, 8. b

STRAN 69 DOLGČAS PREPROSTE BESEDE Dolgčas odkrili neandertalci so Minila je zima, poletje, jesen Preproste besede so vsi, in dela bilo je spet, počitek ulica, jež, kolo, ker delati niso mogli vse dni. zgubljen. veliko pa jih je, Ko tako so ležali doma, Delali, delali so vse te dni, ki nasmejejo te. jim zamisel po glavi je šla. dokler ni zopet prišlo do skrbi. Pojdimo početi nekaj pametnega, »Kaj pa če dolgčas spet napoči Spremljajo te že, odkar govoriš, da dela ne bomo iskali doma. in nas vse po glavi poči,« ker so enostavne, Tako so odšli drug do drugega, spraševali so se vsi, se jih sprva naučiš, da bi našli si prijatelja. medtem pa z delom so hiteli. Skupaj so peli veseli doma, Nato oglasi se vaščan in reče: z njimi si razlagaš svet, da dolgčas pregnali bi s tega sveta. »Dela bo, da bo vsak zaspan«. kakšen je, kako je lep. Ko pa prišla je noč temna skupaj odšli so do konca neba. Kristian Žan Štangelj, 8. b Preproste besede so zanimive, lahko so tudi igrive, Ko so prespali vse te noči, nova naloga na njih spet preži, z njimi delaš rime in povedi napočil je čas, ko zopet so šli o marsikateri temi. drug drugemu odganjat skrbi. Ko pa misli bilo ni več, Preproste besede niso zapletene so svoja telesa spet vrgli preč. ne za brati, ne za pisati, Vsakdo doma se je dolgočasil, ker ni imel nič, da bi se kratkoča- še najmanj pa niso zatežene, sil. lahko jih je govoriti in pisati. Minil tako je počasi spet dan in vsi so odšli spati na stran. Lahko jih poješ, jih sestavljaš in z njimi svojo domišljijo obarvaš. Z njimi ti dolgčas ni, ves svet se takrat v tvoji glavi vrti, od mesta do morja, do trave in širnega obzorja. Maja Gosenca, 8. b Katja Kastelec, 9. a GLAS IZPOD GORJANCEV

LETNIK XIV, ŠTEVILKA I STRAN 70 ŠOLA NA DALJAVO - 6. RAZRED Šola na daljavo Šola na daljavo naj bila bi nam za zabavo. mi je prav v zabavo. Vsak v svoji hiši se učimo, Učiteljev in učiteljic ni, dobrih ocen v šoli si želimo. zdaj smo sami, a ne brez skrbi. Radi bi spet v šolske klopi odšli, V šolske klopi se bomo kmalu vrnili, a šole na daljavo nikoli pozabili. a ne zaradi šole, Splet nam omogočil reševanje je nalog, temveč druženja s prijatelji. da ostali zdravi bi od glave pa do nog. Zato ostanimo zdaj doma, Vsi želimo si veselja, da nam virus ne \"zbezlja\". ki še v naših srcih hrepeni, Zato vsakič si IZODROM poglej, zato sedaj doma bodimo, da ostal boš pameten kot doslej. da se lahko kasneje spet v šolskih klopeh Oddaja res je zanimiva novega znanja in smeha veselimo. in tako končuje se ta rima. ;) Tim Juršič, 6. r. Neža Hočevar Brulc, 6. r. Neja Kobe, 6. r.

STRAN 71 SNEŽNI IZZIV 7. a Rok Ambrožič Ja, šolanje doma nas je razveselilo tudi s pošiljko snega, zato smo si v 7. a zadali snežni izziv. Bili smo res iznajdljivi. Na- stale so prave umetnine! Gašper Kaplan Leja Kotar Lenart Andrin Učiteljica Karmen GLAS IZPOD GORJANCEV

LETNIK XIV, ŠTEVILKA I STRAN 72 Šolsko leto 2019/20 je zelo posebno. ŠOLA NA DALJAVO V 7. B Zaradi epidemije smo doma že več kot dva meseca. Žiga Lukše, 7. b Šola na daljavo mi je po eni strani Šola na daljavo se mi zdi super. Spat všeč, po drugi strani mi pa ni. Všeč grem lahko kasneje in s šolo lahko mi je, ker si za reševanje nalog lahko začnem kadarkoli, oz. ko se mi da, ni vzamem več časa, bolje razmislim in mi treba začeti točno ob 8.20. Veliko naloge naredim bolj natančno. Ni mi manj je napeto, ker se ne rabim bati, pa všeč to, da se ne morem videti s da bom moral pred tablo. Jem in pi- sošolkami in sošolci. V šoli je lažje jem lahko med poukom (ko pišem), v šolo mi ni treba nositi tonsko torbo. tudi zaradi tega, ker učitelj snov Ni se mi treba preobleči iz pižame, bolje razloži. razen če so videokonference. Ko pi- šem oz. ko se učim, lahko zraven po- Ajda in Zala Janžek slušam glasbo, lahko sem več na tele- fonu, za računalnikom, zdaj sem se Tai Šeško, 7. b naučil tudi že malo hitreje tipkati po Ema Klobučar, 7. b tipkovnici. Ko mi gre že vse na živce od vsega prepisovanja, se lahko sprostim in grem ven na zrak. Rad imam praktične naloge, zdaj že nekaj tednov gojim paglavce, ki so vsak dan večji. Vsak dan jih nahranim, vsake toliko časa jim zamenjam vodo. Velikokrat s starši poslušam navodila vlade po TV. Pogrešam pa uro športa, ko smo celo uro igrali samo nogomet, slabše razu- mem snovi, če vprašam starša, mi pa rade volje pomagata, slabost je tudi, da moramo veliko prepisati. Je pa spet lažje sledit. Šole na daljavo ne bom nikoli pozabil. Anej Cesar, 7. b

