Glasilo Zdravniške zbornice Slovenija 2012, številka 1

Glasilo Zdravniške Zbornice Slovenije Strokovna revija ISIS | leto XXI. | številka 1 | 1. januar 2012 1947 2011

Spoštovani zdravnice in zobozdravnice, zdravniki in zobozdravniki! Zdravniki/zobozdravniki delamo z bolniki. Delo je naporno in odgovorno, saj bolniki od nas pričakujejo nezmotljivost, čas in zdravje. Smo strokovnjaki, a vsak za svoje področje. Včasih se znajdemo v stiski, ki je sami ne zmoremo razrešiti in potrebujemo pomoč, nasvet, poslušalca. V STISKI NISI SAM! Z veseljem Vas obveščamo, da je Zdravniška zbornica Slovenije v sodelovanju s prostovoljci (zdravniki in zobozdravniki) sestavila skupino za pomoč zdravnikom in zobozdravnikom ter njihovim svojcem v stiski. Vam in vašim svojcem bomo ANONIMNO nudili pomocˇ v težavah in pomagali pri iskanju ustreznih rešitev! Poklicˇite nas na ANONIMNO telefonsko številko: 01 307 2222 vsak ponedeljek in cˇetrtek od 15. do 16. ure.

Uvodnik Z odločitvijo ali po naročilu Človek se v življenju nenehno odloča. Njegove odloči- je dobra in pozitivna za slovensko zdravništvo, pa se tve imajo posledice običajno zanj, osebno, vendar pogo- jo zavestno odločijo zanemariti, beri: »pač ni zanimiva sto tudi za tiste, na katere se njegova odločitev nanaša. za objavo«. Zdravniki in zobozdravniki se pri svojem delu neneh- V zadnjem letu sem poslala nagrajeni Bob leta 2009 no odločamo, pogosto se v tistem trenutku sploh ne igralca Matjaža Javšnika »Ljudje imajo največ poveda- zavedamo, da se odločamo in da bodo imele vse naše ti o ljudeh, ki jih ne poznajo« nekaterim urednikom, odločitve posledice. ki so želeli z dobesednim blatenjem mojega imena in dostojanstva poniževati stanovsko organizacijo, včasih Tako kot zdravniki in zobozdravniki pa se odločajo pa kar celotno zdravništvo. Nihče med njimi ni niti tudi mediji. Ti se odločajo o objavi člankov, prispev- odgovoril, povprašal čemu, se mogoče odzval strokov- kov in zgodb. Zavestno in vedoč, da imajo njihove no, pridobil informacijo, preveril dejstva. Nihče! odločitve posledice, prepogosto težke in le redko neposredno za njih. Konec leta je priložnost za obračun minulega. Na tem mestu imam priložnost narediti obračun, ne samo Zakaj sem povezala na videz nepovezljivo? Ker smo tega leta, več let. Zavedam se, da imam napake, sem vsi skupaj vpeti v sistem, v katerem smo nekateri zmotljiva, vendar ne bežim od odgovornosti, se ne svobodni in odgovorni, pri drugih pa se ni mogoče skrivam za nikomer. Boli pa me krivica! Sem človek, znebiti občutka, da nekateri ravnajo po diktatu oz. ki se odloča zase, sem zdravnica, ki se odloča tudi navodilu, iz ne vem čigavega interesa. Menijo, da je za druge. V obojem sem se odločila, da bom dober tako varneje in bolj prav! Ali je res? Človek in dober Zdravnik. Ne zato, ker me je strah, kako bodo poročali mediji, temveč zato, ker je to moja Človek v svojem bistvu potrebuje varnost ali vsaj ob- odločitev in to želim doseči. To mi daje svobodo, ki pa čutek, da je varen. To je ena osnovnih človeških potreb. je nekateri predstavniki medijev ne bodo imeli, dokler Prav tako potrebuje občutek potrditve, moči in svobode. bodo delovali po naročilu, namesto da bi samostojno Zdravniki in zobozdravniki se vse življenje intenzivno sprejemali svoje odločitve, ki bi temeljile na znanju, izobražujemo, ker smo znotraj okvirov stroke vsaj rela- preverjenih informacijah in neposrednih dejstvih. tivno varni. To je naša obveza, vendar še bolj odločitev. Tuje nam je namreč odločanje brez znanja, informa- Vsem slovenskih zdravnikom in zobozdravnikom cij, izkušenj in preverjanja dejstev. Stroka nam daje želim ob novem letu 2012 srečo v srcu, mir v duši in svobodo in edino moč, ki jo dejansko imamo. Vse to pa svobodo odločanja. je pomembno za kakovostno odločanje, saj posledice naših odločitev čutijo in nosijo naši bolniki. Ali res Vaša samo oni? Nikakor ne, tudi mi sami nosimo posledice Gordana Kalan Živčec svojih odločitev, in to vse življenje. Za popravo ene same slabe odločitve zdravnika ali zobozdravnika, pa čeprav je storjena nenamerno, niso dovolj stotine tisočih odličnih. Prav tako pa za ublažitev ene same slabe novice ne zadostuje niti deset dobrih. Spoštujem vsako stroko, to velja tudi za predstavnike t.i. sedme sile. Vendar pa žal ugotavljam, da vsi ne delimo enakih vrednot, tj. odločanja na podlagi znanja, informacij, izkušenj in dejstev. Tako se človeku hote ali nehote vsiljuje občutek, da nekateri od njih poročajo in pišejo po navodilu, nekateri bi celo rekli, da po diktatu. Koga? Svojih lastnikov? Dru- gih naročnikov? Čemu? Mediji so močni, vendar, če slednje resnično drži, niso svobodni. Pogosto namreč ravnajo z »objekti svojega poročanja« brez milosti, ne- kateri celo z nepreverjenimi informacijami, na podlagi pavšalnih ocen, ki pogosto niso niti njihove lastne. In niti ne potrudijo se preveriti, ali te resnično držijo. Najbolj hudo pa je, ko prejmejo točno informacijo, ki Revija ISIS - Januar 2012 3

Urednikova beseda Na zdravje! Alojz Ihan Do zdravic imam ambivalenten odnos. Sploh ker dobro poznam na eks. In nov zdravičar. Zjutraj precej boli glava. In seveda, vse rusko (torej slovansko, torej malo tudi našo) kulturo nazdravlja- obljube in med zdravicami sestavljene pogodbe je treba pozabiti. nja. Tistega sredi ruske zime ob vročem kaminu, ko je dvajset Čeprav je treba priznati, da to tudi izkušenim Rusom včasih ne ljudi zbranih okoli velike mize in vzhičenih zaradi čudežnega uspeva najbolje in se jim od nekod v življenje zavlečejo fragmenti občutka toplega zavetja sredi -30 stopinjske ruske zime, ki te tiste omizne literature. »Wishful thinking« temu rečejo tehnolo- stisne do joka, če le pomoliš nos skozi vrata. V ruski zimi postane ški Američani in inštalirajo skeptični zaslon, pikolovski Nemci pa kombinacija toplega kamina in vodke religiozna izkušnja. Ob navadno uporabljajo bolj grobe besede. Slovenci zaradi slovanske kateri te, malega, nemočnega človečka, refleksno in brezpogojno duše in ubogljivih refleksov znamo še najbolj resno poslušati in presune občutek nebeške sreče in privilegiranosti, da si našel za- v mineštri iskati kakšno ugodno informacijo zase – uspehi naših vetje pred neizprosno naravo, v kateri za umor ni potrebno orožje, farmacevtov na ruskem trgu najbrž niso naključje. ampak le enosmerni nekajkilometrski prevoz do samotnega polja. Ko ti odpelje tak nenaročen taksi, je podobno, kot bi samotarski A kljub svoji skepsi do zdravic in zavedanju, kako hitro slovan- jadralec neprivezan padel s svoje lupinice sredi Atlantika. ska duše zdrkne v želj(e)no mišljenje in razmišljanje, naj se kot urednik vseeno zahvalim bralkam in bralcem revije Isis, posebej Zato v blaženi liturgiji ognjišča in vodke ne izpade nenaravno, pa številnim kolegicam in kolegom, ki z veseljem napišejo pri- ko starešina omizja dvigne kozarec in začne zdravico – najprej spevke, ki dajo vtis o bogastvu tistega, kar v okviru svojega dela in z zgodbo o svojem najbližjem sosedu v omizju: o tem, kako je zunaj njega počnemo zdravniki. In ob zahvali obljubim, da bom ta človek čudovit in najpametnejši in največji in najmočnejši in posvetil precej energije temu, da Isis postane še boljša revija. Da kakšen privilegij imamo vsi skupaj, da se je, poosebljen biser, bodo raznoliki in bogati prispevki kmalu tudi v vesolju interneta po neverjetni igri srečnega naključja znašel z nami v slavnem in googlanja bolj izražali naša stališča in našo prisotnost. omizju, kar bo seveda za prihodnost ruskega naroda in človeštva nasploh imelo usodno velike posledice; in potem sledi hvalnica Po drugi strani pa si želim, da bi se s svoje strani znal lotiti prob- njegovemu sosedu in spet opis izjemnih lastnosti in usodnega lema, ki me muči, odkar sem prevzel uredništvo revije Isis: da bi naključja, ki je dramatično sestavilo tako slavno omizje. In ja- namreč v Isis pripeljal posamezne zanimive strokovne odločitve, sno, da bosta oba bisera hkrati usodi človeštva prinesla še doda- ki se sprejemajo na nivoju RSK-jev in sekcij SZD. Da bi razvezal tne sinergijske učinke. In potem hvalnica naslednjemu v smeri olastninjenost idej, ki le manjša moč taistim idejam. Škoda je urinega kazalca, dvajset fantastičnih in osupljivih zgodb, dvajset namreč, ker se na nivoju stroke sprejemajo številne in premišljene opisov edinstvenih in izjemnih ljudi, vzhičeni polurni esej, v odločitve, ki pa nimajo skupne informacijske platforme in nekak- katerem človek začuti, da Dostojevski in Tolstoj in Bulgakov šnega koordinatorja oz. »urednika«, ki bi za strokovna združenja niso ekscesni pojavi, ampak logična posledica ruskega veselja do pomenil tudi nekakšno obvezo rednega dela in javnega poročanja. literarnih opisov, ko kroži vodka okoli mize, zunaj pa strupena Zdaj se namreč številni sklepi prek tajnic na ministrstvu in SZD zima (sicer pa – na podoben način – tudi italijanski dizajn in nekam »vložijo« in se jih pri odločitvah zdravstvene politike moda in kulinarika niso naključja – glede na vzgojo naših sose- mirno prezre, kot da jih nikoli ni bilo. Zato kot urednik zdravniš- kega glasila upam, da bo nov minister, kdorkoli že, zmogel moč dov, ki že od zgodnjega in formalno uredil precejšnjo zmedo z zdravniškimi forumi in otroštva stokrat dnevno združenji, da bodo dobili neko urejeno in logično formo in bodo vzklikajo lepotam svojih njihove odločitve javno prezentne in bodo tudi nekaj pomenile, mam in žensk in oblek ko se sprejemajo zdravstveno-politične odločitve. Pri tem niti in slastnim špagetom in ni tako pomembno, ali bi bilo to storjeno prek formalizacije omakam). obveznosti RSK-jev in drugih združenj na nivoju ministrstva – čeprav glava, ki skrbi za delovanje in koordinacijo, v tem primeru Potem sledi vodka na eks, seveda ne morejo biti tajnice in uslužbenci MZ, ampak kak zelo da poplakne vzhičena razgledan in spoštovan profesor in strokovnjak. Lahko pa seveda grla. In potem vstane MZ vse skupaj v obliki koncesijske dejavnosti podeli zbornici ali naslednji zdravičar in spet SZD, ki bi v tem primeru dobila formalne obveze, da skrbi za po svoje zastavi urni krog, rednost in prezentnost strokovnih odločitev. Osebno mi je ljubša in spet pove svoj vidik druga možnost, gotovo pa obstaja tudi tretja in četrta. Ali pa je zgodovinskega naključja, vse skupaj le prednovoletnemu času primeren zdrs v »wishful ki je izbralo to usodno thinking«? omizje za novo poglavje ruske in svetovne zgodo- Vsekakor pa srečno 2012! vine. In potem spet vodka 4 Revija ISIS - Januar 2012

Impressum Navodila Sodelovali avtorjem LETO XXI., ŠT. 1, 1. januar 2012 Prim. prof. dr. Elko Borko, dr. med., center Ljubljana, SPS Ginekološka natisnjeno 8800 izvodov Rok oddaje vseh prispevkov za objavo v Maribor • Gordan Čok, dr. dent. klinika • Izr. prof. dr. Maja Ovsenik, dr. datum tiska: dan pred izidom reviji Isis je do 5. v mesecu za naslednji med., Zdravniška zbornica Slovenije • dent. med., Univerzitetni klinični center, UDK 61(497.12) (060.55) mesec. Članke oddajte v elektronski Prim. asist. Miro Čokolič, dr. med., SPS Stomatološka klinika • Mag. UDK 06.055:61(497.12) obliki. Dolžina člankov je omejena na Univerzitetni klinični center Maribor Lucija Perharič, dr. med., Inštitut za ISSN 1318-0193 CODEN: ISISF9 30.000 znakov – štetje brez presledkov • Prof. dr. Miha Debevec, dr. med., varovanje zdravje RS • Doc. dr. Bojana (velikost 12 pt, oblika pisave times new Ljubljana • Prim. Marko Demšar, dr. Pinter, dr. med., Univerzitetni klinični IZDAJATELJ IN ZALOŽNIK / roman). med., Ljubljana • Asist. dr. Jerneja center Ljubljana, SPS Ginekološka PUBLISHED BY Farkaš Lainščak, dr. med., Medicinska klinika • Jožica Planinc, Divača • Doc. Zdravniška zbornica Slovenije Za objavo so primerne digitalne fakulteta Univerze v Ljubljani • Prof. dr. Marjan Premik, dr. dent. med., The Medical Chamber of Slovenia fotografije, velike vsaj 1500 x 1200 točk dr. Jana Furlan Hrabar • Izr. prof. dr. Ljubljana • Anja Prešern, dr. med., Dunajska cesta 162, p. p. 439, (pixels), to je okoli 2 milijona točk. Anton Grad, dr. med., Medicinska JAZMP, Farmakovigilanca • Asist. 1001 Ljubljana Ločljivost najmanj 300 dpi. fakulteta Univerze v Ljubljani, Katedra mag. Stanko Pušenjak, dr. med., W: http://www.zdravniskazbornica.si za nevrologijo • Prof. dr. Alojz Ihan, dr. Univerzitetni klinični center Ljubljana, T: 01/ 30 72 100, F: 01/ 30 72 109 Če uporabljate kratice, ki niso splošno med., Zdravniška zbornica Slovenije • SPS Ginekološka klinika • Andrej E: [email protected] znane, jih je treba pri prvi navedbi Nadja Jarc, dr. med., UKC Ljubljana Rant, dr. dent. med., Ljubljana • Asist. Transakcijski račun: 02014-0014268276 razložiti. Prosimo, da se izogibate • Stanka Jelenc, univ. dipl. bibl., prof. Janez Ravnik, dr. med., Univerzitetni tujejezičnim besedam in besednim angl., Medicinska fakulteta Univerze klinični center Maribor, Oddelek PREDSEDNICA / PRESIDENT zvezam. Če ni mogoče najti slovenske v Ljubljani, Centralna medicinska za nevrokirurgijo • Prim. dr. Zlata prim. Gordana Kalan Živčec, dr. med. ustreznice, morate tujo besedo ali knjižnica • Prim. Gordana Kalan Remškar, dr. med., Bolnišnica Golnik, besedno zvezo, ko jo uvedete v besedilo, Živčec, dr. med., Zdravniška zbornica Univerzitetna klinika za pljučne bolezni UREDNIŠTVO / EDITORIAL razložiti. Slovenije • Asist. Tina Kamhi Trop, in alergijo • Dr. Andrej Robida, dr. OFFICE dr. med., Univerzitetni klinični center med., Bled • Izr. prof. dr. Matjaž Rode, Dunajska cesta 162, p. p. 439, Če ste članek napisali po naročilu Ljubljana, SPS Pediatrična klinika • dr. dent. med., Zdravniška zbornica 1001 Ljubljana farmacevtskega podjetja ali če v članku Dr. Damjana Ključevšek, dr. med., Slovenije • Prof. dr. Tomaž Rott, dr. W: http://www.zdravniskazbornica.si obravnavate farmacevtske izdelke, Univerzitetni klinični center Ljubljana, med., Ljubljana • Gorazd Sajko, dr. Isis online: ISSN 1581-1611 morate navesti konflikt interesov. SPS Pediatrična klinika • Prof. dr. dent. med., Zdravstveni dom dr. Adolfa T: 01/ 30 72 152, F: 01/ 30 72 109 Boris Klun, dr. med., Ljubljana • Izr. Drolca Maribor • Ksenija Slavec, Kranj E: [email protected] Ker izbrane prispevke honoriramo, prof. dr. Bojan Knap, dr. med., Klinični • Breda Sobočan, dr. med., Jelen - pripišite polni naslov stalnega bivališča, center, SPS Interna klinika • Prof. dr. Sobočan Breda, Psihiatrična ordinacija, ODGOVORNI IN GLAVNI davčno številko, davčno izpostavo, Andreja Kocijančič, dr. med., višja Ljubljana • Vladan Stanojković, UREDNIK / EDITOR-IN-CHIEF popolno številko transakcijskega računa svetnica, Ljubljana • Prof. dr. Radko dr. med., SB Izola • Darija Strah, AND RESPONSIBLE EDITOR in ime banke. Komadina, dr. med., svetnik, SB Celje dr. med., Diagnostični center Strah, prof. dr. Alojz Ihan, dr. med. • Akad. prof. dr. Marjan Kordaš, dr. Domžale • Mateja Škufca Sterle, E: [email protected] Poročila s med., Ljubljana • Prim. Mojca Kos dr. med., ZD Ljubljana, Enota ZD T: 01/543 74 93 strokovnih Golja, dr. med., Ljubljana • Izr. prof. Center • Mateja Špindler, dr. med., srečanj dr. Mitja Košnik, dr. med., višji svetnik, Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca TEHNIČNA UREDNICA, Zdravniška zbornica Slovenije • Doc. Maribor • Diana Terlević Dabić, LEKTORICA / EDITOR, REVISION Dolžina prispevka je omejena na največ dr. Pavle Košorok, dr. med., Iatros – dr. dr. dent. med., Zdravniška zbornica Marta Brečko Vrhovnik, univ. dipl. slov. 10.000 znakov (štetje brez presledkov). Košorok d. o. o. • Prim. mag. Slavica Slovenije • Prof. dr. Janez Tomažič, E: [email protected] Priložite lahko eno fotografijo, v tem Lahajnar Čavlovič, dr. med., Onkološki dr. med., Univerzitetni klinični center primeru ima prispevek lahko največ inštitut Ljubljana • Asist. mag. Boštjan Ljubljana, Klinika za infekcijske UREDNIŠKI ODBOR IN 9000 znakov. Če gre za srečanja z Lanišnik, dr. med., Univerzitetni bolezni in vročinska stanja • Klara NOVINARJI / EDITORIAL BOARD mednarodno udeležbo, mora poročilo klinični center Maribor, Oddelek za Tostovršnik, študentka Medicinske AND JOURNALISTS vsebovati oceno obravnavanega podro- otorinolaringologijo in maksilofacialno fakultete v Ljubljani • Dr. Alenka Trop prim. asist. mag. Martin Bigec, dr. med. čja medicine v Sloveniji. Prosimo, da v kirurgijo • Pia Lapajne, dr. med., Skaza, dr. med., Zavod za zdravstveno doc. dr. Vojko Flis, dr. med. poročilu povzamete bistvo obravnavane Psihiatrična bolnišnica Begunje • Luka varstvo Celje • Martina Turk, dr. prof. dr. Eldar M. Gadžijev, dr. med. tematike in se ne zaustavljate preveč Lipar, dr. med., Univerzitetni klinični med., Univerzitetni klinični center prof. dr. Anton Grad, dr. med. pri imenih predavateljev, ki za večino center Ljubljana • Asist. mag. Mateja Ljubljana • Helena Turk, dr. med., prim. asist. Jana Govc Eržen, dr. med. bralcev niso sporočilna. Lopuh, dr. med., SB Jesenice • Sabina Univerzitetni klinični center Ljubljana prof. dr. Boris Klun, dr. med. Markoli, dr. dent. med., Zdravniška • Prof. dr. Zvonka Zupanič Slavec, dr. akad. prof. dr. Marjan Kordaš, dr. med. Na koncu prispevka lahko navedete zbornica Slovenije • Mag. Nina Mazi, med., Medicinska fakulteta Univerze prof. dr. Črt Marinček, dr. med. imena pravnih ali fizičnih oseb, ki dr. med., Ljubljana • Asist. dr. Leon v Ljubljani, Inštitut za zgodovino asist. mag. Marko Pokorn, dr. med. so kakor koli prispevale, da ste se Meglič, dr. med., Univerzitetni klinični medicine prim. doc. dr. Danica Rotar Pavlič, dr. med. lahko udeležili srečanja (uredništvo si prof. dr. Tomaž Rott, dr. med. pridržuje pravico, da imena objavi v asist. Aleš Rozman, dr. med. enotni obliki). Zahval sponzorjem ne akad. prof. dr. Jože Trontelj, dr. med. bomo objavili. prof. dr. Vito Vrbič, dr. dent. med. prof. dr. Matjaž Zwitter, dr. med. Nekrologi TAJNICI UREDNIŠTVA / SECRETARY V vsaki številki bomo objavili največ Marija Cimperman dva nekrologa. Dolžina nekrologa Slavka Sterle je omejena na eno stran, torej 5000 znakov (štetje brez presledkov). OBLIKOVANJE / DESIGN Priložite lahko eno fotografijo; Andrej Schulz, Primož Kalan v tem primeru ima prispevek VisArt studio, Ljubljana lahko največ 4000 znakov. RAČUNALNIŠKA POSTAVITEV IN Izjava uredništva PRIPRAVA ZA TISK - DTP Andrej Schulz, Marko Mastnak, Članki izražajo stališča avtorjev in ne Simon Trampuš, Primož Kalan nujno tudi organizacij, v katerih so VisArt studio zaposleni, ali uredništva Izide. Kvants-VisArt d.o.o. Koprska ulica 94, 1000 Ljubljana Letna naročnina T: 01/257 67 41 Letna naročnina za nečlane (naročnike) TRŽENJE / MARKETING je 49,20 EUR, za naročnike v tujini Zdravniška zbornica Slovenije 98,40 EUR, posamezna številka za Dunajska cesta 162, p. p. 439, nečlane stane 4,10 EUR. 8,5-odstotni 1001 Ljubljana davek na dodano vrednost je vračunan v T: 01/ 30 72 152, F: 01/ 30 72 109 ceni. Poštnina je plačana pri pošti 1102 E: [email protected] Ljubljana. TISK / PRINTED BY Tiskarna Povše, Povšetova 36 a, Ljubljana T: 01/439 98 40 Vse pravice pridržane, ponatis celote ali posameznih delov je dovoljen le z dovoljenjem uredništva. Lastnik blagovne znamke: Zdravniška zbornica Slovenije, Dunajska cesta 162, 1000 Ljubljana Revija ISIS - Januar 2012 5