STRAN 73 TRDINOVO PERO Letos smo v okviru šolskega literarnega natečaja Trdinovo pero skušali TRDINOVA PESEM povezati branje ter svet bajk in povesti o Gorjancih, ki ga je ustvaril Janez Trdina. Pri tem se je navezal na izročilo tukajšnjih krajev. O Stopičah in Janez Trdina je bil učenjak, Stopičanih je mogoče najti njegovo misel v zgodbi Narodna blagajnica bil je tudi velik poštenjak. (Slovenijo bo rešil junak, ki je v podzemni jami pod Stopičami, kjer skrbi za številne zaklade), v zgodbi Stražani in v zgodbi Rožica. Delil je veliko svoje modrosti Prav zato smo učenec povabili, da razmišljajo o življenju in delu Janeza Tr- in to do svoje pozne starosti. dine, kako bi svet Gorjancev in Podgorec opisal Trdina danes, da preobli- kujejo njegove zgodbe. Pisal je povesti o naših Gor- Med učenci prvega triletja si tretje mesto delita Marko Mežnar iz 2. razre- jancih, da ter Jernej Kobe iz 3. razreda na POŠ Dolž. Nagrado za drugo mesto prejme Zoja Goričar Jakša iz 1. razreda. S primerjavo Gospodičen nekoč ki so še dandanes na naših in danes pa sta si 1. mesto prislužili Žana Brulc in Neža Novak iz. 3. razre- klancih. da. S pesmijo Zakleti pastir je tretje mesto med učenci 4. in 5. razreda dosegel Preminil je leta devetnajsto Janko Mežnar iz 5. razreda. Tretje mesto si je delil z Nino Vidmar iz 4. raz- pet, reda. Nagrado za 2. mesto prejme Izak Denkovski iz 5. razreda, s pesmijo o Ja- ko je imel petinosemdeset let. nezu Trdini pa si je prvo mesto prislužil Nolan Graša ravno tako iz 5. raz- reda. Vsem je bilo zelo hudo, Med učenci 6. in 7. razreda Lucija Strmole iz 7. b prejme nagrado za tretje ker ga na svetu ni več bilo. mesto, Ajda Janžek iz 7. b nagrado za 2. mesto ter s pesmijo o Gospodični nagrado za prvo mesto prejme Vita Janežič iz 6. razreda. On moj najljubši pisatelj je, Med učenci 8. in 9. razreda si nagrado za tretje mesto delita Maja Gosenca napisal bajko o vili je. iz 8. a razreda in Žana Bačar iz 9. a razreda. Nagrado za drugo mesto prej- me Stefanija Meglič iz 8. b razreda, prvo mesto si je s prispevkom Podgorje Junak in vila bila povezana sta, nekoč in danes prislužila Živa Judež iz 9. b razreda. a žal na koncu umreta oba. Vsem nagrajencem iskrene čestitke, naj vam pero teče tudi v naslednjem šolskem letu. Pri tem pa naj vas navdihuje Janeza Trdina ne samo kot pisa- Nolan Graša, 5. r. telj, ampak kot človek, ki je neprestano iskal resnico in je vedno poudarjal vrednote svobode pravičnosti, enakosti in ljubezni do domovine in je s tem zapisal svoje ime v mozaik narodove odličnosti. GLAS IZPOD GORJANCEV

LETNIK XIV, ŠTEVILKA I STRAN 74 PODGORJE NEKOČ IN DANES Podgorje, ki ga je v 19. stoletju razi- skoval in opisoval Janez Trdina, se je no na pašo in opravljali še mnoga druga kmečka opravila. Čas so si precej razlikovalo od Podgorja, ki ga krajšali s pripovedovanjem zgodb in petjem pesmi. Ljudje so bili poznamo danes. Če bi Trdina videl, preprosti in skromni. kakšna je ta pokrajina zdaj, bi gotovo Danes se večina Podgorcev s kmetijstvom ukvarja le še kot dopol- bil začuden. nilno dejavnost Poti, ki jih je takrat prehodil, niso več ali pa so kmetijstvo popolnoma opustili. Kmetje danes imajo manj- enake. Kolovozne in makadamske poti še kmetije z manj živalmi, manj travniki in polji. Večino dela opravi- so se spremenile v asfaltirane ceste. jo kmetijski stroji. Tudi narava zdaj ne izgleda enako, kot Trdina je na poljih videval in srečeval mnogo ljudi in gotovo bi bil je nekoč. Kjer je bil včasih gozd, je presenečen, ko bi danes lahko ugledal le traktor. zdaj cesta in ob njej mnoge hiše. Te Življenje Podgorcev danes poteka mnogo drugače. Pogosto se nam so večje in premožnejše, kot so bile nekam mudi in tempo življenja je mnogo hitrejši kot nekoč. Že zju- hiše v Trdinovih časih. Tudi kmetij je traj večina z avtomobilom oddrvi v službo. Tudi popoldne so tako mnogo manj. Nekoč je skoraj vsaka otroci kot odrasli precej zaposleni. Mnogi otroci obiskujejo obšol- hiša imela hlev in ljudje pod Gorjanci ske dejavnosti, kamor jih seveda vozijo starši. so se pretežno ukvarjali s kmetij- Tudi pomen izobrazbe je mnogo večji, kot je bil sto let nazaj, zato stvom. A temu danes ni več tako. otroci veliko časa in truda posvetijo tudi šoli. Potem pa je tu še vsa Kmetij je vse manj, ljudje so zaposle- napredna tehnologija, ki pa med ljudi prinaša tudi slabe stvari. Veli- nih v mestih. Vasi so zdaj večje, mno- ko družin ni več tako povezanih med sabo. Vsak pač najraje gleda v ge imajo trgovino, gasilski doma …, svojo pametno napravo in zato nima želje, da bi se s kom pogovar- včasih pa je bila središče vasi cerkev. jal. Zelo se je spremenil način življenja Narava ni več enaka kot nekoč tudi zato, ker je precej onesnažena. ljudi. Nekoč so od jutra do večera V zraku je mnogo izpušnih plinov, gozdovi in območja ob cestah so delali na poljih, travnikih, gnali so živi- polna smeti, s škropljenjem in nepravilnim odlaganjem odpadkov pa zastrupljamo prst in posledično tudi vodo. Čeprav Trdina v Podgorju ni bil domačin, je v svojih delih zelo pristno in nazorno upodobil Podgorje in navade ter način življenja ljudi. Vse to je ubesedil v svojih Bajkah in povestih o Gorjancih. Čeprav je danes svet pod Gorjanci drugačen, mislim, da bi bilo Ja- nezu Trdini v čast, da se ga spominjamo še danes. Marcel Kastelic, 9. a Živa Judež, 9. b

STRAN 75 GOSPODIČNA Grajski gospod in grajska gospa že bolj močno, zdravo in mlado se je Gospa je dobra z beračem bila, davno tega, počutila, zato je bila dobro poplačana, studenec, iz katerega je pila, kar sta na Mehovskem gradu žive- roke in obraz si je še umila pa se še danes imenuje Gospo- la, in se srečno domov napotila. dična. Gorjance sta zase imela, Ko vrnila se je domov, a gospa si je otrok želela, je gospod kar ni prepoznal, Maja Gosenca, 8. a vendar je kmalu nevarno zbolela. gospod je postal tako srečen, TRDINA GOVORI Si sedem let in sedem mesecev da je gostijo priredil, Ta naš kraj je raj, opomogla ni, na kateri se je vsak podgorski preprost in poln je ljudi, prihajali so jo zdravit zdravniki vsi, kmet ki znajo ceniti stvari. vendar si gospa močno je želela, nasitil in napil. Tu se ljudje poznajo da bi sprehod na Gorjancih imela, in se radi imajo. vendar se ni mogla sprehoditi, In to je tisto kar šteje, saj se še v postelji ni mogla obrni- kar ogreje. ti. Nekoč pa v grad berač pride, hlapci ga napode, a gospa ga v grad sprejme in ga lepo postreže. Berač ji da v zahvalo gorjanski So sanje, so upi, smo mi, koren, in s skupnimi močmi jih bomo uresničili. ki gospe odžene bolezen, Čeprav v meni ne teče podgorska gospa se je po Gorjancih spreho- kri, dila, moje srce za Podgorje živi, iz tretjega studenca je pila, to me izpolnjuje in to mi zadostuje. Stefanija Meglič, 8. b Žana Bačar, 9. a GLAS IZPOD GORJANCEV

LETNIK XIV, ŠTEVILKA I STRAN 76 SVET POD GORJANCI DANES JANEZ TRDINA V DANAŠNJEM SVETU Včasih so otroci krave pasli, Zviška gledam te moje prelepe Gor- knjige zraven brali so. jance Danes otroci mi še dober dan ne rečejo, in njihove številne klance. ker v telefone zasanjani so. Za to deželo se jih mnogo je borilo Lepa narava se oglašala je, in z vojno svojo domovino izborilo. danes vse več ljudi na Gorjance hiti, Tukaj zdaj Podgorci žive kjer veselje in radost živi. in se ob vinčku vesele. Gorjanci pa jokajo, Vsako jutro zgodaj vstanejo, ker vse bolj onesnaženi so. se na delo odpravijo. Joj, ko čas bi lahko zavrtel nazaj, Tam tudi Podgorke slavijo, da Gorjanci bi bili bolj mirni ki rade za svoje može malico naredi- in ne kot zdaj. jo. Ajda Janžek, 7. b Z modernimi oblekami na sebi Kristian Žan Štangelj lepši dan naredijo tudi tebi. Pa seveda tudi otrok ne smemo po- zabiti, saj so razlog, zakaj se veseliti. Čeprav jim znajo včasih pamet pošte- no soliti, se da od njih marsikaj naučiti. In zdaj vsi bi se radi le v avtomobilih vozili, nihče pa se ne zaveda, kaj bodo s tem storili. Tehnologija zavzela je svet, brez nje se ne da živet. Stefanija Meglič, 8. b

STRAN 77 Zoja Goričar Jakše, 1. r. GLAS IZPOD GORJANCEV

LETNIK XIV, ŠTEVILKA I STRAN 78 PRELEPA GOSPODIČNA Matic Ivešić, 9. a Mehovski grad se je porušil, GORJANSKA BITJA a Gorjanci še stoje, Tam na griču stoji prelepa dežela, na njih je mlada gospodična, Gorjanci, pod katero živijo zato Podgorci še žive. le Podgorci. Podgorcev kot meščanov je, Tam zgoraj živi veliko bitij, ki hodijo in sem in tja, ki nam čisto premešajo niti. a najpomembnejša jim je pomlajena gospodičnica. A ko vse sestavimo skupaj, ugotovimo, da vse te bajke zaživijo. Nikoli ni bilo tako lepo kot takrat, ko se v Gospodični Takrat se zbudi prav vsaka duša, za katero smo mislili, da je le vsi umijemo beseda človeka iz Mengša. in potem prav lepo izgledamo. Lucija Strmole, 7. b Vraža, da te Gospodična pomladi, marsikoga gor na Gorjance napoti. Zato pohodniki moji dragi, kar gor in pot pod noge, saj visoko tam v Gorjancih, te lepa gospodična čaka. Ona pomladila in ozdravila današnjih tegob bo vsakega, ki spil požirek bo čiste vode, ki globoko izpod Gorjancev na plano hite. Vita Janežič, 6. r.

STRAN 79 Neža Novak in Žana Brulc GLAS IZPOD GORJANCEV

LETNIK XIV, ŠTEVILKA I STRAN 80 VAŠKI POSEBNEŽ TRDINOVI GORJANCI Nekoč je na Dolžu živel mož po imenu Janez. Imel je vse, kar drugi ljudje niso imeli. Lepo hišo, denar in celo mali avto. Ni pa imel srca, saj ni hotel niko- mur nič pomagati. Nekega dne je srečal staro ženo. Prosila ga je za kruh in malo vode. Janez je bil hudoben in ji je re- kel, da če nima, naj ne je. Janez je šel dalje, žena pa je za njim zaklicala: »Če mi pomagaš, boš imel sre- čo.« Janez ji je odgovoril, da je ne rabi, saj ima že vse. Ni pa vedel, da je bila to gorjanska vila. Ko je prišel domov, pa je bil šokiran, saj mu je zgorela hiša in vse, kar je imel. Postal je berač. Prosil je lju- di, če jim lahko kaj pomaga v zameno za hrano. Ne- kega dne je zopet srečal staro ženo, ki je bila gor- janska vila. Zopet ga je prosila za hrano in tokrat ji jo je dal. Ko je vila videla, da se je Janez spremenil, mu je po- darila srečo. Tako je Janez zopet postal bogat, a sedaj je bil dober in je vedno pomagal revnim. Jernej Kobe, 3. r. Matic Kastelic, 6. r. Nina Vidmar, 5. r.

STRAN 81 GLAS IZPOD GORJANCEV

LETNIK XIV, ŠTEVILKA I STRAN 82 ZAKLETI PASTIR GOSPODIČNA Nekega dne Janez Trdina Mehovska gospa je stara postala gre na Gorjance in je v postelji obležala. in sreča tri mamce. Na obisk prišel je gobav berač, postregli so mu poln pehar svežih pogač, So mu rekle: »Ne hodi! Po jasi zakleti pastir blodi.« pečenke in vina, oblekli ga v oblačila fina. So ga vile kaznovale, ker jim je vsak dan kazal zijale, Zahvalil se ji je zelo in gorjanski koren podaril ji v slovo. vpil kakor sraka, jim uničil je studenec zdravilni, Koren deloval je zdravilno, gospe podaril je moč silno. da postal je kakor mlaka. Podala se je na Gorjance, Pa so ga vile ujele, čez tiste dolge in zavite klance. ob drevo privezale in ga tri dni po podplatih žgečkale. Na vrhu srečala je pridnega učenca, Pastir je bil trmast, se ni pokesal, ki ji je rekel, naj popije vodo iz studenca. zato je na jasi za vedno ostal. Ko vodo je popila, Tam blodi in tava, se je takoj pomladila. na vse se jezi, Domov je odhitela če te ujame, te več ne izpusti. in moža močno objela. Janko Mežnar, 5. r. Od veselja priredila sta zabavo, kjer slavila sta naravo. Lora Fir, 7. b Izak Denkovski, 5. r.