številka 1 | 1. januar 2012 Glasilo Zdravniške Zbornice Slovenije Strokovna revija ISIS | leto XXI. | številka 1 | 1. januar 2012 K azalo 1947 2011 Avtor logotipa: Primož Kalan Oblikovanje naslovnice: Andrej Schulz, Primož Kalan NaslovniceIsis2012_01.indd 2 20.12.2011 15:20:55 Kazalo Varnost pacientov  23 Uspešno uvajanje endoskopskega endo- Uvodnik Andrej Robida nazalnega pristopa za operacije tumorjev Z odločitvijo ali po naročilu  3 Ocena tveganja dejavnikov iz okolja lobanjske baze v UKC Maribor  51 Gordana Kalan Živčec na Inštitutu za varovanje zdravje  25 Janez Ravnik, Boštjan Lanišnik urednikova beseda Lucija Perharič Ustno zdravje in potreba po nacional- Na zdravje!  4 Redna letna jesenska skupščina nem programu  53 Alojz Ihan Sveta zobozdravnikov EU (CED)  28 Marjan Premik, Gorazd Sajko Zbornica Matjaž Rode, Gordan Čok Psihoterapija in Modri knjigi na pot  8 O splošnem starostnem upadu učenje s pomočjo konjev  55 Seminarji in delavnice za člane in diagnostičnih procesih  30 Breda Sobočan Zdravniške zbornice Slovenije  8 Zlata Remškar Vnetni sindrom Pa ga imamo, naš Domus Medica  10 Quo-usque tandem!?  31 imunske obnove (IRIS)  60 Marko Demšar Miha Debevec Janez Tomažič Iz dela zbornice  12 INtervju Novoletno druženje združenja Oskrbovana stanovanja – Kratek intervju: Jurij Gorjanc  33 ginekologov in porodničarjev nepričakovan konec  15 Marjan Kordaš Slovenije s predstavitvijo Marko Demšar Iz zgodovine medicine pomembnih strokovnih dosežkov  61 Personalia Šlajmer v srcu ljubljanskega Bojana Pinter, Darija Strah, Leon Meglič in Opravljeni specialistični izpiti  16 Stanko Pušenjak bolnišničnega mesta  39 Dosežen doktorski naslov na Medicin- Strokovno izobraževanje Zvonka Zupanič Slavec ski fakulteti Univerze v Mariboru  16 iz pediatrične gastroenterologije Zanimivo Iz Evrope SEEPEG 2 na Bledu  64 Prof. dr. Zvonka Zupanič Slavec Ob kritikah KABEG molči in hoče prejela visoko nagrado Tina Kamhi Trop zdravnike utišati s tožbo  17 Mestne občine Kranj  43 4. mednarodni kongres novih Nagrada – za kaj?  17 Bolnišnice a la Potemkin  18 Jana Furlan Hrabar tehnologij v stomatologiji  65 CIRSmedical  18 Wikileaks v čakalnici  19 Ugleden tržaški zdravnik Marino Diana Terlević Dabić, Sabina Markoli Rdeči zvezdnik  19 Andolina med dobitniki zahvalne 62. dunajski Zdravniški ples  20 listine na zaključni slovesnosti akcije 3. Osteološki dnevi – Iz zapisnikov  20 Ljudje odprtih rok  43 novosti v osteologiji  67 Boris Klun Jožica Planinc Miro Čokolič, Radko Komadina Zdravstvo HPV, preventiva in kralji ulice  45 Šola ultrazvočnega Slovenska mreža za promocijo zdravja v bolnišnicah: Alenka Trop Skaza mikcijskega cistograma  68 od zamisli do ustanovitve  21 Skodelica kave, simpatični Damjana Ključevšek Francozi, obisk knjižnic v Jerneja Farkaš Lainščak, Mitja Košnik Aritmije/Pacing 2011  70 Lillu in študij medicine  46 6 Revija ISIS - Januar 2012 Luka Lipar Stanka Jelenc Psihoterapevtski Medicina ukrepi za vsakdanjo rabo 3  71 Interna medicina  50 Pia Lapajne Andreja Kocijančič Forum mladih nevroznanstvenikov Ljubljana  73 Klara Tostovršnik, Nadja Jarc Tekmovanje ekip v nujni medicinski pomoči – Rogla 2011  74 Mateja Škufca Sterle, Mateja Špindler

Vesele praznične dni ter zdravo, srečno in uspešno novo leto 2012! Vaša Zdravniška zbornica Slovenije 37. kongres Evropskega združenja S knjižne police V mesečini  111 za potapljaško in hiperbarično Tomaž Ogris: Anisja. Andrej Rant medicino  76 Prisilna delavka na Koroškem  87 47. tradicionalno srečanje slovenskih in Vladan Stanojković Marjan Kordaš hrvaških upokojenih zdravnikov  112 Sestanek skupine Walter Isaacson: Steve Jobs  89 Mojca Kos Golja ATOME v Bukarešti  77 Nina Mazi Slovensko zdravniško društvo Mateja Lopuh, Anja Prešern Izidin izbor – odlomki iz lanskoletnih v Celovcu  116 Vpliv bolečine na družbo  78 knjig slovenskih zdravnikov  91 Elko Borko Slavica Lahajnar Čavlovič, Mateja Lopuh Strokovna srečanja  95 Prednovoletni Dunaj  117 Prebiotiki in probiotiki – Mali Oglasi  104 Tomaž Rott kupujemo učinek ali …?  81 Zdravniki v prostem času 30-letnica zdravniškega teka na Helena Turk 42. koncert zdravnikov – Rožnik  118 Strokovne publikacije glasbeni profesionalizem  106 Bojan Knap Interna medicina  83 Martina Turk Camino – s kolesom v Mitja Košnik Čez 1000 let, ko bom zdravnik postal, Kompostelo  119 Obletnica secirati in šivati bom znal …  108 Pavle Košorok Visok življenjski jubilej prim. Aleksandra Stergerja, Ksenija Slavec Kratki aforizmi v beli halji dr. stom., spec. stom. protetike  84 Nokturno na Rimski cesti  111 z geografskim poreklom  120 V spomin Andrej Rant Janez Tomažič Tiziano Baccetti (1966–2011)   86 Moč bršljana  111 ZAvodnik Maja Ovsenik Andrej Rant »Nehvaležen bolnik ima neustreznega Demon  111 zdravnika.«   121 Andrej Rant Anton Grad Revija ISIS - Januar 2012 7

Zbornica Modri knjigi na pot Tokratni številki revije Isis je priložena Modra knjiga stan- javno objavile ter tako stopile na novo pot. Njihova usoda pa je dardov in normativov za delo zdravnikov in zobozdravnikov. v največji meri odvisna od vas, zdravnikov in zobozdravnikov. Publikacijo je izdala Koordinacija zdravniških organizacij (Zdravniška zbornica Slovenije, Sindikat zdravnikov in zo- Standardi imajo splošni del, ki omogoči dobro načrtovanje bozdravnikov Slovenije Fides ter Slovensko zdravniško druš- organizacije dela v večini specialnosti in v večini situacij. Za tvo) in je namenjena vsem zdravnikom in zobozdravnikom. posamezna strokovna področja pa se bodo lahko v prihodnje v skladu s predpisanim postopkom sprejeli tudi posebni oziroma Standardi in normativi, ki so bili sicer v Izidi objavljeni že februarja podrobnejši standardi. Ti se sprejemajo s konsenzom zdrav- 2010, zasledujejo dva cilja: načrtovanje zdravniškega dela v obsegu, niških organizacij oziroma na predlog združenj, razširjenih ki omogoča zdravniku dovolj časa za obravnavo, bolniku pa zago- strokovnih kolegijev in/ali terciarnih ustanov. tavlja varnost. Hkrati pa so potrebni tudi zato, da se zdravniki in zobozdravniki zaščitijo pred preobremenjenostjo in izgorelostjo. Modra knjiga je torej živ dokument, ki se ga bo sproti dopol- njevalo, da bo kar se da koristen in uporaben. Le na ta način bo Potreba po standardih in normativih se je izkazovala vsesko- namreč koristil svojemu namenu. Zato ste k izvajanju standar- zi, nikoli pa ni bilo prave politične volje, da bi jih spravili v dov in k predlogom za dopolnitev standardov in normativov, življenje. Ob nastajanju novega plačnega sistema aprila 2008 pa predvsem glede posebnih standardov, povabljeni prav vsi zdrav- so zdravniške organizacije od vlade terjale izdelavo standardov niki in zobozdravniki, saj bomo le tako resnično dobili stan- in normativov kot enega od pogojev za prekinitev napovedane darde in normative, ki bodo vodilo k zagotavljanju kakovostnih stavke. In tako so, kot je znano, nastali normativi za primarno zdravstvenih storitev in zaščiti slehernega zdravnika, s tem pa in sekundarno ter terciarno raven, ki pa so žal ob zamenjavi seveda tudi bolnika. In slej ko prej jih bodo morali priznati in vlade decembra 2008 končali v predalu ministra za zdravje. sprejeti tudi tisti, ki so odgovorni za organizacijo slovenskega Vse dokler se zdravniške organizacije nismo odločile in jih tudi zdravstvenega sistema. Seminarji in delavnice za člane Zdravniške zbornice Slovenije V prostorih Domus Medica bodo potekali naslednji seminarji in delavnice: Naslov Datum Ura Prijavnica SPI Naslov Datum Ura Prijavnica SPI točke na spletu točke Komunikacija in razu- 23. 2. 2012 9.00– Nujna medicinska 10. 3. 2011 9.00- mevanje drugačnosti 12. 4. 2012 16.00 na spletu 5,5 stanja v zobozdrav- 16.00 v po- (seminar) stveni ambulanti stop- 9.00– na spletu 6 15.00– ku 16.30 19.00 Verbalna in never- 24. 2. 2012 na spletu 6 Komuniciranje zdrav- datum še ni balna komunikacija 29. 2. 2012 9.00– nika in zobozdrav- znan (delavnica 1)* 13. 4. 2012 16.30 na spletu - nika z mediji ter 18. 4. 2012 obvladovanje izrednih 16.00– dogodkov ob pojavih Učinkovito reševanje 25. 2. 2012 17.30 napak in zapletov pri konfliktov (delavnica 1. 3. 2012 izvajanju zdravstvenih 2)* 14. 4. 2012 storitev (seminar) 19. 4. 2012 Specializirani inten- 9. 1. 2012 – Delavnica za zasebne datum še ni 3–4 ure zivni tečaj slovenskega 15. 3. 2012 jezika za zdravnike in zdravnike in zo- znan zobozdravnike bozdravnike * Pogoj za udeležbo na delavnicah je predhodna udeležba na semi- narju Komunikacija in razumevanje drugačnosti.Pogoj za udeležbo na delavnici 2 je udeležba na delavnici 1. 8 Revija ISIS - Januar 2012

Zbornica Vsebina seminarjev: Specializirani intenzivni tečaj slovenskega jezika za zdravnike in zobozdravnike Komunikacija in razumevanje drugačnosti (seminar) Ker je v zadnjem obdobju v slovenskem zdravstvenem sistemu pričelo z delom kar nekaj tujih zdravnikov oziroma se za delo Seminar je namenjen zdravnikom in zobozdravnikom, ki želijo pri nas šele potegujejo in imajo pogosto ne dovolj dobro znanje osvojiti veščine komuniciranja, ter v nadaljevanju v obliki dveh slovenskega jezika, smo pristopili k organizaciji intenzivnega delavnic nudi tudi trening tehnik in samih načinov komunici- tečaja slovenskega jezika, ki je prilagojen prav zdravnikom in ranja. Udeleženci se bodo na seminarju seznanili z neverbalno zobozdravnikom. Pri pripravi programa tečaja so namreč poleg in verbalno komunikacijo, razumevanjem pomena odzivov v slavistov in učiteljev slovenskega jezika sodelovali tudi stro- komunikaciji in obvladovanja čustev, vplivom samouresničujoče kovnjaki s področja medicine. prerokbe (placebo efekt) na zdravje, razumevanjem dinamike konfliktov in strategije njihovega učinkovitega reševanja ter Nujna medicinska stanja v zobozdravstveni razumevanjem ovir pri doseganju soglasja v komunikaciji. ambulanti Seminar in delavnico vodi gospa Metka Komar, univ. dipl. Usposabljanje je namenjeno doktorjem dentalne medicine za ekon., ki je strokovnjakinja na področju osebne in poslovne učin- poglobljeno seznanitev z nujnimi medicinskimi stanji in pri- kovitosti. Je trenerka NLP (nevrolingvističnega programiranja) mernimi ukrepi, če do njih pride. Predstavljene vsebine bodo s – smeri komunikacije, ki išče odličnost v načinu komuniciranja, področja infekcij, anestezije, medikamentov in kardiologije. Več in ocenjevalka EFQM (poslovne odličnosti). Pred petnajstimi informacij bo v naslednji številki revije Isis. leti je začela voditi delavnice s področja komunikacije, motivacije in timskega dela. Ko se je njeno delo usmerilo v iskanje osebne Komuniciranje zdravnika in zobozdravnika učinkovitosti na delovnem mestu, je začela voditi tudi delavnice z mediji ter obvladovanje izrednih dogod- projektnega vodenja in opolnomočenja (empowermenta). Pri kov ob pojavih napak in zapletov pri izva- svojem delu dosega dobre rezultate, ker motivira ljudi za spre- janju zdravstvenih storitev membe, ki so potrebne, da posamezniki, timi in podjetje izbolj- šajo rezultate svojega delovanja, in jih usmerja pri iskanju novih Komuniciranje z mediji je v današnjem času zelo pomembno. načinov delovanja in komuniciranja, da ohranijo nove navade. To velja tudi za zdravnike in zobozdravnike, ne glede na to, ali Program in prijavnico dobite na naši spletni strani http://www. so zaposleni v bolnišnici, zdravstvenem domu ali pa delajo kot zdravniskazbornica.si/zs/755/strokovna-srecanja. zasebniki. Seminar je zato namenjen prav njim, saj se ob svojem delu lahko srečajo tudi z mediji, na kar morajo biti pripravljeni. Verbalna in neverbalna komunikacija (de- Osvetlili pa bomo tudi praktične napotke za razkritje zdrav- lavnica) niške napake (škodljivega dogodka) in zapleta pacientom ter ustrezno komunikacijo z mediji. Od tega je namreč odvisno, Udeleženci delavnice bodo vadili osnove komunikacije: jasno kako uspešni bomo pri obvladovanju izrednih dogodkov in soo- izražanje in tehnike aktivnega poslušanja ter razumevanja čanju z njimi. Zdravniških zapletov in napak vnaprej ni mogoče sporočil. Seznanili se bodo tudi z miselnimi programi – prepri- predvideti in se nanje pripraviti, zaradi česar je toliko bolj po- čanji, ter se naučili, kako jih prepoznavamo in kako jih spreme- membno vodenje ustrezne komunikacije s prizadetimi pacienti nimo. Cilji delavnice so: trening razumevanja sporočil, trening oziroma njihovimi svojci in mediji. Razkritje tudi ni preprosto korakov aktivnega poslušanja, trening načinov jasnega izražanja, in zahteva veliko priprav ter poznavanja osnov komuniciranja prepoznavanje in obvladovanje čustvenih odzivov, razumeti, da ob izrednih dogodkih. si z mislimi sami kreiramo prihodnost, in razumeti, da imamo vpliv na misli, ter zavestna izbira naravnanosti (občutkov) – Delavnica za zasebne zdravnike in zo- trening tehnike. bozdravnike Učinkovito reševanje konfliktov (delavnica) Delavnica je namenjena zasebnim zdravnikom in zobozdrav- nikom. Udeleženci se boste ob praktičnih primerih seznanili Konflikte večina ljudi zaznava kot negativne, ker imajo slabe s predpisi in načini izvedbe le-teh s področja računovodstva: izkušnje z njihovim razreševanjem. Vendar so konflikti tudi obvezen pobot, multikompenzacija, financiranje v zasebni pozitivni, ker nas prebudijo, pripravijo do tega, da se postavimo dejavnosti, nadzori in inšpekcije in drugo. Podroben program za svoja mnenja in stališča ter se aktiviramo za spremembe. bo objavljen v naslednji številki revije Isis in na spletnih straneh Udeleženci delavnice se bodo naučili in vadili, kako uspešno zbornice. razreševati konfliktne situacije. Ozavestili si bodo tudi, katere strategije zavzemamo v konfliktnih situacijah. Cilji delavnice so: Svoja vprašanja in predloge lahko pošljete na: [email protected]. trening strategij reševanja konfliktov, konfrontacija s sogovorni- Za dodatne informacije pokličite na 01 30 72 191 (ga. Mojca kom, trening odstranjevanja ovir pri doseganju soglasja, prikaz Vrečar) ali obiščite našo spletno stran http://www.zdravniska- in trening tehnike odpravljanja notranjih (osebnih) konfliktov. zbornica.si/zs/755/strokovna-srecanja. Revija ISIS - Januar 2012 9

Zbornica Pa ga imamo, naš Domus Medica Marko Demšar Kdo bo naslednji? Dogajanje v prostorih hiše zdravniških organizacij je iz dneva v na veliki plošči v avli. Sedaj pa je priložnost in čas, da pova- dan živahnejše. Obiskovalci se že takoj ob vstopu zadržujejo z bim kolegice in kolege, ki želijo dati prostorom svoje osebno ogledovanjem številnih slik, ki so z velikim okusom razporejene obeležje, da se odločijo za darilo, primerno za okras prostorov, tako v sami avli kot tudi v hodnikih višjega nadstropja. Imajo pa kjer se zbirajo zdravniki in drugi udeleženci prireditev. Mož- umetnine napako: niso v lasti zbornice, predstavljajo le začasno nosti je veliko! Razmislite in odločite se! In potem? Z darilom razstavo! In ko bo minil dogovorjeni čas, bodo vrnjene lastniku… seznanite tajništvo zbornice, ki vam bo omogočilo izbrati njegovo postavitev na najprimernejše mesto. In zapisali se boste Ko je bil Domus Medica v gradnji, so bile donacije v obliki de- prihodnjim rodovom. narnih zneskov dobrodošle in imena darovalcev so zabeležena Darovalka dveh slik umetnika Jožeta Ciuhe, Irena Vidic, dr. med., si ogleduje Prostora je na stenah še veliko... njuno postavitev v učilnici »Julija«. Mož, ki dela v osrčju naše hiše Z njim sem se srečal prvič, ko mi nekaj ni bilo po godu in sem Generalni sekretar s pomočjo strokovnih sodelavcev zbornice mu svojo nejevoljo brez zadržkov tudi povedal. Bil je zanimiv skrbi predvsem za izvedbo sej skupščine in njenih organov ter sogovornik, o katerem nisem dosti vedel, tako kot ne ve izvršilnega odbora in njegovih organov. Skupščina in nadzor- bržkone večina članov zbornice. Drugič pa sem ga obiskal z ni odbor se sestajata po potrebi. Skupščina zaseda praviloma namenom, da mu zastavim nekaj vprašanj, ki so sedaj skupaj dvakrat letno, po potrebi pa lahko tudi večkrat. V zadnjem z njegovimi odgovori pred vami. času je bilo treba ponovno sklicati skupščino zaradi premajhne udeležbe na predhodni seji in zato ni bilo mogoče sprejetih Generalni sekretarji so v organizacijah pomembnejših aktov zbornice, kot je statut zbornice. običajno ljudje, katerih delo je manj na očeh javnosti; so pa motor, ki poganja njihovo Zelo pomembna naloga je spremljanje izvajanja odločitev, ki so kolesje. V dokumentih Zdravniške zbornice jih sprejeli posamezni organi, ter obveznosti, ki so bile naložene Slovenije je Vaše delovno področje opredel- posameznim organom.Tukaj ne gre samo za skupščinski svet jeno. Ga lahko za naše bralce čim enostav- in nadzorni odbor.Treba je skrbeti za izvršilni odbor, ki zaseda nejše orišete? dvakrat mesečno, ter za osem odborov, kateri praviloma zasedajo enkrat mesečno. Generalni sekretar ima pristojnost predlagati Delo generalnega sekretarja nadzira predsednik zbornice, po posamezne točke dnevnega reda sej posameznih organov zbornice, določilih statuta zbornice pa tudi skupščina zbornice. Predsednik delovnih teles skupščine in izvršilnega odbora. V skladu s statutom zbornice lahko na generalnega sekretarja s pooblastilom prenese pa je naloga generalnega sekretarja tudi sodelovanje pri delu posa- katerokoli nalogo, vendar za določen čas. V takem primeru mora meznih organov, zagotavljanje mnenj in drugih gradiv, namenjenih predsednik zbornice o tem obvestiti skupščinski svet. za oblikovanje stališč organov in delovnih teles, ter zagotavljanje 10 Revija ISIS - Januar 2012

Zbornica podpore delovanju organov zbornice. Predsednik zbornice lahko zaposlenih. Njihov obseg dela se povečuje s povečanjem števila pooblasti generalnega sekretarja za sklic izvršilnega odbora. Vsa specializantov. Gre za procese, pri katerih se dnevno porajajo števil- omenjena delovna telesa delujejo in zasedajo praviloma v popol- na zapletena vprašanja, pa je treba na njih tudi dnevno odgovarjati. danskem in večernem času, torej izven njihovega rednega delov- Generalni sekretar zbornice v skladu s statutom, drugimi akti in nega časa, kakor tudi izven rednega delovnega časa zbornice. Je pa pooblastili predsednika zbornice izdaja splošne in posamične akte s res, da je tako sodelovanje na vseh teh odborih in organih zbornice področja dela strokovne službe in svojega dela.To pa pomeni, da za večkrat oteženo z drugimi nalogami. Generalni sekretar namreč delovanje zbornice pripravlja različna interna navodila, usmeritve mora organizirati delovanje služb, katerih predstojnik je, ter urejati na posameznih področjih dela zbornice, sklicuje delovne sestanke še druge zadeve, potrebne za delovanje zbornice. Ne gre prezreti, vseh zaposlenih ali posameznih oddelkov. da morajo vsi organi in delovna telesa skupščine ter izvršilnega odbora na seje vabiti med drugim tudi generalnega sekretarja. O Tega pa res ni malo! Kako ste – z očmi točkah dnevnega reda, za katere sklicatelj določi za poročevalca pravnika – ocenili stanje v zbornici ob Va- predstavnika strokovne službe, poroča generalni sekretar, ki lahko šem prihodu. Kaj je bilo dobro in kje so bile za poročanje pooblasti drugega predstavnika strokovne službe. pomanjkljivosti? Seje skupščine in izvršilnega odbora po naročilu njunih pred- sednikov organizira generalni sekretar, ki zagotavlja logistične in Ni dvoma, da so vsi zaposleni na zbornici zelo delovni ljudje in druge pogoje za njuno delo, pomaga pri pripravi in vodenju sej s povsem predani zdravniški zbornici. Dobro je imeti take zaposle- tem, da svetuje glede poteka sej skladno s statutom in poslovni- ne, ki z dušo in srcem vsi delajo za dobro zdravništva. Veliko skrb kom, ter opravlja druge naloge za nemoteno izvedbo sej. Za lo- kažejo za posameznega zdravnika. Velikokrat celo preveč, torej že gistično podporo izvajanja sej drugih organov zbornice generalni tako daleč, da so v ta namen tu in tam prekršili kakšno določbo sekretar določi enega ali več delavcev strokovne službe. Generalni zakona, kar seveda ni dopustno. Velja opozoriti na znani rek o sekretar lahko na skupščini poda mnenje, če pride do dvoma o tem, da nikoli ne moreš biti tako prijazen do stranke, da kršiš vsebini posamezne določbe poslovnika med sejo skupščine. zakon. Ob številnih mojih predlogih za spreminjanje posameznih Po sprejemu dnevnega reda generalni sekretar ali od njega procesov so me v začetku sprejemali zelo nejeverno. Kot pravnik pooblaščena oseba zbornice prisotne seznani o sprejetem sem se lotil prenove procesov najprej na področju pravnih aktov. zapisniku ali morebitnih pripombah in reševanju pripomb ter Seveda je neprimerno za tako cenjeno stroko, da ravna po statutu, s potekom realizacije sklepov, sprejetih na zadnji seji organa. ki niti nima prave veljave, saj vlada nanj ni dala soglasja, čeprav Neustrezna je bila namreč dolgoletna praksa, da so zapisnik se uporablja že leta. Zelo me je zmotilo dejstvo, da so nekateri potrjevali na naslednji seji. Generalni sekretar mora skrbeti, da podzakonski akti urejali upravne postopke, za kar ni podlage ne se na sejah odborov in organov zbornice sprejemajo sklepi z v ustavi in ne v zakonu. Upravni postopek je namreč predpisan z nosilci izvajanja in roki izvedbe. Zato mora biti sklep jasen ob zakonom in ga s pravilnikom ni mogoče spreminjati. sprejemu, ne pa da se ga potrdi šele na naslednjem sestanku, izvajanje sklepa pa se prične šele po potrditvi zapisnika. Sem pa opazil, da prihaja do nejasnosti tudi zaradi nepravilnega Zbornica kot nosilec javnega pooblastila ima organiziran od- pojmovanja statusa zbornice. Zbornica je v osnovi vendarle druš- delek za usposabljanje in strokovni nadzor, v katerem deluje 10 tveni organ, ki združuje zdravnike in zobozdravnike, saj zakon določa, da se zbornica ustanovi kot pravna oseba zasebnega Mag. Marijan Štriker, univ. dipl. prav., je, preden je prevzel prava, ki se ustanovi in deluje po zakonu o društvih. Je pa zakon naloge generalnega sekretarja ZZS, vodil sektor za upravno zbornici podelil pomembna javna pooblastila. Torej zbornica inšpekcijo na Inšpektoratu za javno upravo. Je tudi višješolski opravlja tudi dejanja, ki bi jih sicer izvajalo ministrstvo za zdravje. predavatelj s področja upravnega prava in asistent na Evropski Zaradi omogočanja določene samoregulacije je to pomemben pravni fakulteti ter avtor številnih strokovnih knjig in člankov. prenos nalog. Izvajanje teh nalog pa je mogoče le s strani uradnih oseb, zaposlenih na zbornici, in ne s strani posameznih organov ali odborov zbornice. V ta namen je bilo nujno potrebno takoj spremeniti nekatere podzakonske akte, druge pa še spreminjamo. Zdravniki pravimo, da so predpisi že »za- jahali« medicino in tudi pri obilici pravnih aktov in postopkov se počutimo kar zgub- ljene. Če povzamem: bo s pravnimi akti zbornice vse v redu, upoštevaje dopolnila, spremembe in novosti, ki so v delu? Spreminjanje pravnih aktov, predvsem pravilnikov, je zelo zahtev- no, predvsem pa počasno delo. Ni problem pripraviti spremembe aktov, saj ima zbornica zelo dobro pravno službo. Spremembe so največkrat pravne narave. A kaj ko rek »le čevlje sodi naj kopitar« Revija ISIS - Januar 2012 11