STRAN 83 GLAS IZPOD GORJANCEV

LETNIK XIV, ŠTEVILKA I STRAN 84 DEVETOŠOLCI SE POSLAVLJAMO Pravijo, da šele takrat, ko nekaj izgu- Katja Kastelec, 9. a Ula Kastelec, 9. a biš, se zaveš, kaj si imel. Kar naen- krat ugotoviš, da pogrešaš ljudi, ki se nazaj in od vas in od osnovne šole bujale ste nas k sodelovanju, pa če- jih sicer nisi videl najraje, trenutke, se poslavljamo, čeprav ne ravno po prav nam včasih ni bilo do tega. Ve- ko nismo bili istega mnenja, stvari, ki naših željah in pričakovanjih. dno ste nam pomagale in nam bile so se nam zdel samoumevne, pro- Iskrena hvala učiteljem, ki nikoli niso na voljo za nasvet ali pogovor, ko bleme, ki to sploh niso bili, dolgoča- obupali nad nami, tudi ko smo sami smo bili le tega potrebni. Z vašo sne razlage učiteljev ... nad sabo, ki so se trudili, da bi od pomočjo smo premagali vse ovire in V trenutku se nam je svet postavil osnovne šole odnesli čim več znanja, preplezali še tako velike gore težav. na glavo. Glavni cilj devetih let v tudi tistega, pomembnega za življe- Pokazale ste nam, katere vrednote osnovni šoli je bilo doživeti valeto, ki nje. Hvala tudi za vso vašo potrpe- so v življenju najpomembnejše. Z predstavlja mejnik našega življenja in žljivost, ki smo je bili deležni tudi popotnico v odrasli svet. Celo leto takrat, ko si je nismo ravno zaslužili. smo se veselili zaključnega izleta in Zahvaljujemo se vsem delavcem šo- zadnjih skupnih dni druženja. Trudili le, ki so kakorkoli pripomogli k na- smo se s srečelovom, z izdelavo in šem dobrem počutju v šoli. prodajo voščilnic, peko piškotov, Posebej se zahvaljujemo našim raz- organiziranjem zbiralne akcije stare- redničarkam. Skozi vsa 4 leta ste ga papirja, pa recimo, da ni bilo vse nam stale ob strani, nas spodbujale zaman. Ob teh dejavnostih smo se in podpirale. Skupaj smo doživeli povezali, se naučili nekaj novega, si mnogo nepozabnih trenutkov, nauči- dokazali, da zmoremo več, kot smo le ste nas, da ne smemo nikoli obu- mislili, da lahko, in vse, česar smo se pati, tudi kadar nam je težko. Spod- lotili, nam je uspelo nad našimi priča- kovanji. Ampak do sedaj smo že ugotovili, da življenje niso le lepi brezskrbni trenutki in da najboljše lekcije prinašajo ravno neprijetne, težke situacije in ena takšnih je bila za nas pandemija virusa. Pričela se je šola na daljavo in kar naenkrat smo ostali brez druženja, brez razlage učiteljev, vsakdanjih izzivov, dan je postal dnevu enak. Ampak vrnili smo

STRAN 85 vašo pomočjo smo kljub nenavadnim okoliščinam uspešno zaključili šolsko leto in s tem osnovnošolsko pot. Hvala za vse! Posebej hvala pa tudi našim staršem, ki ste bili z nami od samega začetka. Kot prvošolčke ste nas 1. septembra po- spremili v šolo. Stali ste nam ob strani, nam svetovali in nam pomagali pri učenju, domačih nalogah, plakatih … Usmerjali ste nas k boljšim odločitvam in nas podpirali, tudi ko nam kaj ni šlo, in za to smo vam hvaležni. To je naše slovo in čeprav ni takšno, kot bi si ga sicer želeli, se z lepimi spomini poslavljamo od vseh vas in osnovne šole. Učenci 9. r. fotografije: Simon Hočevar - MEGAfoto GLAS IZPOD GORJANCEV

LETNIK XIV, ŠTEVILKA I STRAN 86 TEHNIŠKI DAN V TEHNIŠKEM MUZEJU SLOVENIJE V petek, 13. 9. 2019, smo se učenci nama bile bolj zanimive, nekatere osmih razredov odpravili v Tehniški manj. Bilo nama je zanimivo, saj ne- muzej Slovenije, ki je največji muzej katerih stvari prej še nisva vedeli. Z v Sloveniji. Vse skupaj je v muzeju 9 veseljem ga bova še kdaj obiskali. razstav, ogledali pa smo si jih 6. Ogledali smo si lokomobilno, pro- Zala Trampuš in Lina Šašek, 8. a metno, lesarsko, gozdarsko, avto- mobilsko. Najbolj nama je bila všeč lokomobil- na razstava. Imeli smo srečo, ker smo lahko videli, kako lokomobila deluje. Všeč so nama bili tudi Titovi avti. Bili so zanimivi, vsak zase pa je bil poseben. Nekateri avti so imeli zelo debela okna. Nekatere stvari so POHOD NA GORJANCE TEHNIŠKI DAN – ŠPORTNI DAN 23. 9. 2019 smo se učenci 6. in 7. razredov Zjutraj smo ob 8.00 odšli iz pred športne dvo- zbrali na šolski ploščadi in se pripravili na nara- rane. Pri Šumečem Potoku so delali nov asfalt, voslovni dan. Odšli smo proti vodnemu zajetju zato nas je avtobus spustil malo prej. Hodili Stopiče. Ko smo prispeli, smo se razdelili v 4 smo zelo počasi in na pol poti je dobila moja skupine. Prva skupina je odšla z g. Škrgetom, sošolka žulj. Ustavili smo se in jo počakali. Ko kjer smo izmerili hitrost toka potoka Težke je prišla, smo počasi odšli naprej. Ko smo konč- vode ter izdelali kompas iz lista, magneta ter no prišli do Gospodiče, smo imeli malico. Po vrča vode in igle. Pri ge. Fabjan smo iskali živa malici smo odšli nazaj v dolino, kjer nas je že bitja in rastline. Pri ge. Mihelčić Gradišar smo čakal avtobus. Ko smo prišli v šolo, smo imeli rešili delavni list ter narisali karto naše okolice. kosilo. Po kosilu smo odšli na avtobus. Na koncu smo pri ge. Golob iskali ter spozna- vali razlike med bukvijo in gabrom. Aljaž Tratar, 6. a Leon Župevec, 7. a

STRAN 87 PO PREŠERNOVIH STOPINJAH 26. 11. 2019 smo učenci 8. razreda odšli na kulturni dan Po Prešernovih stopinjah. Najprej smo se odpravili v Ljubljano, kjer je Prešeren preživel del svojega življenja. Ogledali smo si njegov kip, kip Primičeve Julije in izvedeli nekaj več o Prešernovem življenju. Iz Ljubljano smo se odpeljali v Kranj. Ogledali smo si Prešernov muzej, Prešernov gaj, kjer sta pokopana on in nje- gova hči. Videli smo tudi njegov največji kip. Na koncu smo odšli v njegov rojstni kraj Vrbo na Gorenjskem. Ogledali smo si njegovo rojstno hišo in njegov kip. Na tem kulturnem dnevu smo se naučili veliko o Prešernu in njegovem življenju. Bilo je zelo zabavno in poučno. Lepo je bilo, da smo spoznali našega največjega pesnika. Zala Trampuš in Lina Šašek, 8. a GLAS IZPOD GORJANCEV

LETNIK XIV, ŠTEVILKA I STRAN 88 OGLARSKA KOPA NA KULTURNI DAN V GORJANCIH LJUBLJANI Zjutraj smo z avtobusom odšli na Miklavž ozi- Učeni od 6. do 8. razreda smo se v sredo, 12. 2. roma na Gorjance. Ko smo prišli na Miklavža, 2020, odpravili v Narodno galerijo, 9.razred pa je smo takoj videli oglarsko kopo. Vedel sem, da bom zelo smrdel. Najprej smo pojedli malico obiskal Moderno galerijo. Nato pa smo obiskali in se razdelili v skupine. Fantje smo najprej Opero Ljubljana. V Narodni galeriji si je vsak raz- odšli do kovača, kjer smo kovali železo, dekle- red ogledal določen oddelek in imel svoje delavni- ta pa do oglarja. Kovač nam je najprej pokazal, ce. Naš razred je imel pesniško delavnico. Vsak si kako lahko preoblikuje železo. Potem smo je izbral sliko in na podlagi te napisal pesem, ki se lahko poizkusili še sami. Potem so še dekleta odšla do kovača, mi pa do oglarja, kjer nam je je skladala z vsebino slike. Meni to ni šlo najbolj razložil, kako se sploh pripravi in naredi oglar- od rok, vendar so mi bila slikarska dela zelo všeč. sko kopo. Potem smo odšli pogledat oglarsko Po končanih delavnicah in po malo odmora smo bajto, notri sta bila postelja in štedilnik. Odšli kar peš odšli v opero in si tam ogledali opero Ča- smo še do starega zaletišča za zmajarje in vi- deli naše Podgurje. Bil je zelo lep razgled. robna piščal. Vsi nastopajoči so bili res odlični, tako kot sama opera. Po njen pa smo se vsi sreč- Aljaž Tratar, 6. r. no vrnili domov. Zala Trampuš, 8. a

STRAN 89 NARAVOSLOVI DAN V RAKOVEM ŠKOCJANU 30. 9. 2019 smo se učenci osmih in devetih razredov odpravili v Rakov Škocjan. Ko smo prispeli, smo imeli kratko malico, nato pa smo se razdelili v 2 skupini – osmi in deveti razred. Osmi razred smo naj- prej odšli v Zelniško jamo. Ogledali smo si naravni most, notranjost jame in vodič nam je povedal le- gendo o zmaju. Na stropu so se videli njegovi odtisi. Nato smo se zamenjali in odšli na ogled okolice jame. Ogledali smo si most želja in smo si lahko nekaj tudi zaželeli, ostanke cerkve, najstarejšo smreko … Dobili smo tudi učni list, ki smo ga reševali med potjo. Najbolj nam je bil všeč most želja in ko smo si ogledali notranjost jame, saj smo ugasnili naše svetilke in smo lahko videli, kako je jamskim živalim. Naučile smo se veliko novega in zanimivega. Zala Trampuš 8. a, Ana Mežnar 8. b in Lina Šašek 8. a ATLETIKA - ŠPORTNI DAN Zjutraj sem v šolo prišel malo prej, ker sem imel verouk. Nestrpno smo čakali športni dan in smo ga le dočakali. Najprej smo tekli 600 m, nato je bila malica. Po malici smo odšli še na druge discipline, in sicer na skok v višino, skok v daljino, 60 m in suvanje težke žoge. Po koncu smo imeli podelitev 1., 2., in 3. mesta v skup- nem seštevku. Po podelitvi smo odšli domov. Aljaž Tratar, 6. a Gašper Kaplan, 7. a GLAS IZPOD GORJANCEV

LETNIK XIV, ŠTEVILKA I STRAN 90 NARAVOSLOVNI DAN V DOBRAVI IN GOSTINSKI IN TURISTIČNI ŠOLI V NOVEM MESTU 26. 9. 2019 smo se učenci 8. razreda odpravili na zelo zanimiv naravoslovni dan. Najprej smo odšli v Dobravo na ogled razstave z naslovom Sredjeveški trg Gutenwerd. Spoznali smo zgodovino tega trga in najdbe tam. Na razstavi je sodelovala tudi ga. Natalija Mihelčić Gradišar. Razstava mi je bila zanimiva in upam, da mi je kaj tudi ostalo v spominu. Nato smo odšli v gostinsko in turistično šolo v Novem mestu. Razdeli smo se v tri skupine. Vsaka skupina je imela drugačne delavnice. V moji skupini smo najprej ugotavljali glavna mesta držav in pa njiho- ve značilnosti, na drugi delavnici smo vsakemu izdelku določili, koliko česa je v njem, nato pa smo po pregledni- ci ugotavljali, ali je izdelek zdrav ali ne. Ta delavnica mi je bila najbolj zanimiva, saj sem izvedela, da veliko izdel- kov, ki jih imam rada, ni ravno zdravih. Na zadnji delavnici pa nam je ena od profesoric predstavila vse terme v Sloveniji. Po koncu delavnic smo imeli kratko malico, nato pa smo odšli domov. Druge skupine so izdelovale tudi origami. Najbolj mi je bila vseč druga delavnica, saj mi je bila od vseh tudi najbolj zanimiva. Nekaj novega sem se naučila iz tega izleta in upam, da mi bo to v prihodnosti prišlo prav Zala Trampuš, 8. a KULTURNI DAN V STIČNI IN RAŠICI – 9. R