Zbornica povsem izgublja veljavo. Vem in poznam, kako težko je nepravniku osebna pomoč zdravnikom in zobozdravnikom bolj razvidna razložiti določene pravne norme. Še težje pa je razložiti spremem- skozi strokovno delo strokovnih služb zbornice. be konkretnih določb. Na drugi strani pa, ko je pravilnik že sprejet na zbornici, preteče vse preveč časa, da postane polno pravno Čeprav je hiša Domus Medica sedaj še nova, veljaven. Zbornica mora na pravilnike pridobiti soglasje ministr- mora skrben gospodar že bedeti nad ohran- stva, nato pa jih je treba objaviti v uradnem listu, sicer niso veljavni. janjem njene brezhibnosti. Je to tudi Vaša Pravna problematika se sicer kaže nekoliko širše, kot se zdi na prvi skrb? pogled. Problemi so nastali že ob podelitvi javnega pooblastila z zakonom, s katerim pa zakonodajalec ni določil postopkov. Po Ja, res je vse pogosteje potrebna tudi ta skrb. Prav iz tega določilih ustave lahko postopek in ravnanje s stranko predpiše le razloga smo pripravili za delavce zbornice hišni red, s katerim zakon in ne pravilnik. Postopek je predpisan v Zakonu o sploš- opozarjamo na potrebna ravnanja, da bi hiša ostala še dolgo nem upravnem postopku. Posebne določbe, potrebne za izvajanje tako lepa in čim bolj funkcionalna. Ravnokar je minilo eno leto konkretnih javnih pooblastil, pa bi moral vsebovati Zakon o od vselitve, pa se še vedno tu in tam pokaže kakšna potreba po zdravniški službi ali Zakon o zdravstveni dejavnosti. Ker ta zakona reklamaciji ali drugačnem popravilu. Prav tako pa je treba skr- skoraj nimata procesnih določb za izvajanje javnih pooblastil, so jih beti za racionalnost v domu, od rabe skupnih prostorov, pisarn, pred leti zapisali kar v pravilnike. Na nekatere je dalo soglasje celo elektrike, vode in podobno. ministrstvo, ki je prvi nadzornik zakonitosti nad nosilcem javnega pooblastila, nekateri pa niti niso bili objavljeni in nimajo takega Je kaj, kar želite sporočiti članom zdrav- soglasja. Spet so tretji, ki pa niti nimajo prave pravne podlage za niške zbornice? izdajo. Ocenjujem, da bo potrebno še vsaj eno leto dela, da bi pre- novili vse podzakonske akte.Trenutno sta pripravljena za sprejem Članom zdravniške zbornice bi želel sporočiti, da imajo zelo lep na skupščini prenovljen Statut zbornice in Poslovnik o delu skup- dom, katerega se splača tudi ogledati. Dom ima lepe prostore, ščine, izvršilnega odbora ter njunih organov. Le upam lahko, da bo predvsem pa funkcionalne, tako za večje prireditve kot tudi januarska skupščina dovolj sklepčna za sprejem teh aktov. manjše delovne skupine v manjših učilnicah. Ob vaših obiskih pa koristite brezplačno parkiranje na parkirnih prostorih zbornice. To je bil več kot natančen poduk! Kje pa ste Vi osebno s svojim delom največja pomoč Obiskujte naše spletne strani, na katerih vam sprotno posredu- zdravnikom in zobozdravnikom? jemo koristne informacije. Zaupajte v zbornico kot vaš društve- ni organ, kot tudi v zbornico kot nosilca javnega pooblastila, saj Zdravniki in zobozdravniki me kličejo vse pogosteje po ima zbornica zaposlene delovne in strokovne ljudi. telefonu, nekateri pa zastavljajo vprašanja tudi po elektronski poti. Paleta vprašanj pa je izredno obsežna. Veliko je vprašanj Hvala za odgovore in upam, da so se bralci na temo zasebništva, statusnega organiziranja, prehoda iz uspešno prebili skozi vse, kar ste nanizali. zasebništva kot fizične osebe v delovno organizacijo. Vprašanja se nanašajo tudi na možnost delovanja kot samostojni pod- Vendar, pa čeprav po 78 letih jetnik po Zakonu o gospodarskih službah, kar pa zdravnikom in zobozdravnikom ni dopuščeno, saj je to področje posebej »Ustanovitev Zdravniškega doma v Ljubljani smatram za ene- urejeno v zdravstvenih predpisih. Številna vprašanja se nanašajo ga najbolj važnih ciljev slovenskega zdravništva. Žalibog je to na urejanje delovnih razmerij. V zadnjem času pa je vse več za sedaj samo mnogokrat ponavljalna želja, ki pa se radi težkih vprašanj, ki se nanašajo na reševanje pritožb. Teh je namreč vse ekonomskih razmer ne bodo dala še tako kmalu uresničiti.« več, številne zdravstvene ustanove pa niso dovolj organizirane v skladu z Zakonom o pacientovih pravicah. Sicer pa je moja Dr. V. Meršol, predsednik SZD v Ljubljani, Zdravniški vestnik 1932, Volumen 4, str. 69. Iz dela zbornice Marko Demšar Izvršilni odbor potrdil specialistična področja za potrebe javne Razpisana so 304 zdravniška in 4 vsebino spomladanskih zdravstvene mreže ter za znanega plač- zobozdravniška mesta za potrebe javne razpisov specializacij nika. Prav tako je potrdil tudi vsebini zdravstvene mreže ter 2 zobozdravniški obeh razpisov specializacij s področja mesti za znanega plačnika. Specializacije Izvršilni odbor Zdravniške zbornice zobozdravstva, razpisi pa so bili že zdravnikom, ki se bodo prijavili na razpis Slovenije je obravnaval in potrdil vse- poslani v soglasje ministru za zdravje. z znanim plačnikom, bodo odobrene za bino spomladanskega javnega razpisa Pričakujemo, da jih bomo objavili na specialistična področja glede na razpolo- specializacij zdravnikov za posamezna naših spletnih straneh 1. februarja 2012. žljivost prostih specializantskih delovnih mest pri pooblaščenih izvajalcih, v skladu 12 Revija ISIS - Januar 2012

Zbornica s predvideno dinamiko zapolnjevanja teh Podali so tudi pobudo, da bi o tovrstnih Vsebinsko podobno izjavo so sprejeli tudi mest za potrebe javne zdravstvene mreže. napakah pisali v strokovni reviji Isis, kjer predsedniki in predstavniki praktično bi jih lahko tudi podrobno analizirali. vseh evropskih zdravniških organizacij Hkrati vse članice in člane Zdravniške (CEOM, FEMS, UEMS, EJD, AMH, zbornice Slovenije obveščamo, da je v CPME ostro obsodil ENA), ki predstavljajo 2 milijona evrop- skladu z 18. členom Zakona o zdravniški nedopusten pritisk na skih zdravnikov in so se prav tako sešli službi javni razpis specializacij zdravni- slovaške zdravnike v Varšavi na rednem koordinativnem kov za posamezna specialistična področja, srečanju. Soglasno so podprli slovaške ki je bil objavljen 1. 11. 2011 in je za Delegacija Zdravniške zbornice Sloveni- zdravnike v boju za njihove pravice. Še nezasedene specializacije v posameznih je pod vodstvom predsednice se je konec posebej so opozorili na nezaslišan pritisk regijah ostal odprt do popolnitve prostih novembra v Varšavi udeležila zasedanja na slovaške zdravnike, ki so s svojo odpo- mest, z 10. 12. 2011 zaključen. izvršilnega odbora in generalne skupšči- vedjo delovnega razmerja v bolnišnicah ne organizacije nacionalnih zdravniških želeli opozoriti na grob odnos oblasti do Predstavitev sistema organizacij (Standing Committee of zdravnikov. Pozvali so k reševanju spora prijavljanja zdrav- European Doctors – CPME). Predstavniki na miren in dostojen način, brez uporabe stvenih zapletov in 27 držav članic so razpravljali o številnih uvedbe prisilne delovne obveznosti ter z drugih nevarnih do- temah, ki zadevajo zdravništvo, sezna- upoštevanjem in spoštovanjem varnosti godkov – CIRS nili pa so se tudi z aktualnimi dogodki v bolnikov. državah članicah. Zdravniška zbornica Slovenije je za Zdravniške organiza- strokovne direktorje slovenskih bol- Tako so obravnavali in sprejeli stališča s cije podpisale dopol- nišnic in zdravstvenih ustanov organi- področja farmacevtskih izdelkov, tobaka, njen dogovor o zirala predstavitev sistema s področja alkohola, zdravja in aktivnega staranja, sodelovanju prijavljanja zdravniških zapletov in evropskih zdravstvenih delavcev, zdrav- napak Critical Incident Reporting System stvene tehnologije, e-zdravja, poklicnih Predsedniki Zdravniške zbornice (CIRS), ki je uveljavljen v Švici, Nemčiji kvalifikacij in evropske direktive o de- Slovenije, Slovenskega zdravniškega in Avstriji. lovnem času. Delegati so zaradi odstopa društva, Sindikata zdravnikov in zo- enega od dosedanjih podpredsednikov bozdravnikov Slovenije Fides ter Stro- O neposrednih nemških izkušnjah z nje- izvolili novega, to je postal finski zdrav- kovnega združenja zasebnih zdravni- govim delovanjem je spregovorila mag. nik dr. Heikki Palve, dr. med. kov in zobozdravnikov Slovenije so 28. Julia Rohe, dr. med., iz nemške zdrav- novembra slovesno podpisali dogovor niške zbornice in tamkajšnje Agencije Z zaskrbljenostjo pa so prisluhnili po- o projektnem sodelovanju in medse- za kakovost v zdravstvu, ki je predstavila ročilu predstavnika slovaške zdravniške bojnih odnosih Koordinacije zdrav- tudi njegov namen in cilje ter odgovarjala organizacije, ki je poročal o nevarnih niških organizacij. S tem so ponovno na vprašanja navzočih. pritiskih na zdravnike. Na Slovaškem je potrdili svojo zavezo za sodelovanje in namreč zaradi nestrinjanja s statusom skupno delo pri tistih projektih, ki so Prisotni strokovni direktorji so bili z zdravnikov in nameravano privatizacijo skupnega pomena za slovenske zdrav- organizacijo predstavitve zadovoljni ter bolnišnic kar 2.400 zdravnikov podpisalo nike in zobozdravnike. so zbornici čestitali za tovrstno pobudo. odpovedi, ki bodo začele veljati 1. de- Strinjali so se, da bi slovenski zdravstveni cembra 2011. Tako zahtevajo višje plače, Kot smo vas pred časom že obvestili, so sistem potreboval enoten sistem prijav- večje investicije v zdravstveni sektor in zdravniške organizacije v Koordinacijo ljanja zdravstvenih zapletov in drugih prenehanje sistematičnega kršenja delov- zdravniških organizacij sprejele Stro- nevarnih dogodkov. Tovrstni sistem bi nopravne zakonodaje. Po poročanju slo- kovno združenje zasebnih zdravnikov namreč prispeval tudi k viziji in strategiji vaških kolegov naj bi slovaški predsednik in zobozdravnikov Slovenije, zato je varnosti pacientov v vsaki zdravstveni republike vladi celo predlagal, da razglasi bilo temu primerno potrebno dopol- ustanovi. izredne razmere in uporabi silo zoper niti dogovor o delovanju koordinacije. zdravnike, če pogajanja med predstavniki Predsedniki vseh štirih organizacij so ga Poudarili pa so, da se v zadnjih letih zdravnikov in vlado ne bodo uspešna. tako podpisali ob priložnostni sloves- veliko govori o varnosti in kakovosti nosti. Pri tem so se zavzeli za nadaljnje zdravstvene oskrbe. Pri tem so opozo- CPME je takšno ravnanje ostro obsodil usklajeno delo pri projektih skupnega rili, da če želimo biti uspešni pri prijavi, in dejal, da gre za pritisk brez prime- interesa v dobro slovenskih zdravnikov in analizi in odpravi neželenih oziroma re, ki je nedopusten. Zato je tudi ostro zobozdravnikov ter bolnikov. Hkrati pa neljubih nevarnih dogodkov, moramo protestiral in slovaške oblasti pozval, da so predsedniki zbornice, Fidesa in Stro- izkoreniniti kulturo kaznovanja in pav- uporabijo zgolj miroljubne načine ter v kovnega združenja zasebnih zdravnikov šalnega pribijanja zdravnikov na križ ter konstruktivnem dialogu najdejo najboljšo dejansko pričeti reševati sistemske luknje. možno rešitev. Revija ISIS - Januar 2012 13

Zbornica in zobozdravnikov Slovenije podpisali še vseh dokazil, potrebnih za priznanje po- svet. Dopolnjen predlog sprememb in posebni tarifni del kolektivne pogodbe za klicne kvalifikacije. Poudarili so, da takim dopolnitev statuta pa bo na svoji janu- zdravnike in zobozdravnike v Republiki zdravnikom priznanje poklicne kvalifi- arski seji, 18. januarja 2012, obravnavala Sloveniji za zasebni sektor. kacije na Slovaškem, skladno z določili in sprejemala skupščina Zdravniške evropske zakonodaje, omogoča delo v zbornice Slovenije. Vodenje Koordinacije zdravniških vseh državah Evropske unije. organizacij bo v skladu z dogovorom v Koordinacija zdrav- začetku prihodnjega leta od Zdravniške Sicer pa se bodo slovaški zdravniki vrnili niških organizacij o zbornice Slovenije prevzelo Slovensko na delo. Vlada jim je namreč priprav- posledicah t.i. inter- zdravniško društvo. ljena dvigniti plače, predlog pa je zanje ventnega zakona sprejemljiv. Glede na doseženi sporazum Obvestila tujih zdrav- se bodo povprečne plače zdravnikov, Predsedniki vseh štirih zdravniških niških zbornic zaposlenih v državnih bolnišnicah, zvišale organizacij, združenih v Koordinacijo za 2,3-krat. Sindikat zdravnikov LOZ je zdravniških organizacij, so na sestan- Zdravniška zbornica Slovenije je v sicer zahteval precej več, vendar pa vlada ku v začetku decembra v širši sestavi začetku decembra prejela dve alarmant- na njihove zahteve zaradi dolžniške krize razpravljali o izkušnjah po uveljavitvi ni obvestili kolegov s Finske in Češke v območju evra ni mogla pristati. Zdrav- Zakona o priznavanju poklicnih kva- Republike. niki se bodo na delo vrnili takoj, ko bo lifikacij zdravnik, zdravnik specialist, sindikat potrdil nove pogodbe zdravni- doktor dentalne medicine in doktor Na Finskem so odkrili dve osebi, ki sta kov z bolnišnicami. dentalne medicine specialist (t.i. inter- se desetletje izdajali za zdravnika, pa to ventni zakon) in bili kritični do zapo- nista bili. Ob registraciji pri državnem Končana javna razpra- slovanja nekakovostnih zdravnikov in organu sta namreč oba predložila ponare- va o spremembah in diplomantov iz tretjih držav. Poskušali jene dokumente in tako pridobila licenci dopolnitvah statuta so tudi odgovoriti na vprašanje, kakšne za samostojno delo. Oba sta trdila, da sta Zdravniške zbornice zdravnike želimo v Sloveniji, kakšni kvalifikacijo za poklic zdravnik pridobila Slovenije so kriteriji Ministrstva za zdravje in na univerzi v St. Petersburgu, a so ruske Ministrstva za visoko šolstvo, znanost institucije zanikale, da bi kateri izmed V četrtek, 8. decembra 2011, smo in tehnologijo, ali je zobozdravnikov v njiju kadar koli študiral v Rusiji. Organi zaključili 16-dnevno javno razpravo Sloveniji dovolj ter za koga pravzaprav pregona na Finskem so obema lažnima o spremembah in dopolnitvah statuta veljajo kvote po interventnem zakonu, zdravnikoma nemudoma odvzeli prostost Zdravniške zbornice Slovenije. Pri- ki jih vsako leto določi minister. Poseb- in javnosti, v duhu varovanja pravic pombe in predloge, ki smo jih prejeli, no pozornost pa so namenili vprašanju pacientov, posredovali njuni imeni (Esa bo že na svoji naslednji seji obravnaval znanja in uporabe slovenskega jezika Anthero Laiho in Juhani Zaharov). izvršilni odbor zbornice. za tuje zdravnike, saj ima po trenutno veljavni zakonodaji šele delodajalec Češki kolegi pa so v svojem pismu V skladu s sedmim odstavkom 29. člena pravico določiti nivo in preveriti znanje opozorili na razmere na sosednjem Slo- statuta Zdravniške zbornice Sloveni- slovenskega jezika, kar pa je po mnenju vaškem. Slovaška vlada je namreč skušala je smo namreč 22. novembra 2011 na zdravniških organizacij prepozno. sabotirati stavko bolnišničnih zdravnikov, internetnih straneh objavili predlog ki zahtevajo višje plače, z rekrutiran- sprememb in dopolnitev statuta Zdrav- Prisotni so se strinjali, da Slovenija potre- jem zdravnikov iz tujih držav. Zato so niške zbornice Slovenije in tako pričeli z buje kakovostne zdravnike in diplomante, pozvali vse zdravnike iz sosednjih držav, javno razpravo o omenjenem predlogu. ki dosegajo zgornjo raven povprečja na naj v duhu spoštovanja kolegialnosti in Kot smo že poročali, je izvršilni odbor psihološkem pregledu. Pri tem pa so medicinske etike ne sprejmejo ponudbe Zdravniške zbornice Slovenije pristopil opozorili, da sprejemanje zgolj večjega slovaške vlade za delo v njihovi državi. k prenovi statuta zbornice, ki bo tako števila diplomantov tujih medicinskih V upanju, da bodo pobudi sledili tudi usklajen z veljavno zakonodajo in bolj fakultet ni v interesu slovenskega zdrav- preostali zdravniki iz Evropske unije, so z moderen, odpravil bo nekatere neuskla- stvenega sistema, saj so vrata preširoko nastalo situacijo seznanili tudi Slovenijo. jenosti, hkrati pa bo omogočal tudi lažje odprta, kriteriji pa prenizki. Predlagali Hkrati so češki kolegi izrazili zaskrb- delovanje stanovske organizacije. so, da se pripravi analiza stanja na tem ljenost tudi nad dejstvom, da slovaška področju ter se jo predstavi odgovornim vlada vodi aktivno politiko pridobivanja Vsem članicam in članom, ki ste se na področju slovenske zdravstvene poli- zdravnikov iz Ukrajine, Belorusije in os- odzvali povabilu in sodelovali v javni raz- tike. Tako je potrebno natančno ugoto- talih bivših republik Sovjetske zveze (ki pravi, se zahvaljujemo. Prispele pripombe viti, kje in katerih specialistov dejansko naj bi nadomestili stavkajoče kolege), in in predloge bo že v četrtek obravnaval primanjkuje, medtem ko ne moremo menili, da obstaja možnost da pristojne izvršilni odbor, nato pa še skupščinski institucije ne bodo natančno preverile 14 Revija ISIS - Januar 2012

Zbornica govoriti o pomanjkanju zobozdravnikov. postopkih, ki jih kot javno pooblastilo v druge države Evropske unije, kjer si Po podatkih Odbora za zobozdravstvo vodi Zdravniška zbornica Slovenije. obetajo boljše delovne pogoje in ustrez- Zdravniške zbornice Slovenije se namreč no plačilo za svoje delo. CPME sicer Slovenija uvršča nad evropsko povprečje Sprejeli pa so tudi sklep, da bo Koordi- podpira svobodno prehajanje zdravnikov glede števila zobozdravnikov na število nacija zdravniških organizacij sprejela med državami Evropske unije, v koli- prebivalcev. Zato potreb po zaposlovanju poseben memorandum, ki bo obravnaval kor to koristi zdravniškemu poklicu in zobozdravnikov iz tujih držav pri nas ni, te teme in nakazal rešitve. Podpisali naj pacientom. Vendarle pa po njihovem čeprav jih na nostrifikacijo diplome čaka bi ga prihodnji teden ter ga nato poslali mnenju migracije, v katero so romunski kar 240. Ob tem ima Slovenija že ves čas ministru za zdravje. zdravniki tako rekoč prisiljeni, ne bi v veljavi omejen vpis na smer dentalne smeli dopustiti. Odhod velikega števila medicine glede na potrebne kadre za Romunija ni v celoti romunskih zdravnikov bo namreč le še slovenski zdravstveni prostor. Strinjali implementirala direk- povečal obstoječe probleme pomanjkan- so se tudi, da se velika težava pojavlja tive o delovnem času ja specialistov v Romuniji in poslabšal na strani delodajalcev, ki tujim zdravni- dostopnost pacientov do zdravstvenih kom, v skladu z določili interventnega Na Zdravniško zbornico Slovenije smo storitev, kar lahko ogrozi celoten romun- zakona, dajo pismo o nameri, z ničemer v vednost prejeli pismo predsednika ski zdravstveni sistem. Na drugi strani pa pa jih ne zavežejo, da bodo po končani CPME (Standing Comitee of Europe- CPME opozarja, da bo morebiten velik specializaciji dejansko sprejeli zaposlitev an Doctors), v katerem opozarja na ne- prihod tujih zdravnikov lahko povzro- v njihovem zdravstvenem zavodu. Zato vzdržne razmere, v katerih so se znašli čil težave tudi v zdravstvenih sistemih bi bilo ta razmerja nujno potrebno urediti romunski zdravniki. Romunska vlada ostalih držav članic Evropske unije. s civilnopravno pogodbo. namreč po njihovih trditvah ni v celoti CPME je tako pozval romunsko vlado, implementirala Direktive 2003/88/EC, naj v celoti spoštuje direktivo o delovnem Prisotni so se strinjali, da bi marsikateri ki govori o delovnem času, v romunski času in zagotovi zadostna sredstva za problem rešili s preverjanjem znanja na pravni red in s tem povzročila škodo pravično nagrajevanje svojih zdravnikov, nacionalni ravni – nacionalnim izpitom, ki tako kakovostni oskrbi pacientov kot romunsko zdravniško zbornico pa podprl bi moral nujno potekati v slovenskem je- tudi njihovi varnosti. pri njihovih prizadevanjih za boljše ziku, vendar pa slovenska zakonodaja tega delovne pogoje, ki omogočajo kakovosten žal še ne omogoča. Prav tako so soglasno CPME je zato z zaskrbljenostjo sprejel zdravstveni sistem. vztrajali pri uporabi slovenskega jezika novico o delovnih pogojih, pod katerimi v vseh postopkih nostrifikacije diplome, delajo romunski zdravniki, in se nanaša postopkih pridobitve poklicnih kvalifi- predvsem na organizacijo delovnega kacij pri izvedbi predhodnih usmerjenih časa, kot tudi na prenizke plače, ki jih preventivnih zdravstvenih pregledov za prejemajo. Z obžalovanjem ugotavlja, da delovno mesto specializanta ter v vseh te razmere vodijo v odhajanje zdravnikov Oskrbovana stanovanja – nepričakovan konec Marko Demšar Veliko časa je bilo porabljenega za predstavitev projektov in za sestanke na temo oskrbovanih stanovanj. In ko je napočil čas za pristop k uresničitvi – predtem smo dobili odgovore na številna vprašanja – je interes usahnil. Vsekakor ne bomo dobili poslopja s 26 oskrbovanimi stanovanji, namenjenimi samo zdravnikom in zobozdravnikom. Če se bo investitor vseeno odločil za gradnjo, ni znano; težko pa je verjeti, da bodo cene takšne, kot so nam bile predstavljene. Revija ISIS - Januar 2012 15

Personalia Opravljeni specialistični izpiti Ostrejša zakonodaja Suada Fileković, dr. med., specia- Vesna Pavasović, dr. med., specia- Opogumljene z učinkom dosedan- listka intenzivne medicine, izpit listka pediatrije, izpit opravila 2. jih pravnih predpisov in konkret- opravila s pohvalo 8. 11. 2011 11. 2011 nih ukrepov oziroma omejitev na področju prprečevanja zasvojenosti Romana Hudomalj, dr. med., spe- Katarina Planinc Pustovrh, dr. s tobakom in tobačnimi izdelki, se cialistka pediatrije, izpit opravila s med., specialistka dermatovenero- oblasti v številnih državah pripravlja- pohvalo 23. 11. 2011 logije, izpit opravila 18. 11. 2011 jo na nove, dodatne zaostritve na tem področju. Tako v Avstraliji načrtujejo Mitja Krajnc, dr. med., specialist Anja Plemenitaš, dr. med., spe- še strožjo protitobačno zakonodajo, interne medicine, izpit opravil s cialistka psihiatrije, izpit opravila s podobno velja tudi za Veliko Bri- pohvalo 24. 11. 2011 pohvalo 23. 11. 2011 tanijo, kjer nameravajo prepovedati kajenje v avtomobilih – iz varnostnih asist. Milica Lukić, dr. med., mag. Edvard Schweiger, dr. med., in zdravstvenih razlogov. V ZDA in v specialistka infektologije, izpit specialist interne medicine, izpit Evropi razmišljajo o popolni prepo- opravila s pohvalo 24. 11. 2011 opravil 10. 11. 2011 vedi kajenja v vzgojno-varstvenih in izobraževalnih oziroma kulturno-izo- Miha Mežnar, dr. med., specialist Mojca Šimc, dr. med., specialistka braževalnih ustanovah in v njihovi interne medicine, izpit opravil s transfuzijske medicine, izpit opra- okolici (v premeru 100–150 metrov). pohvalo 25. 11. 2011 vila s pohvalo 9. 11. 2011 Stroga protikadilska zakonodaja, kot je na primer v veljavi v Singapurju, Robert Mulh, dr. med., specia- Marko Šulak, dr. med., specialist pa predstavlja zgled tudi številnim list plastične, rekonstrukcijske in oftalmologije, izpit opravil s poh- drugim državam na rumeni celini, z estetske kirurgije, izpit opravil 22. valo 30. 11. 2011 Japonsko na čelu. Strokovnjaki SZO, 11. 2011 Unicefa in Unesca so prepričani, da mag. Matevž Tomaževič, dr. med., ga bodo v bližnji prihodnosti tudi Saša Obermajer, dr. dent. med., specialist travmatologije, izpit posnemali v praksi. specialistka stomatološke protetike, opravil s pohvalo 25. 11. 2011 izpit opravila 8. 11. 2011 Za piko na i pa utegne kmalu Čestitamo! dokončno odzvoniti tudi kajenju na delovnem mestu. Visoka stopnja Dosežen doktorski brezposelnosti in hiperprodukci- naslov na Medicinski ja ponudbe na trgu delovne sile fakulteti Univerze omogočata podjetjem, da zaposlujejo v Mariboru vse več zapriseženih abstinentov oziroma nekadilcev. Tako lahko Dr. Gregor PIVEC, dr. med. »kadilnice« delodajalci uporabijo v produktivne namene, pa tudi število Naslov: »Razvoj bolnišnice skupin zaposlenih, ki pred poslo- Maribor od ustanovitve do druge pji kadijo med delovnim časom, se svetovne vojne« vidno zmanjšuje. Sicer pa mora vsako podjetje, organizacija ali institucija Mentor: red. prof. dr. Eldar M. sama izračunati in ugotoviti, kakšno Gadžijev, dr. med. oviro kajenje predstavlja njenemu tekočemu delovanju in kakšno coklo Področje: medicinske vede pomeni za njen nadaljnji razvoj ali celo obstoj. Temu primerni pa so Zagovor: 5. 7. 2011 seveda tudi »protikadilski ukrepi«, za katere se odloči. Čestitamo! Viri: WHO, Health Today, Financial Times Nina Mazi 16 Revija ISIS - Januar 2012

Iz evrope Ob kritikah KABEG molči in hoče zdravnike utišati s tožbo Z javno razpravo o strukturnih pomanjkljivostih v deželnih bol- specialisti odšli. Dva sta dobila bolje plačano ponudbo v spodnji nišnicah se KABEG doslej ni hotela izpostaviti. Na informacij- Avstriji oz. v Nemčiji. Ena zdravnica pa se je upokojila. sko kampanjo Koroške zdravniške zbornice se odziva na svojski način. Zdravništvo poskuša s civilno tožbo prisiliti k molku. S tožbo pa zdaj KABEG poskuša doseči, da zdravniška zbornica Se pravi, KABEG poskuša po sodni poti doseči, da zdravniška v prihodnje ne bi smela svariti pred begom zdravnikov ter poka- zbornica ne bi smela govoriti o begu specialistov iz celovškega zati, da odhodi temeljijo na nezadostnih delovnih razmerah. Klinikuma (Klinikum Klagenfurt). Predsednik dr. Othmar Haas pa meni nasprotno: »Če v Ozadje je objava v tisku, v kateri je zdravniška zbornica v zdravstveni oskrbi obstojijo problemi, bomo nanje pokazali. To začetku oktobra opozorila na zdravniško ozko grlo na oddelku ni le naša pravica, temveč tudi naša dolžnost kot zastopništva za radioterapijo in radioonkologijo, potem ko so trije tamkajšnji zdravništva. Je pa tudi dolžnost KABEG, da prizna realnost ter aktivno dela za rešitev problemov.« Celotno Zdravnice, Administra- Tehnično V tej tožbi pa predsednik Haas ne vidi le pomanjklji- osebje zdravniki tivno osebje osebje vosti: »Sodna obravnava te vrste nam daje tudi mož- nost, da damo dejstva na mizo. S konkretnimi primeri Burgenland 196,2 33,7 13,1 29,2 bomo potrdili resničnost za ta poseben beg specialistov in celovškega Klinikuma. Govorimo le o dejstvih. In Kärnten 218,0 30,6 21,9 37,0 prav tega vodstvo KABEG doslej ni storilo.« Niederösterreich 209,7 35,4 18,1 26,8 Na Koroškem je na 100 bolniških postelj le 30,6 zdravnikov. To je v Avstriji najmanj. Na Dunaju jih je Oberösterreich 221,4 34,6 19,4 36,6 mnogo več, pa kljub temu grozijo s stavko. Salzburg 204,4 33,0 26,1 27,7 Vir: Kärntner Ärztezeitung št. 11, november 2011 Steiermark 243,9 39,9 25,7 36,5 Prevod in priredba: Marjan Kordaš Tirol 231,8 43,0 23,5 27,2 Opomba: KABEG (KrankenAnstalten-BetriebsGesell- schaft) je družba, ki upravlja pet deželnih bolnišnic na Vorarlberg 188,0 32,9 16,9 27,9 Koroškem (Klinikum Klagenfurt, LKH Villach, LKH Wolfsberg, LKH Laas ter Gailtal-Klinik). Zaradi varče- Wien 305,9 50,7 28,5 49,9 vanja s prostorom sem v razpredelnici zgoraj izpustil dva stolpca. Avstrija 238,3 39,2 22,8 35,6 Osebje po funkcijskih skupinah, preračunano glede na 100 postelj v deželah (Länder) v Avstriji (stanje 22. 9. 2010) Nagrada – za kaj? Predsednica uprave (Vorstandsvorsitzende) KABEG Ines Mane- • ker kljub prejšnjim zagotovilom še vedno ni predložila inve- gold je prejela premijo približno 20.000 EUR. To dokazuje tudi sticijskega programa za LKH Wolfsberg? odgovornost deželnih politikov za KABEG. Se pravi, odobra- vajo seznam zamujenih priložnosti gospe Manegold. Mnogi se • ker specialiste v Klinikumu tako frustrira, da gredo raje v sprašujejo, zakaj zdaj še posebna nagrada. Postavljajo se namreč splošno medicino, kot pa da bi še naprej delali v bolnišnici? naslednja vprašanja: • ker ne more predložiti organizacije delovanja Klinikuma Je mar nagrajena zato, Klagenfurt, da sploh ne govorimo o takšni organizaciji, s katero bi se strinjalo tudi osebje? • ker uvaja varčevalne ukrepe na račun kakovosti oskrbe ter delovnega zadovoljstva sodelavcev? • ker kljub neskončnim razpravam ne rešuje problemov? • ker ukinja na ducate mest za stažiste in tako dela življenje Drugod bi za takšne reči menedžerja postavili pod vprašaj. zdravnikov še težje? Vendar pa je na Koroškem drugače. • ker drži osebje v deželnih bolnišnicah v negotovosti o bodoči Vir: Kärntner Ärztezeitung št. 11, november 2011 usmeritvi? Prevod in priredba: Marjan Kordaš Revija ISIS - Januar 2012 17

Iz evrope Opomba: Očitno si zdravništvo na Koroškem upa celovški Klinikum, ki ima menda nesmotrno organi- vodstvu celovškega Klinikuma postavljati kar huda zacijo in velikanske dolgove. Na spletu je o tej gospe vprašanja. Za popolno informacijo mora bralec seveda vse polno podatkov; najbolj razvpit naslov o njej se prebrati ves članek. Po drugi strani pa velja opozoriti, pa glasi: Sanatorka klinik: Pred to žensko (ženo?) da je bila gospa Ines Manegold izbrana za mene- trepetajo bolnišnice (Kliniksaniererin: Vor dieser Frau džerko leta 2010 (glej: http://www.kma-online.de/). fürchten sich die Krankenhäuser). Menda uspešno sanira koroške bolnišnice, predvsem Bolnišnice a la Potemkin S pojmom »zmanjšane oblike oskrbe« (reduzierte Trenutno je vsaka javna bolnišnica dolžna imeti svoj Versorgungsformen) bi lahko povzeli novelo nedavnega en kirurški in en interni oddelek s po 30 posteljami. V predloga zakona o bolniških in zdraviliških ustanovah. prihodnosti pa bo bolnišnica dolžna imeti le še interni Že samo uporabljena terminologija pa zahteva, da oddelek; v smučarskih področjih se bo kirurški odde- pozorno prisluhnemo. lek preoblikoval v nezgodnega ali – če bo potrebno – v oddelek za starostno medicino. Tisto, kar se navzven hvali pod modnim pojmom »prožnost« – bolnišnice naj bi svoje storitve prilagodi- Stališče Avstrijske zdravniške zbornice (ÖÄK) ne le potrebam – v resničnosti ni nič drugega kot zakon- more biti bolj jasno: Ta zakonski predlog odločno sko uveljavljena (legitimiert) smer varčevanja. Konkre- zavračamo zaradi blagostanja pacientov. V »reduci- tno lahko pomeni, da posamezni specialistični oddelki rani« bolnišnici ne bo mogoče vzdrževati dosedanjih (Fachabteilungen) ne bodo več delovali neprekinjeno. storitev. Končna posledica: Bolnišnica kot stavba bo ostala, Avstrijske bolnišniške zdravnice in zdravniki so še očitno tudi za prebivalce. Da pa bo (njeno) notranje vedno pripravljeni sodelovati pri konstruktivnih in življenje – tj. medicinske storitve – radikalno okrnjeno bistvenih spremembah avstrijske bolnišniške pokraji- in da bo možna le minimalna oskrba, to pa bo pacient ne. Za bolnišnice a la Potemkin pa nikakor nismo na zvedel šele potem, ko bo oskrbo potreboval, se pravi, voljo. ko bo šlo zares. Feldmaršal Grigori Potemkin je pri pripravi svojih vasi uporabil podobna sredstva, ko je Vir: Österreichische Ärztezeitung št. 21, 10. novem- pred obiskom carice Katarine pripravil svoje kulise. ber 2011 Prevod in priredba: Marjan Kordaš CIRSmedical Napaka kot priložnost CIRSmedical se je izkazal: Od uvedbe v novembru 2009 je bilo več kot 60.000 vstopov na domačo stran www.cirsmedical.at. V prihodnje bo tega še več pri vseh, ki delajo v zdravstvu. O tem je prepričan tudi Artur Wechselberger, pod- predsednik ÖÄK, v pogovoru s časopisom Österrei- chische Ärztezeitung. Wechselberger poroča, da več kot polovica poročil izvira od zdravnikov. V prihodnje pa bo treba v CIRSmedical (Critical Incident Repor- ting System) vključiti še več ljudi. Vir: Österreichische Ärztezeitung št. 21, 10. novem- ber 2011 Prevod in priredba: Marjan Kordaš 18 Revija ISIS - Januar 2012

Wikileaks v čakalnici Iz evrope Molčečnost sodi k temeljem zdravniške sa- administrativnega osebja v čakalnici, ko se Revija ISIS - Januar 2012 19 moumevnosti. Vendar tu ne gre le za osebno določa termin pregleda ter opisuje bolezen- molčečnost zdravnice ali zdravnika. V pra- ske težave. ksi, pa tudi v bolniški ambulanti, so številne možnosti za – tudi nenamerne – prekršitve Da pacient vrže pogled na računalniški za- zdravniške molčečnosti. slon, je skoraj normalna človeška reakcija in mnogi se tega sploh ne zavedajo. Zato mo- Z vsako pacientko in vsakim pacientom rajo biti zasloni obrnjeni tako, da omogočijo je ob sprejemu treba spregovoriti. Gre za pogled le pooblaščenemu. In ko zaslon ni v bolezni in njih potek, diagnoze, terapije ali uporabi, ga velja izklopiti; najbolj praktičen medikacije. Če ta pogovor poteka v čakalnici je varovalec zaslona (screen-saver) z geslom. oz. v »slišni bližini« drugih pacientov, potem In isto velja za tiskalnike in fakse. ni mogoče govoriti o diskretnosti. Zdravni- ška molčečnost je že prekršena. Priporočena Popisi in kartoteke pacientov rabijo prostor rešitev je udejanjenje diskrecijske cone znotraj in ta je včasih na voljo v čakalnicah. Če je sprejemnega oz. čakalnega področja. Tako tako, so prosto dostopni. Kar je nedopustno. kot v bankah, je nujno na tleh označiti Se pravi, dokumentacija mora biti hranjena področje, tako da ob okencu lahko stoji in se tako, da je dostopna le pooblaščenim. In tisti pogovarja le en pacient. del dokumentacije, ki se lahko po dolo- čenem času uniči, se mora uničiti skladno Na voljo so tudi ne predrage tehnične reši- z zakonskimi predpisi. V Nemčiji je pred tve. S ciljanim glasbenim ozvočenjem lahko nekaj leti izbruhnilo ogorčenje, ko so v poskrbimo, da prisluškovanje ni mogoče. javnost prišli psihiatrični podatki pokojnega Druga možnost je, da se osebni podatki filmskega igralca Klausa Kinskega, ki so bili zberejo z izpolnjevanjem vprašalnika. hranjeni v berlinskem Deželnem arhivu, in je vdova pokojnega sprožila tožbo. Paciente je nujno tudi varovati pred sabo. Sicer jih ni mogoče prisiliti v diskretnost, Vir: AErzte, november 2011 lahko pa se jih opozori na bolj pritajen govor. Isto velja za telefonske pogovore Prevod in priredba: Marjan Kordaš Rdeči zvezdnik (1) Avtomobil BMW 1 je že od nekdaj kar vsak dan vozi limuzino iz razreda 3. Vodja gibčen prijateljček (ein flinker Geselle). Z novo ambulante za diabetično retinopatijo in trav- različico sta na voljo dve v temelju različni matologijo na Kliniki za očesne bolezni in izvedenki tako po dizajnu kot po opremi, optometrijo na dunajski AKH velja za enega tako da tudi optično ni ničesar skritega. Tako najbolj izkušenih retinalnih kirurgov v drža- je zdaj čas za univ. prof. dr. Christopha Schol- vi. Svojo finomotorično zmogljivost (Fitness) do, retinalnega kirurga (Netzhautchirurg), da dokazuje ta strasten lovec tudi za avtomobil- kompaktnega bavarca vključi v svoj zorni kot. skim krmilom. »Ta mali dizel (Diesel) gre s svojimi 116 KS izvrstno od spodaj navzgor, Četudi so bili v zadnjem času le nizki oblaki, ‘hantiranje’ (das Handling) kljub kratki osni mrzel veter in dež, dež, dež, se pravi za razdalji (Radstand) ni preveč napadalno,« testiranje in fotografiranje avta neprijazen sodi naš preskuševalec. »Voznikov prostor čas, je to v resnici nepomembno. Končno (das Cockpit) je narejen iz kakovostnih snovi, vedno zmaga profesionalnost. Trenutni takšen osrednji displej z iDrive bi rad imel (aktualni) gost revije ÄrzteAUTO za testi- tudi v svoji trojki,« meni profesor, ki poleg ranje gasa (2) Christoph Scholda me okuži s dela v AKH dela tudi v svoji zasebni ordina- svojo radostjo do vožnje. ... Kakega poseb- ciji v 9. okraju. Doma v Badnu (pri Dunaju; nega uvajanja v lastnosti pogona na zadnji op. prev.) pa ga čaka sedem mesecev stara kolesi pač dr. Scholda ne potrebuje, saj hčerkica...

Iz evrope (1) Izvirni naslov je Roter Star, v zvezi s poklicem zadevnega zdravnika, ki je okulist, pa Opomba: Zanimiva reklama z aditivnim ali celo potencira- je morda besedna igra z izrazom Grüner Star, nemški izraz za glavkom. jočim učinkom tako za zdravnika kot za avtomobil (ki sicer (2) V izvirniku: Gas(t)tester; črkovna igra, ki z eno črko spremeni pomen. z dodatno opremo stane samo 34.861 EUR). Ni videti, da bi takšna objava razburila avstrijsko javnost z očitki o koruptiv- Vir: ärzte EXKLUSIV, izdaja 11/11 nosti zdravnikov in njihovih previsokih plač... Prevod in priredba: Marjan Kordaš 62. dunajski Zdravniški ples v soboto, 28. januarja 2012. Pokroviteljstvo plesa vodi (steht unter dem Ehrenschutz) njegova magnificenca, rektor Medicinske uni- verze Dunaj, univ. prof. dr. Wolfgang Schütz. Slavnostna otvoritev ob 21.30. Vstop: 20.00. Vstopnina • Vstopnica za dame in gospode: 100 EUR Vstop dovoljen le s predpisano obleko. • Študenti in študentke (35 EUR; vključena konsumacija; Vir: ärzte EXKLUSIV, izdaja 11/11 vstop le na temelju veljavne študentske izkaznice. Prevod in priredba: Marjan Kordaš Opomba: Ker v Sloveniji ni magnificenc, komentar ni potreben... Obleka • Dame: izključno večerna obleka do tal. • Gospodje: črn frak z odlikovanji, črn smoking, gala uniforma. Iz zapisnikov Zapisniki konferenc in sej navadno niso venske krvi) v katerikoli zdravstveni ustanovi privlačno branje, izjemoma pa takrat, kadar (o čemer smo poročali v zadnji številki Izide), zapisujejo kaj nenavadnega (redko) ali kadar vendar je bil projekt odložen s pripombo, »da v reviji ni najti kaj zanimivejšega (pogosto). trenutno ne deluje, da pa se na tem dela«. Na 2. seji Sveta Zdravniške zbornice Hrvaške Predsednik županijskega poverjeništva (Vijeće Komore) je predstavnik dubrovniškega Medžimurja je potožil, da imajo težave s poverjeništva poročal v zvezi z nesrečnim do- premeščanjem akutno ogroženih bolnikov iz godkom, ko so v bolnišnici bolnici po nesreči bolnišnic II. in III. kategorije v ustanove I. in odstranili zdravo ledvico in se je ime bolnice II. kategorije, zlasti ponoči in ob koncu tedna. in odgovornega zdravnika takoj pojavilo v Predsednik sveta je povedal, da jih nadrejene medijih, še preden je bila dokazana kakršna bolnišnice morajo sprejeti. Problem je rešen. koli krivda, medtem ko se, tako nadaljuje, pri dokazanem kriminalu uporabljajo le začetnice Hrvaški zdravniki, ki so končali študij v tujini imena in priimka. Že videno. (mimogrede,vseh zdravnikov na Hrvaškem je 18.000), se pritožujejo nad diskriminacijo, V Istrski županiji je pričela policija izstavljati ker morajo opravljati nostrifikacijo, za tujce, račune za asistenco policije, ki jo kličejo zdrav- ki želijo delati na Hrvaškem, pa je postopek stveni delavci, kadar gre za umirjanje agresiv- mnogo bolj enostaven. nih bolnikov. Računi znašajo med 200 in 2000 kunami. Ni bilo pojasnjeno, ali si lahko sam Pravna razlaga, zanimiva za slovensko zako- izbereš postopek à la carte, z ozirom na visok nodajo: dežurstvo in pripravljenost (rad po razpon v ceni, in ali so vključeni že kakšni pozivu) se štejeta v delovni čas. popusti, priporočeno pa je bilo, naj se zahteva intervencija in ne asistenca. Prva je za sedaj še In kot najzanimivejše: neko zagrebško podjetje vedno gratis. ponuja popust za vozila Volvo do 40.000 kun (približno 5.300 evrov), toda ne v obliki rekla- V projektu e-zdravja je tako imenovana e-na- mnega oglasa, temveč kot obvestilo Komore. potnica eden najpomembnejših členov.Ta naj bi omogočala opravljanje nekaterih laboratorij- Vir: Liječničke Novine; november 2011 skih preiskav (govor je pravzaprav le o vzorcu Prevedel in priredil Boris Klun 20 Revija ISIS - Januar 2012

Zdr avstvo Slovenska mreža za promocijo zdravja v bolnišnicah: od zamisli do ustanovitve Jerneja Farkaš Lainščak, Mitja Košnik Strokovno srečanje ob in krepitve zdravja (javnozdravstvena praksa) ali s prizadeva- ustanovitvi mreže njem po učinkovitem, kakovostnem in celostnem obvladovanju zlasti kroničnih bolezni (klinična praksa) (4). Koncept klinične V petek, 25. novembra 2011, je v predavalnici Klinike Golnik promocije zdravja, na katerem temeljijo načela Mednarodne potekalo strokovno srečanje z naslovom »Promocija zdravja v mreže za promocijo zdravja v bolnišnicah, sloni na spodbujanju bolnišnicah«. Srečanje je ob ustanovitvi Slovenske mreže za povezovanja na dokazih temelječih javnozdravstvenih in kliničnih promocijo zdravja v bolnišnicah pripravila Klinika Golnik, praks, ustvarjanju partnerstev med ustanovami, nevladnimi orga- pokroviteljstvo nad srečanjem pa je prevzelo Ministrstvo za nizacijami in skupnostjo na področju krepitve zdravja in obvla- zdravje. dovanja bolezni, privzemanju preventivnih načel v organizacijsko strukturo in kulturo zdravstvenih ustanov ter ustvarjanju zdravju Udeležence iz več slovenskih bolnišnic in drugih zdravstvenih naklonjenega delovnega okolja (5). Predstavitve v prvem sklopu ustanov so uvodoma pozdravili prof. dr. Mitja Košnik, direktor srečanja, ki sta mu predsedovala mag. Marija Seljak, direktorica Klinike Golnik, Marijan Ivanuša, vodja Urada Svetovne zdrav- Inštituta za varovanje zdravja, in prof. dr. Mitja Košnik, so se stvene organizacije (SZO) v Sloveniji, in prof. dr. Ivan Eržen, osredotočale na tri področja umeščanja načel promocije zdravja državni sekretar na Ministrstvu za zdravje. Poudarili so pomen v bolnišnicah: promocijo zdravja bolnikov, ohranjanje zdravja spodbujanja aktivnejšega sodelovanja in izmenjave znanj med ku- zaposlenih in spreminjanje bolnišnic v podporna okolja. Na rativnim in javnozdravstvenim delom zdravstvenega varstva, kar pomen četrtega področja (promocijo zdravja lokalne skupnosti) bo pripeljalo do celovitejšega in popolnejšega pristopa obravnave so opozorili predavatelji v drugem sklopu srečanja, ki sta ga vodila individualnih in skupinskih zdravstvenih problemov. Zdravje asist. dr. Jerneja Farkaš Lainščak in Marijan Ivanuša. V zaključni posameznika in zdravje skupnosti sta kljub razlikam med klinično razpravi so se udeleženci strinjali, da je ustanovitev nacionalne medicino in javnim zdravjem medsebojno povezana in odvisna, je mreže izjemnega pomena za nadaljnji razvoj koncepta zdravju v uvodni predstavitvi povedala asist. dr. Jerneja Farkaš Lainščak z naklonjenih okolij v Sloveniji. ljubljanske Medicinske fakultete (1). V tem odnosu lahko iščemo stičišča obeh znanstvenih ved, saj si prizadevata doseči najboljšo Ob strokovnem srečanju je izšel recenziran zbornik prispevkov, možno raven zdravja in z zdravjem povezane kakovosti življenja kjer so opisani primeri nekaterih od aktivnosti, s katerimi v (2, 3). Končni cilj lahko dosegata preko aktivnosti ohranjanja Kliniki Golnik sledijo načelom Mednarodne mreže za promocijo UNIVERZITETNA KLINIKA ZA PLJUČNE BOLEZNI IN ALERGIJO GOLNIK MINISTRSTVO ZA ZDRAVJE REPUBLIKE SLOVENIJE Pozdravne besede Marijana Ivanuše, vodje Urada SZO v Sloveniji. Promocija zdravja v bolnišnicah Strokovno srečanje ob ustanovitvi Slovenske mreže za promocijo zdravja v bolnišnicah Golnik, 25. november 2011 Zbornik prispevkov Zbornik prispevkov strokovnega sreča- nja »Promocija zdravja v bolnišnicah«. Revija ISIS - Januar 2012 21