MALE SIVE CELICESTRAN 91 manjem. V studiu je čisto smo jim pomagali pri neka- drugače, kot si predstav- terih vprašanjih, a žal je V torek, 28. 1. 2020, smo ljamo, saj če gledamo po bila nasprotna ekipa tokrat se navijači in tekmovalci televiziji, ne vidimo vsega, malenkost boljša oziroma odpravili v Ljubljano. Prišli kar je za vsem tem. Kame- je imela malo več sreče. smo na RTV Slovenija, kjer re, vsi zasloni, snemalci, Bili smo zelo zadovolji, saj so nas prijazno sprejeli. režiserka in drugi, ki po- smo pridobili novo izkuš- Prišla je še druga šola in skrbijo za dobro posneto njo, ki bi jo z veseljem po- tekmovalci so izžrebali bar- oddajo. Ob prekinitvah novili. Verjamemo, da ni vo majic za snemanje - ru- snemanja je do nas prišel vse le v zmagi, pomembno meno. Napotili so nas v tudi voditelj oddaje Nik je, da smo se zabavali in garderobo, kjer smo navi- Škrlec in res se je bilo naše tekmovalce podpirali jači čakali na snemanje, zelo zanimivo pogovarjati do konca. tekmovalci pa so v studiu z njim. Tekmovali smo že vadili. Kmalu so nas po- proti učencem iz OŠ Pet- Ema Turk in Živa Judež, 9. klicali v studio, kjer smo rovče, s katerimi smo se najprej zvadili navijanje, družili pred samim snema- potem pa smo začeli s sne- njem. Navijači in učiteljice smo od začetka do konca verjeli v znanje naših tek- movalcev. Bor, Kristian Žan in Lenart so pokazali ogromno znanja in tudi mi Kot tekmovalec sem čutil živčnost, a kot najstarejši tega nisem pokazal, saj bi s tem najbrž še bolj prestrašil sotekmovalca. Ko smo prišli na RTV, smo najprej izbrali, katera ekipa bomo, nato so nas še naličili. Nato smo prišli v studio na vajo. Studio je bil večji, kot se ga spominjam izpred let, ko sem ga obiskal kot navijač. Nato nas je pozdravil voditelj, ki se mi je zdel zabaven. Med oddajo sem bil kar sproščen, saj sem se zabaval. Zdi se mi, da smo bili kar uspe- šni in sem vesel, da smo izgubili proti ekipi, ki je veliko znala. Tekmovalec Bor Mirovič, 9. r. GLAS IZPOD GORJANCEV

LETNIK XIV, ŠTEVILKA I STRAN 92 PODNEBNI ŠTRAJK: SKUPAJ ZA PODNEBNO PRAVIČNOST Slovenija, prebudi se, Ni planeta B, sedeli in se pogovarjali, nato pa se Naša prihodnost je v naših rokah, peš odpravili do avtobusne postaje Raje povzdigni svoj glas kot morsko pred Cineplexxom, kjer se je tudi gladino … je le nekaj napisov, ki smo protest začel. Nadaljevali smo pro- jih v petek, 27. septembra 2019, no- ti Glavnemu trgu, kjer se je tudi sili mladi, ki smo se zbrali na prote- odvijalo. Prišel je tudi novomeški stu mladih za podnebno ukrepanje v župan g. Macedoni. Okoli 13. ure Novem mestu. Ti so ta dan potekali smo se z go. Umek odpravili proti v več kot 1650 mestih v 105 državah, šolskemu kombiju, ki nas je priča- navdihnila pa jih je švedska najstniška kal na avtobusni postaji Kandija. okoljska aktivistka Greta Thunberg. Vsi smo se imeli super, tudi nekaj 7 učencev iz naše šole se je z go. novega smo se naučili. Umek odpravilo v Novo mesto, kjer Anja Lukšič, 9. b smo pred začetkom štrajka malo po-

STRAN 93 TEDEN PISANJA Z ROKO Tudi v letošnjem šolskem letu smo na naši šoli obeležili teden pisanja z roko, ki je potekal od 20. do 24. 1. 2020. Z rokopisom smo se ukvarjali že na kulturnem dnevu, ko je bila izvedena kaligraf- ska delavnica. V tem tednu pa smo dali učencem navodila, da oni in njihovi družinski člani napišejo lepo misel in se podpišejo. Ogromno lepih misli v rokopisu smo dobili nazaj in ob kulturnem prazni- ku pripravili razstavo Anja Lukšič, 9. b GLAS IZPOD GORJANCEV

LETNIK XIV, ŠTEVILKA I STRAN 94 TEKMOVANJE LEGO ROBOTOV FLL 2019/2020 Ekipo FLL-jevcev OŠ Stopiče so v ki bi povezal naše starostnike in tudi veseli mladih za druženje, da bi tem šolskem letu sestavljali: Erik dijake oz. študente. Da bi bolje s tem zmanjšali občutek osamljeno- Župevec, Matic Ivešič, Matevž Za- razumeli problematiko, so učenci sti. Svojo zamisel so učenci pred- mida, Bor Mirovič, Vid Turk, Leon izdelali anketni vprašalnik in ga po- stavili na Občini Novo mesto, v Župevec in Ula Kastelic. Pod sredovali v Dom upokojencev No- Domu upokojencev Novo mesto, vzdevkom Podgurci so se najprej vo mesto in v Dijaški in študentski kamor smo povabili tudi ravnatelji- udeležili treninga, ki je bil v petek, dom Novo mesto. Zamislili so si, co Dijaškega in študentskega doma, 15. 11. 2019, na Fakulteti za raču- da bi dijakom in študentom znižali krajanom in učencem OŠ Stopiče nalništvo v Ljubljani. Letošnja tema plačilo stanarine v zameno, da ne- na dnevu odprtih vrat ter upoko- tekmovanja je bila Mesto prihodno- kaj časa dnevno preživijo s starejši- jencem OŠ Stopiče. Pri vseh pred- sti. Naša ekipa si je za projekt iz- mi. Dijakom oz. študentom je bila stavitvah so bili deležni pohval. Za brala Medgeneracijski dom. Dom, ideja zelo všeč. Starejši pa bi bili medgeneracijski dom je Matevž s pomočjo Googlovega programa Podgurci so se z dobro izpeljanim naši ekipi zmanjkal tisti jeziček na tehtnici za uvrstitev na- SketchUp izdelal tudi načrt. robotskim delom in odlično pred- prej. stavljenim projektom prvič uvrstili Čestitamo za uspeh! Zapisal: Mihael Škrget V soboto, 7. 12. 2020, je šlo zares, v čakalnico za državno tekmovanje. saj se je na OŠ Jožeta Moškriča Ker so na državnem tekmovanju Ljubljana odvijal regijski turnir. sodelovale tudi ekipe iz tujine, je