Zdr avstvo zdravja v bolnišnicah: sistematično izvajanje zdravstvenovzgojnih predstavljena v strokovni reviji »Clinical Health Promotion« (14). programov (6), prizadevanja za zagotavljanje zdravega in varnega Posledično so se okrepile tudi aktivnosti na področju spodbujanja delovnega okolja (7), vključevanje aktivnosti klinične promocije drugih slovenskih bolnišnic za članstvo v mreži. Za vključitev v zdravja v sistem vodenja kakovosti (8), ozaveščanje splošnega mrežo se je odločila Splošna bolnišnica Slovenj Gradec, Splošna prebivalstva o zdravem življenjskem slogu in obvladovanju naj- bolnišnica Izola pa je svoje članstvo ustrezno obnovila. Direktorji pogostejših kroničnih bolezni (9) ter aktivno iskanje morebitnih vseh treh bolnišnic so oktobra 2011 podpisali dogovor o slo- dejavnikov tveganja z izvajanjem preventivnega zdravstvenega venski koordinacijski bolnišnici in koordinatorju. Temu je sledil varstva za specifične populacijske skupine (10). Predstavljen je podpis mednarodnega dogovora o ustanovitvi nacionalne mreže tudi primer raziskovalnega pristopa na področju obravnave bolni- za promocijo zdravja v bolnišnicah, ki je bil obravnavan in sprejet kov s kroničnimi boleznimi (11). Zbornik prispevkov je dostopen 11. novembra 2011 na sestanku upravnega odbora Mednaro- na naslednjem spletnem naslovu: http://www.klinika-golnik.si/ dne mreže za promocijo zdravja v bolnišnicah. Prizadevanja za prireditve/promocija-zdravja-v-bolnisnicah/. vzpostavitev nacionalne mreže je Ministrstvo za zdravje vseskozi spremljalo in aktivno podpiralo. Proces razvoja mreže Zaključimo lahko, da je leto 2011 zagotovo prelomno v smislu V letošnji majski številki revije Isis smo pisali o obisku prof. dr. spodbujanja aktivnosti slovenskih bolnišnic za sprejetje strategije Hanne Tonnesen, predsednice Mednarodne mreže za promoci- o zdravju naklonjenih okoljih. Izjemnega pomena je vzpostavitev jo zdravja v bolnišnicah.V Sloveniji se je udeležila strokovnega nacionalne mreže za promocijo zdravja v bolnišnicah, ki bo nudila srečanja o promociji telesne dejavnosti v zdravstvenih ustanovah strokovno podporo članicam, skrbela za prenos primerov učin- in sprožila razpravo zbranih predstavnikov bolnišnic, slovenskega kovitega povezovanja javnozdravstvenih in kliničnih pristopov, Urada SZO, Ministrstva za zdravje, Inštituta za varovanje zdravja spodbujala bolnišnice za sistematično strokovno, raziskovalno in in Medicinske fakultete v Ljubljani o aktivnem iskanju poti za pedagoško delo na področju klinične promocije zdravja, ustvar- vključitev več slovenskih bolnišnic v mrežo (12). Klinika Golnik, jala partnerstva in podpirala privzemanje preventivnih načel v ki je ob tej priložnosti prejela certifikat za vključitev v Mednaro- organizacijsko strukturo in kulturo bolnišnic (5). Slovenska mreža dno mrežo za promocijo zdravja v bolnišnicah, se je tudi zavezala, za promocijo zdravja v bolnišnicah bo imela svoj sedež v Kliniki da bo ob podpori Ministrstva za zdravje pripravila naslednje Golnik in bo sprva povezovala tri bolnišnice. Z odločitvijo za srečanje na temo klinične promocije zdravja. vključitev v Mednarodno mrežo za promocijo zdravja v bolnišni- cah si bodo le-te prizadevale učinkovito povezovati javnozdrav- Z včlanitvijo Klinike Golnik se je sodelovanje z Mednarodno stvene in klinične prakse z namenom doseganja najboljše možne mrežo za promocijo zdravja v bolnišnicah povečalo. Predstavniki ravni zdravja in z zdravjem povezane kakovosti življenja bolnikov, Klinike Golnik so se aktivno udeležili letošnjega mednarodnega zaposlenih in skupnosti. strokovnega srečanja mreže (13) in se izobraževali na jesen- ski šoli. Prizadevanja so bila prepoznana tudi s strani mreže in Podpis dogovora o slovenski koordinacijski bolnišnici in koordinatorju. Z leve: Jani Slovenska mreža za promocijo Dernič, dr. med., direktor Splošne bolnišnice Izola, Janez Lavre, dr. med., direktor Splošne zdravja v bolnišnicah – doku- bolnišnice Slovenj Gradec, asist. dr. Jerneja Farkaš Lainščak, dr. med., nacionalna koordi- ment o ustanovitvi. natorica, in prof. dr. Mitja Košnik, dr. med., direktor Klinike Golnik. 22 Revija ISIS - Januar 2012

Zdr avstvo Literatura J, Košnik M, ur. Promocija zdravja v bolnišnicah. Zbornik prispevkov. Golnik: Univerzitetna klinika za pljučne bolezni in alergijo Golnik, 2011: 22–7. 1. Farkaš-Lainščak J, Košnik M. Javno zdravje in klinična medicina: partnerja v doseganju najboljše možne ravni zdravja in z zdravjem povezane kakovosti 8. Šprajcar D, Farkaš-Lainščak J. Standard za promocijo zdravja v bolnišnicah. življenja. V: Farkaš-Lainščak J, Košnik M, ur. Promocija zdravja v bolnišnicah. V: Farkaš-Lainščak J, Košnik M, ur. Promocija zdravja v bolnišnicah. Zbornik Zbornik prispevkov. Golnik: Univerzitetna klinika za pljučne bolezni in alergijo prispevkov. Golnik: Univerzitetna klinika za pljučne bolezni in alergijo Golnik, Golnik, 2011: 1–3. 2011: 28–39. 2. Detels R, Breslow L. Current scope and concerns in public health. V: Detels 9. Lainščak M. Vloga bolnišnic pri ozaveščanju prebivalstva o velikih javnozdrav- R, McEwen J, Beaglehole R, Tanaka H, ur. Oxford Textbok of Public Health. stvenih problemih: primer kroničnega srčnega popuščanja. V: Farkaš-Lainščak Fourth edition. New York: Oxford University Press, 2004: 3–20. J, Košnik M, ur. Promocija zdravja v bolnišnicah. Zbornik prispevkov. Golnik: Univerzitetna klinika za pljučne bolezni in alergijo Golnik, 2011: 40–6. 3. American Medical Association. Medicine and public health: collaboration benefits everyone. Chicago: American Medical Association, 2002. 10. Marčun R. Vloga bolnišnic pri varovanju in krepitvi zdravja športnikov – sodelovanje s Plavalno zvezo Slovenije. V: Farkaš-Lainščak J, Košnik M, ur. 4. Lasker RD. Introduction. V: Lasker RD and Committee on Medicine and Promocija zdravja v bolnišnicah. Zbornik prispevkov. Golnik: Univerzitetna Public Health. Medicine and public health: the power of collaboration. New klinika za pljučne bolezni in alergijo Golnik, 2011: 55–62. York: New York Academy of Medicine, 1997: 1–6. 11. Farkaš-Lainščak J, Kadivec S, Košnik M, Lainščak M. Zasnova raziskave o 5. World Health Organization. The International Network of Health Promoting učinkovitosti koordinatorja odpusta v obravnavi bolnikov s kronično obstruk- Hospitals and Health Services: Integrating health promotion into hospitals and tivno pljučno boleznijo. V: Farkaš-Lainščak J, Košnik M, ur. Promocija zdravja health services. Concept, framework and organization. Copenhagen: World v bolnišnicah. Zbornik prispevkov. Golnik: Univerzitetna klinika za pljučne Health Organization, Regional Office for Europe, 2007. bolezni in alergijo Golnik, 2011: 47–54. 6. Kadivec S. Zdravstvenovzgojni programi v Univerzitetni kliniki za pljučne bo- 12. Farkaš-Lainščak J, Šprajcar D, Košnik M. Klinika Golnik postala članica lezni in alergijo Golnik. V: Farkaš-Lainščak J, Košnik M, ur. Promocija zdravja Mednarodne mreže za promocijo zdravja v bolnišnicah. Isis 2011; 5: 19–20. v bolnišnicah. Zbornik prispevkov. Golnik: Univerzitetna klinika za pljučne bolezni in alergijo Golnik, 2011: 14–21. 13. Farkas J, Kadivec S, Kosnik M, Lainscak M. Effectiveness of discharge-coor- dinator intervention in patients with chronic obstructive pulmonary disease: 7. Martinčič R, Košnik M. Nekateri vidiki promocije zdravja za zaposlene v evaluation of study process. Clin Health P 2011; 1 (Suppl 1): 21. Univerzitetni kliniki za pljučne bolezni in alergi jo Golnik. V: Farkaš-Lainščak 14. Svane JK. HPH in Slovenia. Clin Health P 2011; 1: 30. Varnost pacientov Svetovna zdravstvena organizacija – urad za Evropo: Drugi krog razprav o sistemih za sporočanje napak Andrej Robida V Bratislavi se je odvil drugi krog razprav o varnosti pacientov, pri privolitvi pacienta, da se lahko pogleda v njegovo zdravstveno ki ga je organizirala Svetovna zdravstvena organizacija (SZO). dokumentacijo, ker je šlo za vpogled zdravstvenih strokovnjakov, Prvi krog je potekal leta 2010 v Ljubljani. Sodelovali so kolegi ki niso sodelovali pri njegovem zdravljenju. S pomočjo urada strokovnjaki za varnost pacientov iz SZO, Češke, Danske, Finske, informacijskega pooblaščenca se je zaplet ustrezno rešil v smislu Slovaške in Slovenije z namenom nadaljevati zastavljene cilje zunanje presoje kakovosti zdravstvene obravnave skladno s prvega kroga srečanj iz Ljubljane: slovensko zakonodajo. • povečanje sodelovanja pri izboljševanju varnosti pacientov; Ko je bil rešen ta problem, je prišlo do drugega, namreč zmanj- kala je vlada in s tem tudi možnost skromnega izplačevanja iz • pregled lokalnih izkušenj preprečevanja škode za paciente proračuna, ki naj bi podprl prepotrebno raziskavo. Tako je sedaj zaradi napak; za raziskavo vse pripravljeno in v bližnji prihodnosti naj bi bili podpisani potrebni dokumenti. Lastna študija je pomembna zato, • podpora mehanizmom spremljanja napak; da bo vsem vpletenim pri izboljševanju varnosti pokazala resnično ogledalo in se ne bo samo ocenjevalo trpljenje pacientov in število • zmožnost integriranja sistemov sporočanja, ki so že vpeljani v nepotrebnih smrti na podlagi ekstrapolacije tujih raziskav k nam, prakso. kar nam očitajo nejeverni Tomaži. Na sestanku v Ljubljani pred enim letom je bilo dogovorjeno, Na Slovaškem so imeli podobne probleme kot pri nas, a so jih da bo pri nas in na Slovaškem potekala presečna raziskava o hitreje rešili in so tako prikazali rezultate svoje študije. Napake, ki razsežnosti problema napak v bolnišnicah, katere cilj bo učenje so jih našli, so bile po pogostnosti primerljive z drugimi podobni- iz napak. V ta namen je SZO – urad v Ljubljani, organiziral v mi študijami v razvitem svetu. Ljubljani januarja 2011 dvodnevno delavnico o metodologiji raziskave, ki so se je udeležili raziskovalci – medicinske sestre in Sistem varnosti pacientov je predstavil kolega iz Finske. Tako kot zdravniki. Pa se je zapletlo. Mircha Poldrugovac je prikazal, na vsaka dejavnost v zdravstvu ali katera koli druga dejavnost, je tudi kakšne težave smo naleteli v Sloveniji pri pripravi na raziskavo na pravnem področju in kako so bile težave rešene. Zapletlo se je Revija ISIS - Januar 2012 23

Zdr avstvo varnost pacientov sistem s svojimi strukturami, procesi 12 področij zaznavanja kulture varnosti v 3 bolnišnicah in izidi. Če se lotimo samo enega dela, denimo sporo- čanja napak z namenom učenja, in pri tem ne naredimo Pogostost poročanja dogodkov 69 analize napak, ne zaščitimo sporočevalcev napak in Podpora vodstva oddelka za varnost pacientov 65 vpletenih v nenamerne napake, lahko varnost pacientov 64 samo poslabšamo. V središču sistema varnosti pacientov Učeča se organizacija/NIK 61 je kultura varnosti, okrog nje pa voditeljstvo za varnost Timsko delo v bolnišničnih enotah 61 pacientov, strateški menedžment, menedžment spre- 56 memb, menedžment delovnih procesov in delovnega Odprtost komunikacij 56 okolja, menedžment kompetenc osebja, menedžment Celokupno zaznavanje varnosti 53 zunanjih udeležencev, obvladovanje tveganj, aktivnosti Povratna informacija o napakah nadzora ter proaktivno oblikovanje varnosti pacientov. Predaja pacientov in premestitve znotraj bolnišnice 41 Timsko delo med bolnišničnimi enotami 39 Zaznavanje kulture varnosti kot središčnega pomena za Podpora vrhnjega vodstva za varnost pacientov 39 varnost pacientov v treh pilotnih slovenskih bolnišnicah 31 sem prikazal jaz. Izvedena je bila psihometrična analiza Nekaznovalni odziv na napake instrumenta za anketo in prikazani so bili rezultati Ustreznost števila in kompetenc osebja 10 20 30 40 50 60 70 80 za vse tri bolnišnice skupaj. Rezultati so pokazali, da Odstotki pozitivnih odgovorov zdravstveni strokovnjaki še vedno živimo v kulturi 0 strahu, namesto da bi imeli kulturo varnosti. Temu se ni čuditi glede na zadnje dogodke, ko so trije zdravniki pri Zaznavanje kulture varnosti v treh slovenskih bolnišnicah. Priložnosti nas dobili pogojno zaporno kazen za nenamerne napa- za izboljšave so tam, kjer je 50 odstotkov ali manj pozitivnih odgovo- ke. Našemu pravosodnemu sistemu so kolegi »ploskali«, rov (štiri področja); področje, kjer je bolnišnica dobra, pa tam, kjer je saj vzdržuje večtisočletno tradicijo, ki izhaja iz Hamu- 75 odstotkov ali več pozitivnih odgovorov (nobenega področja) rabijevega zakonika. V danski zakonodaji, pa še kje, je tisti, ki sporoča napako ali je vpleten pri nenamerni Za zaključek napaki, zaščiten pred preganjanjem policije. V zadnjih desetih letih se ja varnost pacientov razvila v Sisteme sporočanja napak so pokazali kolegi iz Danske znanost in se v razvitih okoljih udejanjila tudi v praksi. in Češke. Ti sistemi so si dokaj podobni. Poudarili so Pri nas gredo stvari po polžje, pa še to ne tako, kot bi njihovo integriranost od posameznih zdravstvenih morale iti. Brez sistema varnosti v vsaki zdravstveni strokovnjakov prek zdravstvenih ustanov do nacionalne ustanovi, kulture sporočanja in učenja, pravične kulture ravni. Tu ne gre za »prijavljanje«, ampak sporočanje obravnavanja napake in načina njihovega preprečevanja napak, katerih namen ni nikakor ta, da bi iskali najslab- bomo še naprej hodili za nepotrebnimi pogrebi. Sami šega posameznika ali najboljšo zdravstveno ustanovo ali zdravstveni strokovnjaki lahko naredimo veliko, da da bi prikazovali incidence ter prevalence, ampak gre za bodo pacienti in mi sami bolj varni, a če ni sistemske- sistem učenja. ga pristopa ter volje vodstva zdravstvenih ustanov, bo naš trud večkrat jalov. Zunanje okolje s pravosodnim Zanimiva je bila predstavitev predstavnice SZO o sistemom pa je prava farsa vsem naporom. Pa se ga da izobraževanju in usposabljanju o varnosti pacientov spremeniti, a ne vem, ali so odgovorni tako leni, da ga za vse zdravstvene strokovnjake. Letos je izšla publi- ne, ali pa so brezbrižni do znanosti o varnosti pacientov. kacija SZO o večpoklicnem izobraževanju za varnost Celo v ZDA preganja policija samo tiste zdravnike, ki pacientov. Na Visoki šoli za zdravstveno nego Jesenice so namerno škodovali pacientu z nekim dejanjem ali pa bo v letu 2012/13 na drugi stopnji varnost pacientov njegovo opustitvijo. samostojen predmet. Pred letom dni je SZO pripravil učni program o varnosti pacientov za medicinske šole. Udeležbo slovenskih strokovnjakov je omogočila Sve- Izvedbena dejanja glede vsebine učnega programa sem tovna zdravstvena organizacija. pripravil v slovenščini in Zdravniška zbornica Slovenije je pokazala zanimanje zanj kot del obveznega izobraže- vanja in usposabljanja za specializante. V naslednjih predstavitvah so kolegi prikazali nekaj konkretnih rešitev za zmanjšanje napak in tako trpljenja pacientov ter razsipavanja virov, tudi finančnih. Govorili so o preprečevanju padcev, razjed zaradi pritiska in okužb centralnih venski katetrov. 24 Revija ISIS - Januar 2012

Zdr avstvo Ocena tveganja dejavnikov iz okolja na Inštitutu za varovanje zdravje Lucija Perharič Uvod Na Direktoratu za javno zdravje (DJZ) Ministrstva za zdravje so • zagotavljanje varne uporabe vode, živil, predmetov splošne nedavno izrazili namero, da na Inštitutu za varovanje zdravja Re- rabe. publike Slovenije (IVZ) okrepijo dejavnost ocen tveganja okolj- skih dejavnikov za zdravje ljudi z namenom, da se izboljša raven Tveganje je funkcija ocene nevarnosti in ocene izpostavljenosti. ocen tveganja in predlaga z dokazi podprte ukrepe za zmanj- Nevarnost je inherentna danost dejavnika, da povzroči ško- ševanje tveganja. Namero (DJZ) pozdravljamo, saj je področje dljivi učinek. Pri oceni nevarnosti se ugotovi vrsta in velikost okolja in zdravja na IVZ že vrsto let precej podhranjeno, medtem škodljivega učinka v odvisnosti od načina stika s škodljivim ko Svetovna zdravstvena organizacija ocenjuje, da je kar četrtina dejavnikom oz. potjo vnosa ter odmerkom škodljivega dejavni- bolezni v razvitem svetu posledica okoljskih dejavnikov, pri tem ka. Nevarnost je poleg lastnosti dejavnika, njegovega odmerka pa se le tri odstotke sredstev nameni primarni preventivi (1). in poti vnosa oz. stika odvisna tudi od genetske občutljivosti, starosti, spola, poklica, prehranskih navad, razvad, bolezenskih Okoljski dejavniki lahko škodljivo vplivajo na zdravje ljudi, stanj izpostavljenega bitja. Na podlagi rezultatov in vitro in posebej še ranljivih skupin, kot so nosečnice in otroci, zato jih in vivo laboratorijskih poskusov, kliničnih primerov in epi- je treba čimprej prepoznati in ovrednotiti njihovo tveganje za demioloških študij ter v zadnjem času tudi in silico podatkov zdravje, da bi lahko predlagali ustrezne ukrepe za zmanjševa- se upoštevajoč negotovosti določi referenčne odmerke, to je nje tveganja. Ocena tveganja je multidisciplinarna dejavnost, odmerke, pri katerih ne bi smelo priti do škodljivih učinkov na pri kateri je pogosto potrebna dostopnost podatkov, ki niso v zdravje. Pri oceni izpostavljenosti se ugotovi velikost odmerka pristojnosti zdravstvenega resorja, zato je za učinkovito izvedbo in trajanje izpostavljenosti. Na izpostavljenost vplivajo vedenj- potrebno pravočasno in dobro medinstitucijsko in medresorsko ski vzorci, način uporabe, bivanjske okoliščine ter obnašanje in sodelovanje. Poleg že obstoječih nevarnih dejavnikov se pojavljajo usoda dejavnika v okolju. Če ocenjena izpostavljenost presega novi, kot so npr. klimatske spremembe, nanomateriali in težko referenčne (varne) odmerke, je tveganje za zdravje nesprejemlji- obvladljive količine odpadkov, ki jih je potrebno kvalitativno vo in so potrebni ukrepi za zmanjševanje tveganja. in kvantitativno ovrednotiti. Uvajajo se nove metode, npr. za ovrednotenje mešanic kemikalij in ovrednotenje vpliva nizkih Izkušnje Inštituta za varovanje zdravja odmerkov kemijskih povzročiteljev hormonskih motenj; vse bolj se uveljavljata biomonitoring, to je ugotavljanje ravni kemijskih Inštitut za varovanje zdravja RS (IVZ) je aktivno udeležen v snovi v telesnih tekočinah in tkivih in z razvojem genetike ugota- proučevanje vplivov okolja na zdravje že skoraj 90 let. Njegov vljanje razlik v občutljivosti za nastanek škodljivih učinkov. predhodnik, Higienski zavod v Ljubljani, je sodeloval pri obse- žnih akcijah asanacije okolja in pri higiensko-preventivnih delih Ocena tveganja ter dezinfekcijah in dezinsekcijah. Posebna pozornost je bila posvečena nadzoru kakovosti živil, njihovi proizvodnji in distri- Ocena tveganja je proces, s katerim ocenimo verjetnost za buciji, kontroli pitne vode, higienskim pogojem dela, kakor tudi nastanek škodljivih posledic na zdravje pri znani oz. predvideni higienskim pogojem stavbnih, rekreacijskih in drugih površin (2). izpostavljenosti dejavnikom iz širšega in ožjega okolja. Z ocenjevanjem tveganja dejavnikov iz okolja se danes na Inšti- tutu za varovanje zdravja RS ukvarjamo različni strokovnjaki. V Dejavniki iz okolja so fizikalni, kemijski in mikrobiološki. Med fi- preteklem desetletju smo sistematično razvijali ocene tveganja zikalne dejavnike sodijo vročina, mraz, sevanja, hrup, svetloba, pre- kemijskih in mikrobioloških dejavnikov, manj pa smo se posveča- pih. Kemijski dejavniki so naravne in umetne kemikalije v različnih li fizikalnim dejavnikom. V zadnjih dveh letih se je slednje neko- segmentih okolja (npr. v zraku, tleh, vodah, hišnem prahu), v pitni liko izboljšalo, ker sta bila med dejavnosti umeščena vpliv hrupa vodi, v živilih in v predmetih splošne rabe. Mikrobiološki dejavniki in vpliv sončenja na zdravje (http://www.ivz.si/moje_okolje). tveganja iz okolja so predvsem virusi, bakterije, plesni. Interdisciplinarna skupina za oceno tveganja Namen ocene tveganja je: kemijskih snovi • preprečevanje in zmanjševanje akutnih in kroničnih bolezni Na IVZ smo začeli izvajati ocene tveganja kemijskih snovi v skladu ter poškodb, ki lahko nastanejo kot posledica izpostavljenosti z mednarodnimi smernicami (3, 4) leta 1999, ko je Ministrstvo za fizikalnim, kemijskim in biološkim dejavnikom; zdravje ustanovilo skupino za oceno tveganja kemikalij. Skupino je sestavljalo devet strokovnjakov z izkušnjami iz ocenjevanja • zagotavljanje varnega bivanja v okolju; Revija ISIS - Januar 2012 25