STRAN 95 ŠOLA V NARAVI V šoli v naravi ni manjkalo neumno- sti in veselja, še posebej ne smuča- nja. Zgodil se je tudi smešen večer, ko mi je prijateljica ukradla zadnji košček okusne ribe, ampak nisem bila jezna, bil je le smešen večer. V glavnem smo se zelo zabavali tisti, ki smo ostali zdravi. Nastja Klemenčič V šoli v naravi mi je bilo všeč, ker sem po treh letih smučal. Dom je bil prijeten in topel, zato smo se imeli zelo lepo. Hrana mi je bila všeč. Tudi popoldanski program mi je bil v veselje. Še predvsem orientacijski tek in cir- kus. Čeprav smo se do smučišča vozili dolgo, ni bilo zaman. Vesel sem bil, da smo smučali na Soriški planini. Moje izkušnje v šoli v naravi so bile pozitivne. Dominik Šeruga Všeč mi je bilo, da sem se naučil smučati in imeli smo Bilo je mrzlo, a zabavno. Naučil sem se smučati. Imeli orientacijski tek. Všeč mi je tudi, da sem se naučil po- smo nordijsko hojo, znamenitosti Bohinja, orientacijski ker in da smo imeli še nekaj popoldanskih dejavnosti, geografske značilnosti Bohinja, nordijsko hojo in orien- tek, pohod in imeli smo prosti čas. Pohod ni bil samo tacijski tek. zabaven in dober, saj smo hodili v temi in bilo je celo bolj mrzlo kot podnevi. Nicky Prica Žan Mavsar Šola v naravi mi je bila všeč, saj sem pridobil veliko novega znanja, naučil sem se smučati, se naučil veliko o ras- tlinah v Triglavskem narodnem parku … Zelo so mi bili všeč orientacijski tek, nordijska hoja in obhod za geo- grafske značilnosti Bohinja. Bivanje je bilo prijetno in udobno. Leon Župevec GLAS IZPOD GORJANCEV

LETNIK XIV, ŠTEVILKA I STRAN 96 Bilo mi je zelo všeč smučanje. Bila V šoli v naravi mi je bilo všeč, ampak Všeč mi je bilo, ker sem se naučil smučati. Veliko smo se družili in je zelo dobra hrana in sobe so bile je bilo prekratko, delali smo mnogo kljub boleznim in odhodom 2 članov iz sobe smo se imeli lepo in spozna- zelo lepe. Všeč so mi bili pohodi, zanimivih stvari: smučali, se orientirali vali nekaj novih prijateljev iz Velenja. orientacijski tek in nordijska hoja. in se učili nordijske hoje. Vse je bilo Gašper Kaplan Naši sostanovalci so bili zelo prijet- super. ni. Zelo mi je bilo všeč. Rok Ambrožič Janez Škufca Bilo je zelo zanimivo, saj smo počeli veliko zanimivih stvari. Tudi ko nismo smučali, smo se razgibavali na zelo zanimiv način. Smučali smo veliko in se družili s sostanovalci iz Štajerske. Družili smo se ob večerih in se zabavali. Šli smo tudi v Ukanca in izvedeli veliko zanimivih stvari o Bohinju. Učitelji so bili zabavni in so nam veliko novega povedali. To šolo v naravi smo se vsi zelo zabavali. Zapomnil si jo bom za vedno. Lenart Andrin V šoli v naravi je bilo dobro. Smučanje mi po drugi Zelo mi je bilo všeč, ker sem prosti čas preživljala v strani nikakor ni šlo. Imeli smo orientacijo, ki je bila sobi s prijateljicami. Dobro je bilo, da smo si na zelo zabavna. Pa tudi malo drugačen aktiviti. Hrana mi je bila všeč. A zame se je na žalost moralo kon- smučišču kupili kaj za jesti in za piti. S sošolkami iz čati prej. Pa nordijsko hojo smo imeli. Ja, šola v na- drugih sob je bilo tudi zelo zabavno. Bila je veliko ravi je bila zabavna in predlagam, da greste. boljša šola v naravi kot tista v petem razred, saj Tijana Urekar sem se pri tej nekaj naučila in to je smučati. Škoda je, da nimamo še kakšne šole v naravi, saj je bila zelo dobra in bila mi je zelo všeč. Ema Klobučar

STRAN 97 Bilo mi je zelo všeč, veliko smo se zabavali in smejali. Imeli smo dobro hrano in lepo urejene sobe in učilni- ce. Drugi dan smo imeli orientacijo. Tam smo se imeli zelo lepo. Tretji dan smo imeli pohod do Ukanca in nazaj. Bilo je zelo mrzlo. V četrtek zvečer smo imeli cirkus in nordijsko hojo. Tudi na smučišču je bilo zabav- no, lepo … Nekaj učencev je odšlo domov, zato ni bilo tako zabavno. Nika Ucman V šoli v naravi mi je bilo zelo všeč. Rada smučam in vesela sem bila, ker smo šli pozimi. Imeli smo še druge de- javnosti: orientacijski tek, nordijska hoja, geografske značilnosti Bohinja in nočni pohod. Naša skupina je pri ori- entacijskem teku potrebovala najmanj časa, da smo prišli do cilja, z Urško pa sva tudi dobili nagrado za najbolj urejeno sobo. Igrali smo se tudi razne igre v prostem času. Zelo je bilo zabavno. Monika Šeruga Všeč mi je bilo smučanje, hrana, sobe in vodite- S 7. razredom smo odšli v šolo v naravi, kjer lji. Zelo zanimive so bile tudi popoldanske de- smo se imeli zelo dobro in smo se tudi nauči- javnosti: nordijska hoja, orientacijsko tek in li smučati. V četrtek zvečer smo imeli cirkus, geografske značilnosti. Bilo je zelo zabavno in tudi marsikaj novega sem izvedela. kjer smo spoznavali različne pripomočke za cirkus. Najbolj mi je bilo všeč, ko smo se na- Urška Cimermančič učili smučati. Poizkusili smo tudi bohinjski jogurt in sir. Leja Kotar GLAS IZPOD GORJANCEV