Zdr avstvo tveganja oz. težnjami, da bi pridobili tovrstne izkušnje, in sicer s (14–16), sodelovali smo pri razvoju nacionalnega programa Centra za zastrupitve, Inštituta za farmakologijo in eksperimen- biomonitoringa kemikalij (17) in analizirali trende bolnišnič- talno toksikologijo Medicinske fakultete v Ljubljani (MFLJ), nih obravnav in klicev na CZ zaradi zastrupitev pri otrocih in Inštituta za sodno medicino MFLJ, Kemijskega inštituta, Urada mladostnikih v obdobju od 1999 do 2008 (18). Republike Slovenije za kemikalije, Zavoda za zdravstveno varstvo Maribor in IVZ, ki je delo skupine tudi koordiniral. Skupina naj bi V sodelovanju s Fitosanitarno upravo Republike Slovenije smo se do vstopa Slovenije v Evropsko unijo (EU), to je do leta 2004, v nacionalnem postopku registracije sredstev za zaščito rastlin usposobila za vse vidike ocenjevanja tveganja, tako za zdravje ljudi (kmetijskih pesticidov) izvajali toksikološke ocene nevarnosti in kot za okolje. Med izvajanjem svoje prve naloge, to je ocene tvega- ocene tveganja za uporabnike, delavce in naključne opazovalce. nja sredstva za zatiranje plevelov, atrazina (5), je skupina naletela Ocenjevali smo ustreznost informacij v navodilih za uporabo na kopico težav, kot so npr. razpršenost podatkov med različnimi sredstev za zaščito rastlin, predvsem z vidika toksikoloških la- institucijami, pomanjkljivo komunikacijo med temi institucijami, stnosti ter nasvetov za prvo in medicinsko pomoč (19). Od 2003 neobstoječi sistematični postopki za izmenjavo podatkov, odso- do 2010 smo ocenili preko 150 fitofarmacevtskih pripravkov za tnost ustreznega modela za oceno usode in obnašanja kemikalij v varstvo rastlin. Pregledovali in komentirali smo osnutke mono- lokalnem okolju ter hudo pomanjkanje človeških in denarnih virov. grafij, ki jih posamezne države članice EU pripravljajo za vključi- Na podlagi teh ugotovitev smo predlagali prednostne aktivnosti: tev aktivnih snovi v prilogo 1 smernice 91/414/EGS. Redno smo zadostno izpopolnjevanje strokovnjakov, izboljšanje komunikacije se udeleževali sestankov strokovne skupine za oceno tveganja med ustreznimi institucijami in sodelovanje z drugimi srednje- in pesticidov (PRAPeR (iv)) pri Evropski agenciji za varno hrano. vzhodnoevropskimi državami, pristopnicami v EU (6). Zaradi po- Aktivno smo sodelovali v delovni skupini za kmetijska vprašanja manjkanja virov (večina strokovnjakov je zaradi drugih zadolžitev v (pesticidi/pripravki za zaščito rastlin) pri pripravi regulative o skupini sodelovala delno in občasno, nekateri pa celo brezplačno), dajanju sredstev za zaščito rastlin na trg in pri pripravi smernice organizacijskih težav, razlik v pogledih na nadaljnji razvoj skupine dejavnosti EU za trajnostno rabo pesticidov (2009/127/ES). in njenih nalog je skupina postopoma prenehala delovati. Na IVZ smo se osredotočili na ocene tveganja za zdravje ljudi v skupini Na oddelku sta potekala dva raziskovalna projekta: Opredeli- za toksikologijo, ki se je leta 2004 preoblikovala v oddelek za tev odnosa med odmerkom in učinkom pri vnosu nizkih odmerkov toksikologijo. atropina in skopolamina v živilih (20) in projekt OSIRIS – Op- timized strategies for risk assessment of industrial chemicals through Oddelek za toksikologijo integration of nontest and test information (21, 22). Toksikološke ocene tveganja za zdravje ljudi, javnozdravstveni Sodelovali smo v dodiplomskih in podiplomskih pedagoških vidiki toksikovigilance, raziskovalna in pedagoška dejavnost so procesih tako na nacionalni kot na mednarodni ravni. Da bi bile ključne dejavnosti oddelka za toksikologijo z namenom pripomogli k boljšemu razumevanju širše javnosti o koristnih in pospeševanja kemijske varnosti in preprečevanja akutnih in škodljivih učinkih različnih kemikalij ter posledično k pro- kroničnih zastrupitev. Procese toksikološke ocene tveganja smo mociji kemijske varnosti, smo leta 2008 iz angleščine prevedli izvajali v skladu z veljavnimi predpisi in mednarodno sprejetimi knjigo »Paradoks strupa« priznanega britanskega toksikologa strokovnimi smernicami. V postopku spremljanja varnosti pred- prof. Johna Timbrella (23). Sodelovali smo pri pripravi učnega metov splošne rabe pred in po pojavu na tržišču smo izdelovali gradiva za prodajalce in uporabnike sredstev za zaščito rastlin ocene tveganja materialov, namenjenih stiku z živili (7–10), (24). Na naši spletni strani smo redno objavljali informaci- igrač in kozmetike. Sodelovali smo tudi pri izdelavi ocen nevar- je o različnih vidikih kemijske varnosti (http://www.ivz.si/ nosti in tveganja za živila (11, 12) in pitno vodo (13).Aktivno Mp.aspx?ni=22). smo bili udeleženi v sistemih hitrega obveščanja za živila in krmo (RASFF (i)), predmete splošne rabe (RAPEX (ii)) in nove V skladu s pravilnikom o notranji organizaciji Inštituta za psihoaktivne snovi (EWS EMCDDA (iii)). varovanje zdravja je bil oddelek za toksikologijo 1. novembra 2010 ukinjen brez analize oz. obrazložitve. Čeprav se nekatere Predlagali smo enoten format za pripravo toksikoloških dejavnosti še vedno izvajajo, je reorganizacija s premeščanjem ocen tveganja v javnem zdravju (http://www.ivz.si/Mp.aspx?ni= strokovnjakov in posledično razpršitvijo odgovornosti povzro- 124&pi=5&_5_id=257&_5_PageIndex=0&_5_groupId=252&_5_ čila zmedo in demoralizacijo, poslabšala komunikacijo, zavrla newsCategory=&_5_action=ShowNewsFull&pl=124-5.0). učinkovitost in upočasnila razvoj. V okviru toksikovigilančnih aktivnosti smo pripravljali preglede Pogled v prihodnost literature v zvezi s kemijskimi povzročitelji hormonskih motenj Na podlagi pred nekaj meseci izražene namere DJZ, da okrepi (i) RASFF - rapid alert system for food and feed področje ocen tveganja dejavnikov iz okolja, smo pripravili predlog programa Ocena tveganja dejavnikov iz okolja za obdobje (ii) RAPEX - rapid alert system for all dangerous consumer products 2012–2015. (iii) EWS EMCDDA – early warning system Euroepan monitoring centre for (iv) PRAPeR – Pesticide risk assessment peer review drugs and drug addiction 26 Revija ISIS - Januar 2012

Zdr avstvo Namen programa je izboljšati raven in pravočasnost ocen tvega- sodelovanju najmanj 12 polno zaposlenih strokovnjakov z raz- nja dejavnikov iz okolja, predlagati z dokazi podprte predloge ličnih področij: biokemije, biologije, fizike, kemije, matemati- ukrepov za zmanjševanje tveganja in vzpostaviti mrežo strokov- ke, medicine, meteorologije, mikrobiologije, okoljske kemije, njakov iz drugih zdravstvenih institucij (regionalnih zavodov sanitarnega inženirstva, stomatologije, veterine, živilske za zdravstveno varstvo, zavodov za medicino dela, prometa in tehnologije, in enega polno zaposlenega administrativnega športa, centra za zastrupitve, raziskovalnih inštitutov ter uradov tehnika. Pomanjkanje ustreznih kadrov in razpršenost kadrov in inšpektoratov v sestavi Ministrstva za zdravje), kot tudi iz predstavljata hudo oviro izvajanju nalog in usklajevanju dela. drugih resorjev, ki pokrivajo področja okolja, kmetijstva, gospo- Pomembno je, da strokovnjaki opravljajo svojemu znanju in darstva, prometa, šolstva in visokega šolstva, dela, iz njihovih izkušnjam primerne naloge, ne pa, da se npr. zdravnik ukvarja uradov in agencij, iz raziskovalnih inštitutov in ne nazadnje s predvidevanjem usode kemikalije v okolju, kemik preso- nevladnih organizacij. ja zdravstvene trditve ipd. Premeščanje kadrov v program ocene tveganja zaradi opuščanja določenih dejavnosti se je Vsebina programa izkazalo kot neučinkovito in frustrirajoče za vse udeležene. Strokovnjaki, nad katerimi visi grožnja izgube zaposlitve, so Za izvedbo programa predlagamo naslednje aktivnosti: sicer pripravljeni sprejeti izziv »prekvalifikacije«, vendar gre tu za zunanji motiv, ki se je v preteklosti izkazal kot nezadosten. 1. Identifikacijo institucij, ki v Sloveniji že izvajajo ocene Zato je smiselno zagotoviti zadostno število notranje motivi- tveganja dejavnikov iz okolja. ranega kadra, ki izvaja svoji usposobljenosti primerne naloge, omogočiti ustrezno nagrajevanje in napredovanje, zagotoviti 2. Pregled stanja izvedbe ocen tveganja. redno strokovno izpopolnjevanje, zmanjšati nepotrebne 3. Analizo metodoloških pristopov in ugotavljanje odstopanj administrativne naloge, ki ovirajo strokovno delo, in opustiti postavljanje premikajočih se in stalno spreminjajočih se ciljev od mednarodnih strokovnih smernic. ter opustiti permanentno reorganizacijo. 4. Poenotenje pristopov v skladu z mednarodnimi smernicami. 5. Razvoj algoritma komuniciranja med identificiranimi insti- 2. Orodja za delo: Za izvedbo ocen tveganja so potrebni dostop do strokovne literature, do baz podatkov in primerna tucijami. računalniška orodja. Ocene izpostavljenosti npr. se da izra- 6. Razvoj algoritmov za sistematično souporabo in izmenjavo čunati ročno, vendar je to lahko zelo zamudno, medtem ko je pri kompleksnejših matematičnih modelih brez računalni- podatkov. ških orodij skrajno zmanjšana možnost izvedbe. Za nekatere 7. Opredelitev nacionalnih prioritet za izvedbo ocen tveganj, ocene izpostavljenosti je zato nujna pridobitev in uporaba računalniških modelov. temelječih na: 3. Izmenjava podatkov: Na podlagi dosedanjih izkušenj • kvalitativni in kvantitativni oceni nevarnosti, predstavlja vzpostavitev sistematične souporabe in izmenja- • oceni izpostavljenosti, narejeni bodisi z uporabo obstoje- ve podatkov precejšen izziv. Izmenjava podatkov pogosto poteka na osnovi osebnih poznanstev oz. ne poteka zaradi čih podatkov spremljanja stanja v segmentih okolja, pitni strahov, utemeljenih ali neutemeljenih občutkov ogroženosti, vodi, živilih in predmetih splošne rabe, bodisi z uporabo osebnih zamer, drobnjakarstva. Brez določenih podatkov, ki podatkov biomonitoringa, bodisi s pomočjo okoljskega niso v pristojnosti zdravstvenega resorja, je nemogoče izvesti oz. integralnega modeliranja; določene korake v procesu ocene tveganja. Za izboljšanje • velikosti izpostavljene populacije; stanja bo potrebno dvigniti raven zavedanja o pomembnosti • ranljivosti izpostavljene populacije. sodelovanja in morda zadevo celo pravno urediti. 8. Izvedbo prioritetnih ocen, da bi lahko predlagali ustrezne 4. Sodelovanje strokovnjakov iz drugih institucij in resorjev: ukrepe za zmanjševanje tveganja in hkrati testirali učinkovi- V skladu z izkušnjami je verjetno, da strokovnjaki iz drugih tost vzpostavljenih komunikacijskih poti. zavodov/resorjev ne bodo mogli sodelovati zaradi preobre- menjenosti oz. ne bodo hoteli sodelovati, če se bo pričako- 9. Razvoj protokolov za hitro odzivanje v primerih okoljskih valo, da bo sodelovanje potekalo na dobrodelni osnovi. Slabo nesreč in bioterorizma. sodelovanje ali celo nesodelovanje je zelo verjetno, v kolikor ne bo zagotovljeno ustrezno plačilo za delo sodelujočih, zato 10. Načrtovanje in izvedbo ustreznih raziskovalnih projektov. je potrebno za te strokovnjake zagotoviti ustrezna denarna 11. Spremljanje razvoja procesov ocen tveganja in uvajanje sredstva. novih metodologij. 12. Zagotavljanje stalnega strokovnega izobraževanja za vzdr- ževanje strokovnosti obstoječih in izgradnjo novih strokov- njakov. 13. Sodelovanje z mednarodnimi mrežami strokovnjakov na ravni EU in SZO. 14. Posredovanje informacij javnostim. 15. Sodelovanje v pedagoških procesih. Predvidene ovire 1. Človeški viri: Na podlagi preteklih izkušenj menimo, da je program mogoče izvesti v obdobju od 2012 do 2015 ob Revija ISIS - Januar 2012 27

Zdr avstvo Zaključek 9. Perharic L, Golja V, Zoric A, Luci M. Primary aromatic amines in kitchen utensils in Slovenia. Toxicol Lett 2006; 164 (suppl 1): S278. Nezdravo okolje lahko pomembno prispeva k povečani obolev- nosti, po ocenah SZO tudi do 25 odstotkov. Zato je prepre- 10. Perharic L., Krek B., Golja V., Zoric A., Luci M. Toxicological risk assessment of čevanje oz. zmanjševanje škodljivih vplivov okolja na zdravje food contact materials in Slovenia. 4th International Symposium on Food Packaging: ena od temeljnih dejavnosti javnega zdravja, s katero se na IVZ Scientific Developments supporting Safety and Quality, Prague, Czcech Republic, ukvarjamo že skoraj 90 let. Vendar naj predlogi za zmanjševanje programme & abstracts. [S.l.]: ILSI 2008: 74. oz. preprečevanje škodljivih vplivov okolja na zdravje temeljijo na pravočasnih z dokazi podrtih ocenah tveganja, ki so narejene 11. Perharič L, Koželj G, Zidarič M, Mehikić D. Risk assessment of buckwheat flour v skladu z mednarodno sprejetimi strokovnimi smernicami. contaminated with Datura stramonium alkaloids. V Zidar P in sod (Ur) Book of Zaradi širine področja je nujen multidisciplinaren pristop Abstracts of 9th International Conference on Life Sciences of Slovenia – Life Scien- in podpora drugih ustreznih resorjev. Opisali smo štiriletni ces 2004 & 1st International Congress on Toxicology in Slovenia with Workshops. program ocene tveganja dejavnikov iz okolja, ki načrtuje tudi Slovenian Society of Toxicology, Ljubljana, 2004; 75. vzpostavitev mreže strokovnjakov iz drugih institucij in resorjev, da bi tako učinkoviteje analizirali okoljska tveganja za zdravje 12. Perharic L. Mass tropane alkaloid poisoning due to buckwheat flour contaminati- ljudi ter prispevali k varnejšemu bivanju v okolju. on. J Toxicol Clin Toxicol 2005; 43(5): 413. Literatura: 13. Fatur T, Perharič L, Hočevar-Grom A. Genotoksičnost pesticidov, vključenih v spremljanje stanja pitne vode v Sloveniji. Zdrav Vars 2006; 45(4): 186-190. 1. Vračko P. 1. Nacionalno srečanje okolje in zdravje ter 1. Zasedanje evropske delovne skupine za okolje in zdravje. eNBOZ, oktober 2011. [Dosegljivo 28. 11. 2011 na 14. Perharič L. Povzročitelji endokrinih motenj V Trdan S (Ur) 6. Slovenski simpozij o http://www.ivz.si/enboz]. varstvu rastlin. Društvo za varstvo rastlin. Ljubljana, 2003; 18–23. 2. Zupanič Slavec Z: Razvoj javnega zdravstva na Slovenskem med prvo in drugo 15. Perharič L, Družina B. PCB-ji kot povzročitelji endokrinih motenj. Kem šoli 2007; svetovno vojno in njegov utemeljitelj dr. Ivo Pirc (1981–1967). Inštitut za varovanje 19(2): 29–35. zdravja RS, Ljubljana, 2005. 16. Perharič L. Motnje hormonskega ravnovesja in kemične snovi v predmetih splošne 3. International Programme on Chemical Safety. Principles for the assessment of risk rabe. V Zaletel - Kragelj L (Ur). Cvahtetovi dnevi javnega zdravja. Medicinska fakul- to human health from exposure to chemicals. Environmental Health Criteria 210. teta, Ljubljana, 2007; 81–90. World Health Organization, Geneva, 1999. 17. Perharic L, Vracko P. Development of national human biomonitoring programme 4. European Commission. Technical guidance document in support of Commission in Slovenia. Int J Hyg Environ Hlth 2011 (v tisku). Directive 93/67/EEC on risk assessment for new notified substances and commission regulation (EC) No 1488/94 on risk assessment for existing substances. 18. Perharic L, Rok - Simon M, Jamsek M, Grenc D, Krek M. Trends in hospitalisati- on due to poisoning and in telephone enquiries to the Poison control centre involving 5. Perharič L, Černe K, Družina B, Fajfar S, Jeram S, Kolar B, Koželj G, Pavlič M, Slovenian children and young people. Clin Toxicol 2010; 48 (3): 284. Vračko M. Poročilo o ovrednotenju tveganja za atrazin na ozemlju Republike Sloveni- je: dodatna obrazložitev k pogajalskim izhodiščem za prost pretok blaga. Ministrstvo 19. Perharic L, Jeram S, Fatur T, Tavcar M, Frantar B. Plant protection products first za zdravje. Urad RS za kemikalije, Ljubljana, 2000. aid and decontamination instructions and their accordance with current international guidelines.Toxicol 2007; 240(3): 190–1. 6. Černe K, Perharič L, Budihna M, Macarol - Hiti M, Ciraj M. Development of the risk assessment procedure in Slovenia. Book of abstracts of CROTOX 2000. Zagreb: 20. Perharič L, Zidarič M, Stanovnik L. Determining toxicological parameters of Croatian Toxicological Society, 2000, 28. atropine/scopolamine mixture as food contaminant. Basic Clin Pharmacol Toxicol 2010; 107, (Suppl 1): 521. http://www.worldpharma2010.org/Posters_162-692.pdf. 7. Perharic L, Golja V, Gabrijelcic-Blenkus M, Seljak M, Barlow S. Occurrence of nitrosamines in rubber baby teats in Slovenia. Toxicol Lett 2003; 144(suppl 1): S60. 21. Lessigiarska I, Worth AP, Sokull-Klüttgen B, Jeram S, Dearden JC, Netzeva Ti, Cronin MT. QSAR investigation of a large data set for fish, algae and daphnia toxicity. 8. Perharič L, Zoric A, Golja V, Dekleva N. Semicarbazide in baby foods in Slovenia. SAR QSAR Environ Res 2004; 15: 413–31. V Zidar P in sod (Ur) Book of Abstracts of 9th International Conference on Life Sciences of Slovenia – Life Sciences 2004 & 1st International Congress on Toxicology 22. Jeram S, Riego Sintes JM, Halder ME, Baraibar Fentanes J, Sokull-Klüttgen B, in Slovenia with Workshops. Slovenian Society of Toxicology, Ljubljana, 2004; 185. Hutchinson TH. A strategy to reduce the use of fish in acute ecotoxicity testing of new chemical substances notified in the European Union. Regul Toxicol Pharmacol 2005; 42, 218–24. 23. Timbrell J. Paradoks strupa – kemikalije kot prijatelji in sovražniki. Inštitut za varovanje zdravja RS, Ljubljana, 2008. 24. Blažič M, Bolčič Tavčar M, Bukovec P, Drofenik J, Fatur T, Jukić L, Koprivni- kar - Bobek M, Lešnik M, Malovrh M, Šarc L, Vranac S, Geest van der B, Gorenc Volk N. Gradivo za usposabljanje prodajalcev fitofarmacevtskih sredstev in izvajalcev varstva rastlin. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Fitosanitarna uprava Republike Slovenije, Ljubljana, 2010. Redna letna jesenska skupščina Sveta zobozdravnikov EU (CED) Matjaž Rode, Gordan Čok Po ustaljenem redu so se delegati držav članic EU v Sve- zobozdravstvo v EU, ki jih pripravlja Komisija in o njih raz- tu evropskih zobozdravnikov (CED) 18. in 19. novembra pravljajo v Evropskem parlamentu in Svetu EU. sestali na jesenski generalni skupščini, ki je vedno v Bruslju. Skupščina je glavno telo odločanja v CED. Vsaka država V četrtek zvečer je bila svečana seja ob 50-letnici CED, saj ima po dva delegata. Pomembnost CED je vse večja, saj dobi so bile zasnove CED zastavljene že tako dolgo nazaj. Svečani v presojo in oceno skoraj vse dokumente, ki se nanašajo na govorniki so med drugim poudarjali, da so že v tistih časih udeleženci pripravljali dokumente o medsebojnem priznavanju diplom in dodiplomskega študija! 28 Revija ISIS - Januar 2012

Zdr avstvo Petkov celodnevni, zelo napolnjen program je imel na seznamu varnost pacientov. Zobozdravnik namreč sploh ne bi smel veliko točk. Naj opiševa nekaj najbolj zanimivih. delati v okoliščinah, ki onemogočajo tako delo!! V uvodnem nagovoru je predsednik CED dr. Wolfgang Doneus Velik uspeh stroke je bilo sprejetje Direktive o uporabi sredstev med drugim povedal, da je obiskal strokovno srečanje, ki ga za beljenje zob. Dokument, ki je stopil v veljavo v novembru je oktobra v Ljubljani pripravil Odbor za zobozdravstvo pri 2011, nedvoumno določa, da lahko preparate za beljenje zob Zdravniški zbornici Slovenije, in tudi poročal, da so udeleženci aplicira le zobozdravnik. Tako se je končalo več let dolgo pre- in gostje iz Hrvaške, Makedonije in Bosne in Hercegovine pričevanje in dokazovanje, kako nevarna so lahko ta sredstva v govorili med drugim tudi o hiperprodukciji diplomantov sto- nekvalificiranih rokah. Tudi slovenski zobozdravniki morajo biti matologije, o posledični nezaposlenosti in paradoksu odpiranja pozorni na razne informacije o zlorabi teh sredstev in to javljati še novih državnih in zasebnih stomatoloških fakultet v teh na Zdravniško zbornico Slovenije ali neposredno na Ministr- državah bivše Jugoslavije (izjema je Slovenija). Pričakova- stvo za zdravje RS, ki je zadolženo, da ustrezno ukrepa. ti je povečan pritisk zobozdravnic in zobozdravnikov iz teh držav predvsem na Slovenijo, ki jim služi kot odskočna deska Direktiva o zdravniških pripomočkih je še ena od številnih za odhod v druge države EU. Slovenska delegata sta se tudi direktiv, ki jih morajo poznati evropski zobozdravniki. Pričakuje dogovorila z bolgarskimi kolegi, kako lahko skupaj odpravljamo se, da bo končni predlog pripravljen v aprilu 2012. Ena glavnih nekatere nejasnosti pri dokazovanju mesta študija in izvora di- zahtev te direktive bo natančna sledljivost vseh materialov, ki se plom pri kolegih iz Makedonije. Bolgari so to že uredili s kolegi vnašajo v človeško telo, poznan bo moral biti izvor materialov, iz Italije in Avstrije. sestava in proizvajalec, saj na tem področju kar mrgoli zlorab. Tako bodo morali vsi stomatoprotetični izdelki imeti vse podat- Direktiva 2005/36/EC, ki govori o profesionalnih kvalifikaci- ke o uporabljenih sestavinah, prav tako pa tudi drugi materiali jah, je v končni fazi revizije. V decembru 2011 naj bi Komisija in aparature, ki se uporabljajo v zobozdravniški ordinaciji. pripravila dokončni predlog za sprejem in v tem mesecu naj bi bila nova direktiva tudi sprejeta. Združenje reguliranih Navzoči so bili seznanjeni tudi o projektu e-zdravje, ki je eden poklicev v EU, med katere sodijo tudi zobozdravniki, je ob tem od prioritetnih v EU. Računa se, da bo plan pripravljen v no- pripravilo skupno priporočilo ob tej novi direktivi, v katerem vembru 2011. Velik podvig bo pri tem priprava enotnih kod za opozarja, da mora biti avtomatično priznavanje diplom skrbno posamezne storitve in njihov natančen opis. kontrolirano in naj se na tak način priznajo samo tistim, ki so med študijem izpolnili minimalne zahteve o trajanju in vsebini Uporaba dentalnih amalgamov in še bolj prepoved njihove upo- študija. rabe je »zvezda stalnica« mnogih odborov pri Evropski komisiji že več let. CED je pripravil na zahtevo Komisije nov dokument, Direktiva o varnosti pacientov je v končnih postopkih odlo- ki ga je skupščina na tem zasedanju potrdila. Dokument od zo- čanja. Varnost pacientov, in to predvsem tistih, ki se zdravijo bozdravnikov zahteva odgovorno delo z dentalnimi amalgami. v drugih državah EU, je pomemben politični projekt EU, Zaradi pomembnosti nekaterih ugotovitev bo objavljen v celoti Komisija pripravlja in še dopolnjuje osnutek direktive. CED je kot dodatek temu poročilu. bil zaprošen za pripravo svojih predlogov resolucije o varnosti pacientov, ki bo Komisiji služila pri pripravi direktive. Pričako- Delegati so sprejeli tudi priporočila o preprečevanju širjenja vati je, da bo direktiva pričela veljati v letu 2013. infekcij v zobozdravniški ordinaciji. Za slovenske zobozdrav- nice in zobozdravnike je pomembna informacija, da v večini Glavne misli pripravljene direktive, ki so zanimive tudi za držav EU nimajo zakonsko določenega nadzora kakovosti vode zobozdravnike: zobozdravniki morajo pri svojem poklicnem v zobozdravniških stolih, ampak se držijo načela, da kakovost delu narediti vse, da zagotovijo varno in strokovno delo, pa vode, ki prihaja iz zobozdravniškega stola, ne sme biti slabša od čeprav je povsem jasno, da je mnogo posegov lahko rizičnih! tiste, ki prihaja vanj. Za to je sicer odgovoren vsak posameznik, Osnovno pravilo, kako doseči varnost zobozdravnikovega dela, nima pa zakonske obveze rednega spremljanja. je visoka kakovost in poznavanje načel dobre klinične prakse ter seveda upoštevanje strokovnih izhodišč. Že v maju 2012 naj bi Pogovori in poročila o stanju zobozdravstva v posameznih Evropski parlament pričel razpravo o načinih priprave stan- državah EU so vedno zanimivi. Iz vseh poročil in iz razprave dardov in priporočil dobre klinične prakse v medicini in tudi je bilo slišati, da mora stroka neprestano in trmasto opozarjati stomatologiji. politiko na pomen dela v skladu z načeli dobre klinične prakse, rezultati pa so po posameznih državah zelo različni. V Franciji Skupščina CED je zato tudi letos soglasno ponovno potrdila naj bi bile kmalu iz obveznega zavarovanja izključene skoraj sklep, ki predlaga resornim politikom v posameznih državah vse zobozdravstvene storitve, odstotni deleži zavarovalniškega EU, da naredijo vse, kar je v njihovi pristojnosti, da omogočijo denarja, ki je namenjen zobozdravstvu, se v Poljski in Češki zobozdravnikom delati po načelih dobre klinične prakse in vztrajno zmanjšujejo. O takih trendih so poročali tudi delegati v skladu z novimi spoznanji o vzrokih za nastanek zobnih in iz drugih držav EU. Bitka za ohranitev možnosti delati v skladu ustnih bolezni, saj ti samo tako lahko učinkovito zagotovijo z načeli dobre klinične prakse, ki so jih usta politikov polna, bo zato še dolga. Revija ISIS - Januar 2012 29

Zdr avstvo Odgovorno delo v • zagotovijo ustrezno shranjevanje ostankov dentalnih amal- zobozdravniški ordinaciji gamov, Dokument je bil sprejet na generalni skupščini CED, 18. • zagotovijo odvoz amalgamskih odpadkov z za to delo uspo- novembra 2011. sobljenimi in licenciranimi podjetji, V želji, da bi ob uporabi dentalnih amalgamov kar se le da • naredijo vse za varnost pacientov. omejili škodljivi vpliv na okolje, si bodo zobozdravniki prizade- vali, da: Stališče o alternativnih materialih • uporabljajo amalgam separatorje v skladu z ISO-standardi in • znanost trenutno še ni sposobna povsem izključiti vseh jih tudi redno in ustrezno servisirajo, tveganj uporabe alternativnih materialov, • uporabljajo samo kapsulirane amalgame, • ugotovitve o toksičnosti teh materialov še niso dokončne, • v popolnosti upoštevajo odredbe v Direktivi 2008/98/EC • stroka mora vztrajno zahtevati od proizvajalcev vse podatke EU-parlamenta in Sveta iz 19. novembra 2008 o ravnanju z o kemični sestavi teh materialov, odpadki, • niso še znani podatki o škodljivosti teh materialov za okolje. O splošnem starostnem upadu in diagnostičnih procesih Zlata Remškar V tednu dni so se v dveh bolnišničnih sobah zvrstili trije bolniki bolezni lahko izboljšali kakovost njihovega preostalega življenja oziroma bolnice, ki jim je bila skupna starost nad osemdeset let, in ga podaljšali? ugotovljene kronične bolezni, kot so sladkorna bolezen, srčno popuščanje in kronični bronhitis, znaki splošnega telesnega in Nobeden od obravnavanih treh bolnikov ni bil socialno zapu- kognitivnega upada z že nekaj mesecev trajajočo vezanostjo na ščen. Za vse tri so se takoj po sprejemu v bolnišnico zanimali posteljo in v osnovnih aktivnostih odvisnostjo od tuje pomoči ter svojci. Pričakovanja svojcev so bila ambivalentna. Ali ima njihov diagnoza suma na primarni ali sekundarni rak pljuč. Dva od treh svojec res tako resno diagnozo? Kaj se bo dalo narediti? Ko bolnikov sta bila domsko oskrbovana, enega so oskrbovali svojci. so bili vprašani, kako vidijo psihofizično stanje svojcev, so ga ocenili za nekoliko boljše kot njihovi zdravniki. Ko pa se jih je Pri vseh treh bolnikih je okolje zaznalo dodatno poslabšanje vprašalo o stališču do agresivnejših diagnostičnih obravnav, so njihovega zdravstvenega stanja, kar je sprožilo ambulantne menili, da naj o tem presodijo zdravniki. Sicer pa bi si vendarle preglede bolnikov. Obsegali so tudi rentgensko slikanje prsnih želeli izboljšati bolezensko prizadetost bolnikov oziroma da bi organov, ki je pri vseh treh odkrilo spremembe v pljučih, sumlji- se jih zdravilo. ve za primarni ali sekundarni ekspanzivni proces v pljučih. Kako razumeti pričakovanja svojcev glede pristopa k zdravlje- Pri vseh treh je torej diagnoza, s katero so bili napoteni v bolni- nju in upanja za izboljšanje zdravstvenega stanja pri pretežno šnico, slonela na odčitku rentgenskega slikanja prsnih organov. ležečih, od tuje pomoči odvisnih, starostno upadlih bolnikih? Po sprejemu v bolnišnico se je pri vseh treh bolnikih podvomi- Izkazalo se je, da so v vseh treh primerih imeli pomembno lo v smiselnost njihove napotitve v podrobnejšo diagnostično vlogo pri gledanju svojcev na problematiko bolezni bolnikov obravnavo. Ugotovljeno je bilo namreč, da je bila že samo na napotni zdravniki, ki so po prejetem odčitku sprememb na osnovi rentgensko opazovanih sprememb verjetnost obstoječe pljučih priporočili diagnostični postopek z napotitvijo bolnikov malignomske prizadetosti pljuč zelo visoka ter druge diferen- v bolnišnično obravnavo, ki so ga utemeljili, kot so povedali cialnodiagnostične možnosti pljučnih sprememb znatno manj svojci, z izključitvijo drugih, morda ozdravljivih bolezni pljuč. verjetne. Ko so bili nato še napotni zdravniki vprašani za njihova Obstajala je dilema, ali pri bolnikih sprožiti ustaljene diagno- pričakovanja glede nadaljnje obravnave teh bolnikov, so nam stične postopke za citohistološko potrditev malignomske priza- obrazložili, da so bolnike napotili v bolnišnico zaradi pričako- detosti pljuč. Bo podrobnejši opredelitvi verjetne malignomske vanj svojcev, ki so menili, da je nekaj vendarle treba narediti in bolezni sledilo zdravljenje? Katero? Ali izpolnjujejo kriterij pri- da ne moreš nekoga kar tako, brez pregledov, odpisati. mernega »performansa«, ki je predpogoj za uvedbo specifičnega onkološkega zdravljenja? Bomo s podrobnejšo opredelitvijo Obe utemeljitvi seveda lahko razumemo. Manj razumljivi pa postaneta, če ju pogledamo z vidika končnosti človeškega 30 Revija ISIS - Januar 2012

Zdr avstvo bivanja in vsem nam usojene smrti, ki se ji ne moremo izogniti. lažje kot ambulantnim zdravnikom, ker se lahko naslonijo Starostni upad bolnikov je bil zelo očiten in niso tožili zaradi na mnenja kolegov. Toda dokončna odločitev o ravnanju in bolečin ali dušenja, ki bi zahtevali takojšnjo uvedbo primernega odgovornost za odločitve tudi v bolnišnici pade na koncu na lajšanja stanja bolnikom. ramena posameznika oziroma specialista, ki bolnika neposredno obravnava. Pri nobenem od opisanih treh bolnikov se v bolnišnici, kjer so sicer ležali nekaj dni, ni pristopilo k poglobitvi diagnostičnega Nedvomno je odločitev za opustitev obravnavanja nekega bol- postopka. Splošno telesno stanje bolnikov je bilo ocenjeno kot nika zelo odgovorna in težka odločitev! preslabo, da bi bilo pri njih možno specifično onkološko zdrav- ljenje, ter korist diagnostičnih postopkov premajhna. Odpušče- Bi se lahko v podobnih primerih že ambulantni zdravniki ni so bili v svoja okolja, iz katerih so prišli. odločili o konservativnem pristopu k takim bolnikom? Morda bi bilo takšno njihovo ravnanje celo moralno etično sprejemlji- Zakaj pravzaprav razpravljam o teh bolnikih? Nedvomno zato, vejše. Kazalo bi na celostno obravnavanje bolnikov, za katerim ker je šlo za kar tri take bolnike na šestih posteljah v enem težimo. Rentgenska ugotovitev verjetne malignomske priza- tednu ter ker podobni primeri v bolnišnicah niso redki. detosti pljuč bi se torej lahko pri teh bolnikih že ambulantno umestila v splošno stanje teh bolnikov in jim prihranila prevoz Ob primerih razmišljam, da zdravniški poklic pač zahteva v bolnišnico in nekajdnevno hospitalizacijo, s katero niso niče- sposobnost odločanja in sprejemanja odgovornosti za odločitve. sar pridobili. Res je, da je bolnišničnim zdravnikom morda pri tem nekoliko Quo-usque tandem!? Miha Debevec V avgustovski številki Izide je objavil M. Kordaš zanimiv, diplo- Zdi se mi brezplodno čakati na »ustrezne dokaze o uspešnosti matsko utemeljen predlog ZZS. V njem se zavzema za to, da homeopatije« in ustrahovati zdravnike, ki se drznejo poskusiti bi tudi zdravniki pri nas v izjemnih primerih smeli uporabljati tudi kaj drugega kot trenutno uči naša medicina, še zlasti, ker metode komplementarne medicine, ker bi bilo to za bolnike države okoli nas to tolerirajo, in mačke, ne glede na njihovo manj pogubno, kot če to izvajajo nezdravniki. Pred leti sem tudi barvo, uspešno lovijo miši (prosto po Deng Siao Pingu). Naj sam pisal o problemih zdravilstva in našem odnosu do njega navedem doživljaj iz svoje izkušnje. ter opozarjal na pomanjkljivo zaščito bolnikov: Isis 1997; 6(4): 27–9 – Homeopatija in medicina; 1997; 6(11): 30–1 – Dru- Študij sem končal decembra 1961. Ob porodu tretjega otroka gačna medicina in zaščita bolnika pred njo; 1998;7(6): 60–3 avgusta 1972 mi je po rojstvu otroka ob zadržani placenti poro- – Zdravniki, zdravilstvo in komisija za medicinsko etiko; 1998; dničar, pokojni prim. Cindro, dejal: »Kolega, sedaj bom naredil 7(10): 66–7 – Kako črn hudič je zdravilstvo; 1999; 8(10): 98 – nekaj, za kar bi vi padli pri izpitu«. Ovil si je popkovnico okoli Bolniški duhovnik v pomoč bolniku in zdravniku; 2001; 10(5): zapestja in potegnil placento ven, kar je bilo v času mojega štu- 121 – Zgodba o megaminu in raku. Počutil sem se kot petelin, dija vitium artis, saj je bil takrat zapovedan kot edini »strokovno ki je prezgodaj naznanil jutro. Zato sem raje s pisanjem pre- utemeljen« Credejev iztis, ker naj bi vlek popkovnice povzročil nehal in čakam, kdaj in kako se bo spremenil odnos slovenske krč maternice in onemogočil ločitev placente. Kot mi je še medicine do vsega tistega, kar (še) ni »znanstveno utemeljeno in pojasnil, so opazovali srno, ki v takem primeru zaplete popkov- strokovno sprejeto«. nico v grmovje in se z vlekom vstran reši placente. Torej: če bi bili dosledni, bi morali v zakonu natančno določiti »znanstveno M. Kordaš v svojem Predlogu ZZS navaja, da si »ni znal pred- utemeljeno in trenutno strokovno sprejeto«! stavljati zdravnika, ki bi mogel skladno s svojo vestjo uporabljati homeopatsko zdravljenje«. Pred leti sem poslušal v Ljubljani Od antike dalje veljata za zdravnike dve zahtevi, ki bi morali predavanje avstrijskega zdravnika – practicusa s Koroške, ki biti nad vsako tekočo zakonodajo: Primum nil nocere! in pa uporablja tudi homeopatijo. Povsem odkrito je povedal, da v Salus aegroti medico suprema lex esto! Latinska beseda salus lahko primeru, ko pride k njemu bolnik z znaki akutnega vnetja žrela pomeni zdravje, dobro počutje, rešitev, blaginjo. Če sem prav sredi tedna, mu predpiše homeopatsko zdravilo in ga naroči informiran, zdravnica, ki ji je zbornično razsodišče izreklo javni čez dan ali dva na kontrolni pregled. Če pa se to isto zgodi na opomin, ni prekršila teh dveh zahtev. Tožilec pa jo je preganjal, petek, mu za vsak primer predpiše antibiotik. Mislim, da je ker to od njega zahteva trenutna zakonodaja. Sedanji generalni tako ravnanje »v skladu s svojo vestjo«, saj v praksi ni mogoče v tožilec RS Zvonko Fišer je javno obžaloval vse svoje napake, prav vsakem primeru izvesti potrebnih preiskav za razlikovanje tudi to, da je preganjal ljudi zaradi prižiganja sveč na »takrat bakterijske okužbe od virusne in »v skladu z vestjo« uporabiti nedovoljenem« mestu. Če bo sprejet Predlog ZZS M. Kordaša, antibiotik ali pa ne. prepričan sem, da se bo to prej ali slej moralo zgoditi, bo moral tudi zbornični tožilec storiti tako?! Revija ISIS - Januar 2012 31

Zdr avstvo »Izjem«, kot jih imenuje M. Kordaš, nikakor ni malo v injekcijah. Bolnica je stanovala v samotni hiši na niti pri nas niti v državah, ki so to priznale in uredile hribu, nekaj minut hoje od ceste. Med bližanjem do s predpisi. Pri tem ni pomembno, ali so to storile iz bolničinega doma sva patronažna sestra in jaz, ki sva oportunizma ali zaradi spoznanja, da medicina nikoli izmenoma hodila dajat injekcije, lahko slišala skozi ne bo mogla izpolniti vseh pričakovanj bolnikov in odprto okno stokanje zaradi »bolečin«. Takrat so njihovih svojcev in da včasih zdravilstvo pomaga časopisi poročali o »čudežnem zdravilu proti raku«, ki tudi v primerih, ko medicina tega ne zmore, čeprav ga je v Sarajevu sestavil in prodajal pod imenom HTS si (še) ne znamo razložiti, kako in zakaj. Ta pomoč za drag denar neki zobotehnik. Bolničin mož je od- marsikdaj nima vpliva na samo bolezen, ampak samo potoval v Sarajevo in nabavil HTS. Bolnica je pričela na lažje prenašanje različnih težav, ki jih bolezen pov- jemati HTS in bolečine so popolnoma prenehale. Čez zroča. Vedno skupaj z bolniki navajam tudi njihove kaka dva ali tri tedne so se bolečine povrnile – takoj svojce, saj so po mojih izkušnjah z onkološkimi bolni- potem, ko je v časopisu prebrala, da so avtorja HTS ki svojci mnogo bolj »zaslužni« za uporabo zdravilstva zaprli, ker je bilo njegovo »čudežno zdravilo« samo kot sami bolniki. kombiniran prašek, sestavljen iz kofeina, kafre in še nekaterih podobnih sestavin. Danes sem prepričan, Naj navedem problem kancerofobije, s katerim se v da je šlo bolj za skrb, kaj bo z njenimi otroki, kot za zadnjih letih pogosteje srečujem. Za pristaše uradne bolečine zaradi metastaz po kosteh, HTS pa je bil medicine je zadeva najbrž enostavna: naj opravijo učinkovit samo toliko časa, dokler je verjela, da gre za onkologi vse potrebne preiskave in, če so te negativ- zdravilo za raka. ne, potrebuje bolnik kvečjemu še psihiatra. Dejansko pa s tem bolniku dosti ne pomagamo: 1. ker raka Moj kritični odnos do medicine in do zdravilstva, a marsikdaj z vsemi možnimi preiskavami ni mogoče obenem razumevanje tistih, ki se v stiski zatekajo k zanesljivo »izključiti«; 2. ker imajo negativne prei- različnim metodam zdravilstva, je razviden iz objav skave omejen rok veljavnosti; 3. ker tudi kancerofob v Izidi, Oknu, Vivi, Zdravju in nekaterih dnevnih lahko dočaka raka; 4. ker napotitev k psihiatru takega časopisih. Predlog M. Kordaša podpiram, vendar bolnika prizadene in se največkrat temu raje odreče. ne samo zaradi razlogov, ki jih je navedel zanj, ampak Za ilustracijo navajam svojo izkušnjo. tudi zato, ker sem prepričan, da naša medicina še zdaleč ni tako učinkovita, da bi se lahko zdravniki Pred več desetletji se je name obrnila gospa, ki je bila odrekli metodam CAM (Complementary and Al- prepričana, da ji raste tumor v prsnem košu, ker ne ternative Medicine), ki jih že desetletja raziskujejo in more požirati in občasno izkašljuje krvavo. Ker ni bilo uporabljajo v uglednih ustanovah pri zdravljenju raka, rentgensko ničesar sumljivega, sem predstavil doku- o čemer sem tudi že poročal (Onkologija 21. stoletja. mentacijo konziliju na Golniku in zaradi hemoptiz Zdrav Vestn 2000; 69: 829–31). Quo-usque tandem prosil za bronhoskopijo. Tam sem zvedel, da gospo že (koliko časa še) bo ZZS vztrajala pri predpisu, da sme dobro poznajo kot kancerofoba, saj so jo zaradi njene zdravnik v javnem zdravstvu uporabljati samo to, kar anamneze že dvakrat bronhoskopirali. Ker je od takrat je »znanstveno utemeljeno in strokovno sprejeto«, ne minilo že kar nekaj časa, so potem le opravili še tretjo pa tudi metod CAM, čeprav je zanje usposobljen!? bronhoskopijo, ki ni pokazala sprememb, sumlji- vih na tumor. Seveda gospe s tem nisem prepričal. Kakih deset let kasneje sem obseval njenega moža zaradi – ironija – inoperabilnega raka požiralnika z vraščanjem v sapnik. Previdno sem ga vprašal, kako je s soprogo. »Povsem v redu,« mi je povedal. Da jo je pregledal zdravnik, menda otolog, in ji zagotovil, da jo bo pozdravil. »Uspaval« da jo je z injekcijo in ko se je zbudila, ji je pokazal košček krvavega tkiva v stekle- nički, ki da ji ga je »potegnil« iz grla. Od takrat je povsem mirna in brez težav. Ta zdravnik je upošteval salus aegroti in ne salus medicinae. Kako pomembno je »verovanje v zdravilno moč«, to kar v medicini velja kot placebo, sem se prepričal v 60. letih, ko sem štiri leta deloval kot practicus na deželi. Tridesetletna mati treh majhnih, še predšolskih otrok je zbolela za sarkomom mehkih tkiv, ki je razsejal po kosteh. Zaradi hudih bolečin je potrebovala opijate 32 Revija ISIS - Januar 2012

Intervju Kratek intervju: Jurij Gorjanc Marjan Kordaš Jurij Gorjanc je diplomiral leta 1996 na Medicinski fakulteti vedno dojemal kot okolje, kjer moram rasti strokovno, do do- v Ljubljani. Specializacijo iz splošne kirurgije je opravil leta ločene mere tudi osebnostno. Nekdo od kolegov mi je svetoval, 2004. Kot kirurg je do začetka leta 2011 delal v SB Slovenj naj bom tiho, hodim v službo, saj bom lahko celo manj delal in Gradec. Istega leta je na Medicinski fakulteti v Ljubljani za- prejemal enako plačo. A to nekako ni moj slog. Po odhodu sem ključil magisterij. Zdaj kot kirurg dela v bolnišnici usmiljenih se v začetku leta 2011 posvetil zaključku magistrskih obveznosti bratov v avstrijskem Šentvidu ob Glini (St. Veit an der Glan). na Medicinski fakulteti. Ob tem sem prejel nekaj mikavnih Spoznala sve se pravzaprav zato, ker ste me opozo- ponudb za delo, tudi v terciarnih ustanovah v Ljubljani, za kar rili na mojo napako pri prevajanju. Ste se o zadevni sem hvaležen. Odločitev za Avstrijo je bila večplastna. Bolni- problematiki morda pogovarjali s svojimi (avstrijskimi) šnico Usmiljenih bratov sem poznal že od prej, saj sem lahko koroškimi kolegi? pretekla leta v prostem času tam asistiral pri operacijah trebušne V zvezi z akcijo avstrijskokoroške zdravniške zbornice sem res slinavke. Pri poznanstvu s tamkajšnjim osebjem mi je pomagal povprašal nekaj kolegov, ker me je zanimal njihov odnos do pokojni duhovnik krške škofije dr. Stanko Čegovnik. Bolnišnico dogajanja v zdravstveni politiki. Večina zdravnikov od zbornice sem spoznal kot ustanovo, kjer izvajajo vrhunske operacije. Po- (upravičeno) pričakuje, da bo v situacijah spremenljive ekonom- leg tega gre za ustanovo, kjer ima pomemben lastniški delež in ske in s tem povezane zdravstvene politike na njihovi strani. Še s tem upravljalski vzvod krščanska redovna skupnost in je zato več, da se bodo lahko zdravniki v miru posvetili svojemu delu, prisotna stalna skrb za dobre medsebojne odnose in etično držo. zdravniška zbornica pa jim bo krila hrbet pred pritiski, ki so jim Ravno nekaj takega sem iskal. Kljub temu, da gre za tujino, mi vse bolj izpostavljeni. avstrijsko okolje ni bilo nikoli tako tuje, kot bi mi bilo morda Kdaj in zakaj (čemu) ste odšli delat na tuje? Je bilo ob madžarsko ali kakšno drugo. Sedaj poleg delnega bivanja v Av- tem razumno ali nerazumno mnogo birokracije? striji živim v Ljubljani, a izhajam iz slovenskega dela Koroške, V Avstrijo sem odšel delat septembra 2011. Odločitev za to kjer je neka minimalna povezanost preko meje vedno obstajala. sem sprejel spomladi istega leta. Sicer dobro utečeno delo v slovenjgraški bolnišnici sem pustil konec leta 2010, ker nisem Birokracije je bilo razumno mnogo. V bolnišnici Barmherz- našel dovolj izzivov za nadaljevanje. Nisem imel možnosti, da bi ige Brüder sem se s predstojnikom oddelka dogovoril v 10 uvedel kaj novega, ali vpliva, da bi kaj spremenil; pričakoval sem minutah. Dejal mi je, naj uredim papirje na Koroški zdravniški vsaj nekaj posluha pri nadrejenih in upravi. Ob tem se spra- zbornici ter se mu zopet javim. Delno me je poznal iz prakse šujem, ali nimajo odgovorni včasih zvezanih rok zaradi neke preteklih let, predložiti sem mu moral tudi izčrpen življenjepis politike, morda celo pritiskov »od zgoraj«. Delovno mesto sem s posegi, ki sem jih opravil. Dokumentacijo sem med zaklju- čevanjem študija zbiral ekstenzivno; v najboljšem primeru, če Med operacijo – z leve doc. dr. Eberl, inštrumentarka Wilma bi se mi zelo mudilo, bi skupaj s čakanjem na uradne prevode in intervjuvanec (foto: arhiv Jurija Gorjanca). verjetno zadoščala dva ali trije tedni. Na kratko opišite, prosim, bolnišnico Barmherzige Brü- der (Usmiljeni bratje) ter oddelek, kjer trenutno delate. Bolnišnica je v Šentvidu ob Glini na avstrijskem Koroškem, ki leži 20 km severno od Celovca. Je v lasti reda usmiljenih bratov – UB (http://www.barmherzige-brueder.at/), njihov ustanovitelj je sv. Janez od Boga (http://www.skofija-sobota.si/slo/novica.php?id_novi- ce=128). Obenem smo učna bolnišnica Univerzitetnega kliničnega centra v Gradcu. Po značaju gre za javno, ne zasebno ustanovo. Njeno dejavnost tako v večinski meri financirajo zavarovalnice, pomembno mesto pa imajo tudi občine ter red UB. Red ima v Avstriji še sedem podobnih bolnišnic ter pet negovalnih ustanov in zavodov za bolnike s posebnimi potrebami, predvsem duševno prizadeto mladino. Našo bolnišnico vodi skupni direktor (»Gesam- tleiter«) – ekonomist v soglasju s priporočili lastnika. Pomagajo mu poslovni direktor (»Kaufmannsdirektor«) – ekonomist, strokovni direktor (»Ärztlicher Direktor«) in glavna medicinska sestra bolnišnice (»Leitende Krankenschwester«). Poleg njih je v upravi bolnišnice le še nekaj administrativnih delavcev. Ponosni so, da so Revija ISIS - Januar 2012 33