LETNIK XIV, ŠTEVILKA I STRAN 98 LITERARNI POLIGON V PODALJŠANEM BIVANJU SMO V PRVEM TEDNU PO ZIMSKIH POČITNICAH IZVEDLI DRUGAČNO OBLIKO SAMOSTOJNEGA UČENJA, LITERARNI POLIGON. UČENCI PRVEGA IN DRUGEGA RAZREDA SO SE V VADBENEM PROSTORU PREIZKUSILI V MOTORIČNIH SPRETNOSTIH IN LITE- RARNEM ZNANJU. NAJPREJ SMO POSTAVILI SEDEM POSTAJ, KI SO ZAJEMALE VSE MOTORIČNE SPOSOBNOSTI: MOČ, GIBLJIVOST, RAVNOTEŽJE, KOORDINACIJO, ORIENTACI- JO V PROSTORU, HITROST ... POLEG GIBALNE NALOGE PA SO UČENCE NA VSAKI POSTAJI PRIČAKALE TUDI NALOGE OZIROMA VPRAŠANJA Z LITERAR- NO VSEBINO. NA VSAKI POSTAJI SO BILI V SKUPINI UČENCI IZ OBEH RAZRE- DOV, TAKO SO STAREJŠI LAHKO PREBRALI NALOGE IN NAVO- DILA MLAJŠIM. POTREBNO JE BILO SODELOVANJE V SKUPINICI, PRILAGAJANJE MLAJŠIM, MANJ SPRETNI SO POTREBOVALI PO- MOČ IN VSPODBUDO. TUDI PRI ISKANJU PRAVILNIH ODGO- VOROV LITERARNIH JUNAKOV SE JE BILO TREBA USKLADITI. SKUPINICA SI JE MORALA IZBRATI SVOJE IME IN DOLOČITI, KDO SKRBI ZA LIST, KAMOR SMO UČITELJICE V TABELO VPISO- VALE OPRAVLJENE NALOGE IN REŠITVE. ZA NAPAČEN LITE- RARNI ODGOVOR JE BILO POTREBNO ŠE ENKRAT OPRAVITI TUDI MOTORIČNO NALOGO NA DOLOČENI POSTAJI. TA GIBALNO-BRALNA IZVEDBA JE BILA UČENCEM ZANIMIVA, POLEG GIBALNEGA IN LITERARNEGA ZNANJA PA SO URILI TU- DI SOCIALNE VEŠČINE. DOBRO JIM JE ŠLO.

STRAN 99 ŠAH NA KRATKO V letošnjem šolskem letu smo imeli zelo uspešne šahiste in šahistke na občinskem posamičnem prvenstvu v šahu za osnovne šole, ki je bilo v torek, 3. 12. 2019, ob 14.30 v jedilnici Srednješolskega centra Novo me- sto. Dečki niso imeli vidnejših rezultatov, uvrščeni so bili od 12. mesta do 18. mesta (našo šolo so zastopali Mavsar Žan, Movern Žan, Šašek Tilen, Rajk Andraž, Škufca Janez in Lukše Žiga). Starejše deklice so bile uspešnejše: Gaja Može - 2. mesto, Žana Bačar - 5. mesto in Zara Judež - 6.mesto in mlajši učenci do 6. razreda, kjer je vedno najmočnejša kon- kurenca, Tim Juršič pa je osvojil 12.-13. mesto od 29 tekmovalcev. Naša učenca Gaja Može in Tim Juršič sta se uvrstila tudi na področno tekmovanje, ki je bilo v Osnovni šoli Toneta Pavčka v Mirni Peči v sobo- to, 21. 12. 2019. Gaja Može je osvojila 4. mesto in Tim Juršič 22. mesto od 56 tekmovalcev na področnem tekmovanju. Filip Podbrežnik, 9. b Po novem letu so sledila ekipna tekmovanja: V sredo, 22. 1. 2020, je potekalo občinsko ekipno tekmovanje v šahu v ODBOJKARSKA jedilnici Srednješolskega centra Novo mesto. Naše ekipe so bile tudi TEKMOVANJA tokrat uspešne. Starejši dečki: starejši dečki so osvojilo 4. mesto, ekipo so sestavljali: Tadej Avsec, An- draž Rajk, Žan Movern, Tim Juršič in Tilen Šašek. Vsako leto tekmujemo v odbojki, tako Starejša dekleta so tudi odlično tekmovala: starejša dekleta so osvojila 2. mesto, ekipo so sestavljale: Gaja Može, tudi letos. Starejše deklice in dečki so Žana Bačar in Gea Potrč. tekmovali novembra 2019 oziroma de- cembra 2019, uvrstili so se 4.-7.mesto. Starejše deklice so se s tem uvrstile na ekipno področno tekmovanje, ki 2. marca 2019 je bilo občinsko tekmo- je bilo v torek, 5. februarja 2019, v jedilnici ŠC Novo mesto, kjer so vanje za mlajše deklice in 5.marca 2019 osvojile odlično 2. mesto, za 1/2 točke so zgrešile uvrstitev na državno za mlajše dečke, obe ekipi sta osvojili 4.- tekmovanje. 6. mesto. Čestitke za odličen uspeh! mentorica Anamarija Hlača mentorica Anamarija Hlača GLAS IZPOD GORJANCEV

LETNIK XIV, ŠTEVILKA I STRAN 100 GIMNASTIČNI KROŽEK Športna gimnastika je zvrst Gimnastika se je razvila iz nje, tekanje in rokoborbo. Po gimnastike, pri kateri gre vaj, ki so jih izvajali stari Gr- Grkih so za gimnastiko Grkov predvsem za akrobatiko, ki. Njihove vaje so vključe- izvedeli še Rimljani s cesarjem seveda pa telovadce in telo- vale tudi spretnosti za cir- Teodozijem na čelu. Ta je vadke odlikuje tudi niz rit- kus. Z gimnastiko so želeli ukinil takratne olimpijske igre. mičnih sposobnosti Za nekaj stoletij je bila telo- (gibčnost). S športno gimna- utrditi telo. Vsak Grk je vadba popolnoma pozabljena. stiko se ukvarjajo tako dečki imel zase posebno vajo, ki jo Sama beseda izhaja iz grške kot deklice. Imenujemo jo je rad izvajal in se ob njej besede γυμναστική. V 15. tudi orodna gimnastika, saj tudi krepil. Vsako večje gr- Stoletju je Girolamo Mer- telovadci in telovadke tek- ško mesto je imelo telova- curale iz Italije napisal De mujejo na orodjih. Vsa dnico ali dvorišče za skaka- Arte Gymnastica (Umetnost orodja omogočajo raznoli- gimnastike), v kateri je združil kost gibanja telesa v različ- več ključnih pomenov pri sa- nih položajih. Dečki tekmu- mi telovadbi. Knjiga je vsebo- jejo na šestih orodjih: na vala zapiske o pravilni prehra- parterju, na konju z ročaji ni, pravi telesni dejavnosti ter na krogih, preskoku, bradlji primerni higieni. Ta knjiga in drogu. Deklice tekmujejo velja za prvo knjigo o medici- na štirih orodjih: na presko- ni športa. ku, na dvovišinski bradlji, na parterju in gredi. Danes je gimnastika vključena v šolski učni načrt in v razšir-