Intervju Med laparoskopsko ultrazvočno preiskavo trebušne slinavke – Pred laparoskopsko operacijo – z leve dr. Graefitsch in inter- z leve prim. mag. Lackner (radiolog), prof. dr. Tschmelitsch in vjuvanec (foto: arhiv Jurija Gorjanca). intervjuvanec (foto: arhiv Jurija Gorjanca). bolnišnica z najnižjim deležem administrativnih delavcev glede na svoje značilnosti – tudi kolegialne in jezikovne, še pose- zaposlene medicinske delavce na avstrijskem Koroškem. bej v stikih s pacienti. Opišite jih, prosim. V preteklosti je bolnišnica pridobila dva različna mednarodna S sodelavci sem se zaenkrat dobro ujel, čeprav delam le delni certifikata kakovosti. Medicinski del ustanove sestavlja pet delovni čas ter se zavedam, da to ni enakovredno. V septembru glavnih oddelkov (po velikosti si sledijo: interni, kirurški – za 2011 so prišli v bolnišnico še drugi »novinci«, s katerimi sem se abdominalno in splošno kirurgijo, ginekološki s porodništvom, najprej srečal na t. i. uvajalnih seminarjih. Njihova organizacija anesteziološki z intenzivno terapijo in terapijo bolečine ter je bila zame prijetna novost, saj so nas naučili vse od računalni- radiološki oddelek). V bolnišnici je zaposlenih 80 zdravnikov. ško-informacijskih trikov do posebnosti klinične obravnave. Na Kirurški oddelek ima 82 postelj, razporejenih na vzhodnem in oddelku je bilo zame pozitivno presenečenje, da mojih kolegov južnem krilu. Na oddelku je poleg predstojnika devet specialistov, marsikaj o meni ne zanima. Osebne stvari so nepomembne. štirje specializanti ter vedno vsaj trije stažisti. Dnevno uporablja Tam sem zato, da se dokažem z delom. Taka drža mi je zelo bli- kirurški oddelek tri operacijske sobe, ki so večinoma zasedene zu, zdi se mi profesionalna in me je v odločitvi za novo delovno preko celega dneva. Težišče dela je v onkološki kirurgiji pre- mesto potrdila. Res pa je, da si s kakšnim od kolegov povem bavnega trakta, vključno s požiralnikom, trebušno slinavko in več; npr. tudi nekaj med njimi je alpinistov in imamo poleg jetri; nadalje v operacijah ščitnice; vedno več je kirurgije dojke kirurgije še možnosti za kako skupno turo. Za večino kolegov je (bolnišnica ima certificiran Center za obravnavo bolezni dojk). pomenil moj prihod razbremenitev, saj so pogosto dežurali. Poleg ostalih splošnokirurških operacij izvajajo kirurgijo debelosti in spodbujajo razvoj laparoskopske kirurgije. Za okraj Šentvid Kljub opravljenemu licenčnemu izpitu za nemščino je komuni- izvaja oddelek tudi urgentne abdominalne operacije. Stacionar- kacija izziv zase. Pogovore večinoma razumem. Sicer vprašam, nih obravnav na letni ravni je okrog 4.000. Oddelek ima poleg kar pa je vse redkeje. Preglavice mi dela avstrijskokoroško splošne in travmatološke ambulante še sedem subspecialističnih narečje. Več kolegov je Nemcev ali prihajajo iz drugih avstrij- ambulant. Travmatoloških operacij je malo, občasno jih izvaja en skih dežel; njih zaradi lepše izgovorjave razumem takoj. Sem se specialist. Ostale kirurške dejavnosti so organizirane ambulantno pa že zalotil, da sem kakšni stari mami v ambulanti poskušal kaj (ORL, plastična kirurgija, urologija …); omenjeni specialisti de- razložiti v »njenem« narečju. Sicer se trudim govoriti pravilno lajo drugje in operirajo v bolnišnici po dogovoru oz. če so potrebe nemško. Če začutim, da je potrebno, bolniku spregovorim o (npr. rekonstrukcija dojk, mikrokirurške anastomoze žilja itd.). sebi oz. se na kratko predstavim, da vedo, od kod prihajam oz. kdo jih bo operiral. To se mi zdi redko potrebno, a zahtevnejši Nekaj naših bolnikov je tudi na paliativnem oddelku, ki je bil prvi bolnik, zavarovan nadstandardno (»Sonderklasse«), lahko vpraša tovrstni oddelek na avstrijskem Koroškem ter je naravi ustano- tudi, koliko takšnih operacij sem tam, od koder prihajam, že ve primerno dobro opremljen in oskrbovan. Ima tudi mobilno opravil. paliativno ekipo za obiske na domu. Predstojnik našega oddelka prof. dr. Jörg Tschmelitsch, dr. med., je obenem strokovni direktor Ali se Vaše delo – ker ste zaposleni za polovičen bolnišnice. Po mnenju mnogih je eden najboljših avstrijskih delovni čas – kakorkoli kvalitativno razlikuje od Vaših operaterjev in tudi to dejstvo je bilo pomembno, ko sem se kolegov? odločal o novi službi (http://www.barmherzige-brueder.at/content/ site/st_veit/abteilungen/chirurgie/index.html). Upam si napisati, da Moje redno delo je v resnici še krajše – 45-odstotno. V pogodbi bolnišnica tudi ali predvsem zaradi njega dosega terciarno raven imam zapisano, da bom v bolnišnici od torka zjutraj do četrtka in ima na avstrijskem Koroškem tako dober glas. popoldne med 7.30 in 13.30. To pomeni uradno sicer le 6-urni dnevni delavnik, vendar je le redko tako kratek. Ostalo so Vsak začetek je preskok in zato težak. In četudi niste nadure. Na razpolago imam stanovanje tik ob bolnišnici. S novinec, je imel pri Vas začetek po novem prav gotovo predstojnikom sem dogovorjen, da bom v prvih šestih mesecih, za kolikor je sklenjena začetna pogodba, predvsem v operacijski 34 Revija ISIS - Januar 2012

Intervju Med delom v helikopterju (foto: arhiv Na Velikem Kleku (3789 m) (foto: arhiv Jurija Gorjanca). Jurija Gorjanca). sobi. To jim ustreza tako kadrovsko kot tudi z vidika spoznava- tudi med večjimi posegi. Operiramo, dokler nismo gotovi z nja, kaj in kako operiram. Na ta način se medsebojno spozna- rednim razpisanim programom. Včasih, čeprav redko, je to v vamo, jaz vidim njihov način dela in hišne posebnosti. Zaradi kateri od treh operacijskih sob ob 15.00, večinoma delamo do tega dogovora se počutim nekoliko privilegirano, saj je delo v večera. Zgodilo se je že, da smo redni program delali do 22. ure. operacijski sobi kljub določenim odgovornostim manj stresno Samo po sebi umevno je, da so to nadure. kot npr. v ambulanti ali na oddelku oz. so obremenitve drugač- ne narave; v tem se moje delo zaenkrat kvalitativno razlikuje Po zaključku dela grem v prebujevalnico in na oddelke pogle- od kolegov. Hvaležen sem, ker sem vključen v vse operacije, ter dat operirane bolnike. Včasih posebej še zvečer, saj stanujem tudi, da lahko že na samem začetku samostojno operiram. Po- praktično ob bolnišnici; komunikacija z bolnikom pred in po stopno se bom seveda intenzivneje vključil tudi v ambulantno operaciji se mi zdi ključna. Pisarniško delo v nadrobnostih šele delo ter delo na oddelku. Poleg rednega dela dežuram, tudi ob spoznavam – odpustnice pišejo specializanti, zato smo spe- vikendih, do štirikrat mesečno. cialisti vsaj glede tega razbremenjeni. Lahko pa rečem, da je digitalizacija birokracijo precej olajšala. Opišite, prosim, svoj tipičen delavnik po urah; vključite tudi čas za morebitne pogovore s pacienti ter delo za V svojem pismu ste mi med drugim povedali tole: birokracijo. »... Čeprav sem tukaj šele nekaj mesecev, ugotavljam, kako so na Na oddelek pridem ob 7.00 in si preberem dokumentacijo mnogih področjih prehodili daljšo pot ali vsaj našli neke rešitve, bolnikov, ki jih operiram ali sem asistent. Številni bolniki, iz katerih se lahko morda Slovenija kaj nauči. Morda kje tudi predvsem za rutinske operacije, so namreč sprejeti šele na dan obratno. Jaz osebno sem tukaj z delom, organizacijo dela in operativnega posega. Ob 7.30 pregledamo z enim od nadzdrav- kolegi zelo zadovoljen. Mislim, da tudi oni z mano. ...« nikov oddelka (»Oberarzt«) temperaturne liste (brez vizite) in sveže izvide bolnikov na našem odseku (južno krilo). Seznani- Prosim za kar nadroben komentar o teh Vaših ugo- mo se z dogajanjem v dežurstvu (poroča sestra) in dogovorimo tovitvah, še posebej kar zadeva organizacijo dela ter o najpomembnejših ukrepih. Za to ne porabimo več kot 15 morebiti celo izraz Pflicht, ki ima med nemško govore- minut. Na vizito gre kasneje (do 9. ure) eden od specialistov čimi ljudmi poseben prizvok. In končno: kaj je tisto, po (sprotni dogovor), ki ni v operacijski sobi ali ambulanti. Delitve čemer sklepate, da so »oni« (vaši kolegi? predstojnik?) bolnikov po sobah/kirurgih ne poznajo, večinoma vsi kirurgi zadovoljni z Vami? poznajo vse bolnike (!). Ob 7.45 je jutranji raport, kjer gremo kronološko skozi operacije prejšnjega dne, bistveno dogajanje v V ambulantah ni gneče, čakalnih dob ni niti za najosnovnejše dežurstvu ter predstavitev operacij tekočega dne. Na raportu ne operacije. Menim, da je to v največji meri posledica zadovolji- sodelujejo ali se predčasno poslovijo kirurgi, ki začnejo z operi- vega števila bolnišnic in zdravnikov na avstrijskem Koroškem. ranjem; dogovorjeno je, da je kožni rez prve operacije ob 8.00. Stresnih ambulant, kjer naj bi zdravnik v petih urah pregledal Ostali gredo s predstojnikom na vizito v CIT; enkrat tedensko 50 bolnikov, ni. Vendar je pomembna tudi bolnišnična or- je predstojnikova vizita na obeh kirurških oddelkih. Pred in po ganizacija – operiranje popoldne ter kontrolni pregledi pri operaciji kirurg v okviru »Quality Control« opravi preverjanje sekundarnem specialistu, specialistu v domačem okolju ali bolnikovih podatkov, prisotne ekipe; strežnik to vnese v raču- pri družinskem zdravniku (»Hausarzt«). S slednjimi je veliko nalnik. Pavze med operacijami so kratke, največ do 15 minut, komunikacije, tudi osebno ali vsaj po telefonu. Na ta način se izvaja, če je le mogoče, osebno predajanje bolnikov, ki so nam zaupani v oskrbo. Kontrolni pregledi v bolnišnici so bolj izjema Revija ISIS - Januar 2012 35

Intervju operacije nisem opozoril na neko potencialno možnost, kar sem želel nadoknaditi zjutraj na dan posega. Predstojnik mi tega ni dovolil, saj bi bilo pojasnjevanje na dan posega zaradi bolni- kovih pravic že prepozno. Obrazci so enotni po vsej državi, se stalno posodabljajo v zvezi s smernicami, ki so okvirno nave- dene na obrazcu. Že to zagotavlja vsaj minimalno primerljivost posegov med ustanovami ter navaja na delo po smernicah. Zgolj nekaj primerov – na podlagi obrazca se npr. ne more zgoditi, da bi se kirurg v primeru indikacije za gastrektomijo odločil za delno resekcijo želodca, ker gastrektomije morda ne obvlada ali jo izvaja redko; ali da bi pri operaciji dojke ne opravil metode biopsije in hitrega pregleda varovalne bezgavke, ker patologa tisti dan ni v hiši; ali da bi operacijo kile naredil po metodi, ki ni več aktualna oz. najboljša ipd. Bolnišnica Barmherzige Brueder v Šentvidu ob Glini (foto: Dnevne obravnave ter s tem povezanih operacij ne poznajo. Elisabeth Weitensfelder). Tukaj se lahko morda kaj naučijo od nas. kot pravilo. Delno k temu prispeva tudi dejstvo, da veliko Da so kolegi in predstojnik z mojim dosedanjim delom zado- bolnikov k nam prihaja iz drugih mest in pokrajin ter kontrolne voljni, sklepam po določenem zaupanju. Kljub dejstvu, da sem preglede opravljajo v domačem okolju. tujec, mi po enomesečni »poskusni« dobi omogočajo samostoj- no operirati in dežurati. Predstojnik me za operacije razpiše Na oddelku sem postal pozoren na izogibanje papirni doku- tudi z asistenco specializantov in/ali stažistov. Trenutno se mi mentaciji, kljub rastočim pritiskom (potrebam?) po dokumen- zdi – zanimivo – najteže opravljati vizito, saj zaradi pomanjka- tiranju vsakega, še najmanjšega dogajanja. Bolnikove izvide nja kontinuitete dela ne poznam vseh bolnikov. To poskušam ob sprejemu skenirajo. Iztiskajo le najnujnejše dokumente. nadoknaditi ob večerih, ko prebiram njihovo dokumentacijo. Sestra gre na vizito s prenosnikom, ki je v brezžični povezavi z bolnišnično mrežo ter ob bolniku odpre želene datoteke. Kon- Izraz Pflicht pomeni sicer obvezo, obveznost, dolžnost, a je v ziliarnih listov ni, saj gredo naročila elektronsko. Če je nujno, Avstriji vseeno povezan z neko samoumevnostjo, ki lahko meji dodatno po telefonu. Zdravniki izvide diktiramo neposredno celo na častnost. Razume se, da vse zgoraj našteto spada tudi v v računalnik. V veliko pomoč je tudi notranja računalniška ta pojem; a ker je utečeno, »obveznosti« ni zaznati. Prešla je v mreža (»intranet«) vseh bolnišnic reda UB v Avstriji. Tako smo »sistem« in način dela. V slovenskem okolju izraz dojemamo prej povezani z dokumentacijo, strokovnimi članki, objavami bol- kot prisilo, poskus tlake. Tudi sam se sprašujem, zakaj je tako? nišnic na Dunaju, v Salzburgu… Elektronskemu »poslovanju« primerno je v bolnišnici dobro kadrovsko zastopan Oddelek za Dalje ste mi v pismu povedali tole: informatiko in računalništvo (»IT«). »...Prejel sem tudi značko, ki je namenjena za zdravniško haljo Na oddelku se ve, kaj je delo specialista (»Facharzt«), specia- z napisom Wir machen keine Politik, wir machen Sie gesund. ...«. lizanta (»Asistenzarzt«), stažista (»Turnusarzt«), medicinske sestre (»Krankenschwester«) in bolničarjev/bolničark (»Kran- Kako so to značko sprejeli zdravniki? Kako se na to kenpfleger«). Moj naziv je trenutno »Facharzt« (specialist). zanimivo geslo zdravnikov, da se ne ukvarjajo s politi- Naziv »Oberarzt« (nadzdravnik ali višji zdravnik) je bolj častne ko, temveč da zdravijo bolnike, odzivajo pacienti? Tudi narave in ga specialistom podeljujejo v naši bolnišnici vsako zato, ker je obljuba »... wir machen Sie gesund« (»mi leto 8. marca – na godovni dan ustanovitelja UB. Na oddelku Vas ozdravimo«) medicinsko kar problematična. In če ima vsak delavec svojo prepoznavno vlogo in delo, v skladu s zdaj svoje izkušnje s koroškimi (avstrijskimi) pacienti strokovno usposobljenostjo. Ne more se zgoditi, da bi nekdo bil primerjate s slovenskimi, obstojijo kake razlike? nastavljen na katerokoli, tudi vodilno mesto, češ bo že nekako šlo; ponavadi gre takšno delo v takih primerih zgolj »nekako«. Vzroki za akcijo Zdravniške zbornice avstrijske Koroške (Aerztekammer Kaernten) so se kopičili že dlje časa, povod Pomembno vlogo imajo za vsak operativni poseg izdelani pa je bilo nedavno dogajanje predvsem v deželnih bolnišnicah obrazci za razlago in soglasje (»Aufklärung- in Einwilligungs- (tudi v LKH v Celovcu, ki so jo zapustili nekateri specialisti bögen«). Razlaga posega ni rutina, temveč dolžnost, ki jo mora in se sooča s pomanjkanjem kadrov). O tem ste v reviji Isis Vi kirurg z bolnikom opraviti vsaj 24 ur pred posegom. Vključuje že poročali. V naši bolnišnici je problematika manj aktualna. kirurški komentar možnih zapletov (krvavitev, popustitev ana- Večini zdravnikov, ki so vsakodnevno zasuti z delom z bolniki, stomoze…), kar je treba razložiti vsakemu bolniku (!). Spom- je ukvarjanje s politiko odveč. Nekaj kolegov sem vprašal, kako nim se situacije, ko bolnika ob podpisu soglasja proktološke doživljajo omenjeni slogan. Predvsem ga dojemajo kot zavezo deželne zbornice, da jih podpira v drži ukvarjanja z bolniki oz. da jih nekako varuje pred vdiranjem politike v zdravstvo. Manj doživljajo stavek kot obljubo, da vse bolnike ozdravimo, ker jih seveda ne moremo. Bolj se to nanaša na odvračanje od politike. 36 Revija ISIS - Januar 2012

Intervju Bolniki so precej ozaveščeni glede (svojih) bolezni. Presenečen zdravnikov v Sloveniji ni slab, kljub sporadičnim dogodkom, ki sem, kako tudi starejši razumejo poljudno medicinsko razlago, govorijo nasprotno. Bolj se mi zdi v Sloveniji problem misel- ker so o tem nekje, nekoč že slišali. Mnogi si zavestno prizade- nost, da je zdravništvo nekaj, kar sicer mora biti odlično, a ne vajo za zdrav način življenja. Vse našteto je kirurgu v olajšanje nujno pri plačah. Soglašam, da je to neločljivo. Navsezadnje pri razlagi in tudi pri operaciji. bomo s tako držo vsi pridobili. Tako bolniki, zdravniki in družba. Ali povedano drugače, v Sloveniji je vsaka odličnost, ker V času socializma sem slišal trditev, da je plača (ki je po definiciji »ven štrleča«, vsaj za nekoga moteča. V Avstriji omogoča preživetje ter definira standard) tudi merilo, tega razmišljanja nisem doživel, prej nasprotno. Zaradi večje s katerim družba izrazi pomembnost položaja tiste- odličnosti nekega kolega nihče od bližnjih kolegov ni manj ga, ki plačo prejema. Menim, da v kapitalizmu ni nič samozavesten, ker njihova samozavest ne izhaja iz neuspeha drugače; ugled (v družbi) se odraža v plači in obratno. drugih. Kvečjemu obratno – njihova samozavest izhaja tudi iz Kar zadeva Avstrijo, se zdi, da je zdravnik po obeh vi- uspeha bližnjih. Vtis imam tudi, da je javno mnenje v Avstriji dikih prav pri vrhu. V Sloveniji pa je – vsaj kar zadeva naklonjeno dejstvu, da ima zdravnik zelo dobro plačo, oz. mu jo ugled – zelo drugače, mar ne? Komentar? privoščijo, ne nazadnje bo nekoč zdravil tudi njih in takrat mora dati »vse od sebe«. O tem sicer nisem prebral nobene ankete, Leta 1991 smo v Sloveniji na prvih demokratičnih volitvah zato to moje mnenje ni »evidence based«, temveč – če uporabim med drugim volili tudi za tržno gospodarstvo, kajne? Kdor dela skovanko kolega kirurga – »eminence based«. bolje in več, je lahko bolje in več plačan; a želimo včasih misel- no kljub vsemu nazaj v prejšnji sistem. Za delovanje vsakega sistema je nujno, da se dogovor- jeno tudi izvede. In če za primerjavo Avstrije in Slovenije Menim, čeprav je to moja subjektivna in laična ocena, da sloven- uporabim svoj arbitraren pristop, se mi zdi, da se v Av- ska medicina, gledano z ravni izobrazbe, strokovnih zmožnosti striji izvede mnogo (npr. 80 odstotkov) v Sloveniji pa in osebne odgovornosti, veliko manj zaostaja za avstrijsko, kot malo (npr. 20 odstotkov) dogovorjenega. Komentar? zaostajajo nekatere druge panoge v Sloveniji (gospodarske in negospodarske).To je verjetno posledica dejstva, da se moramo Višino deležev težko ocenim. A razlika je očitna. Dogovorjeno zdravniki, če hočemo (p)ostati zelo dobri, redno izobraževati v tu- (celo, če ni zapisano) ima v Avstriji veliko veljavo. Posameznik jini. Na ravni terciarnih ustanov bi o zaostanku sploh težko govoril. na podlagi dogovora skoraj z osebno odgovornostjo (Pflicht?) Plače zdravnikov v Sloveniji niso nesolidne, a razlika je očitna. V jamči, da bo nekaj narejeno. Sloveniji je zdravnik za državo še vedno le eden od uslužbencev t. i. javnega sektorja in ne nekdo, ki se mora stalno učiti, ob vikendih Ko se boste spet zaposlili za poln delovni čas, kje boste dežurati ter bolnike hočeš nočeš v glavi nositi s seboj domov, na delali kot kirurg in zakaj? morebitne koncerte in na morje.To lahko prispeva k drži – zakaj bi se gnal, saj v vsakem primeru dobi enako plačo. Menjava delovnega mesta ni majhna stvar in dobro sem pre- mislil, preden sem se odločil. Zato kratko- in srednjeročno ne V Avstriji še nisem srečal zdravnika, ki bi se nič ali malo nameravam menjati službe, seveda če bodo za to v tej bolnišnici izobraževal ter hodil v službo zato, da bi prejemal plačo, čeprav še naprej možnosti. Trenutna ureditev mi gre zelo na roko, ker verjetno tudi taki obstajajo. Zdravnik ima po mojem moralno v Ljubljani dva dni tedensko opravljam obveznosti za doktorat. zavezo, da (p)ostane dober, če ne celo odličen. Menim, da ugled Greben na Košuti (foto: arhiv Jurija Gorjanca). Revija ISIS - Januar 2012 37

Intervju Zato je delno tudi od tega odvisno, kdaj se bom lahko zaposlil Zato sem sklenil, da se na neobičajno vprašanje do odgovora za poln delovni čas. Upam, da čim prej. dokopljem na neobičajen način: po zaključku delovnega tedna v Avstriji sem se med večerno vožnjo proti Ljubljani ustavil v Še vedno delate kot gorski reševalec; v Sloveniji že Podljubelju. Nočno turo proti Kofcam sem nadaljeval in z bi- dolgo, v Avstriji pa od predlani. Kaj je Vaš motiv za delo vakom zaključil na grebenu Košute. Ko sem se zjutraj razgledal te vrste in kaj je Vaše sporočilo reševalcem pri nas in z Velikega vrha (2088 m) čez »mejni zid« Košute in se ozrl na na oni strani plota? levo v prepadne stene nad Selami, me je kar malo stisnilo. Če- prav strmina ni presegla nekega bivaka v stenah pod Everestom. Hribolazenje je moj šport (čeprav je več kot šport). Biti zdrav- Pretirano pa me ne bi smelo skrbeti, saj bi v primeru nočnega nik v gorah je zame že med dodiplomskim študijem pomenilo zdrsa na sever pristal v »skorajšnjih« nebesih. Če bi se zapeljal sodelovati v Gorski reševalni službi; ne nazadnje na Prevaljah, od po južnem pobočju, pa strmina ne bi zadoščala, da bi se hitro koder izviram, veliko drugih interesnih dejavnosti ni bilo. Gorsko znašel v »skorajšnjem« peklu. Privilegiju videti na obe strani reševanje mi pomeni tudi priložnost za prostovoljstvo. V Sloveniji zidu se je pridružil še privilegij alpskega sončnega vzhoda, kot in Avstriji občasno ob prostih vikendih dežuram v helikopterski se ga vidi le iz spalne vreče. V svežini gorskega jutra in misli službi. Če bom v prihodnjih letih več bival v Celovcu in manj v sem začel hoditi po mejnem zidu… Ljubljani, se bom javil celovški postaji gorske reševalne službe, da bom na razpolago tudi za morebitne kopenske intervencije 1. Razlike temperamenta enega in drugega naroda so zgodo- v Karavankah. Sporočila reševalcem pravzaprav nimam, saj so vinska danost in vsak ima pozitivne lastnosti in prednosti. ravno gorski reševalci z obeh strani Karavank pravzaprav tisti, ki Slovanska spontanost in zaupljivost lahko prideta v medicini že leta sodelujejo tako, kot da meja sploh ni. Vsi so »fejst fantje«, do izraza kot višja kakovost obravnave, lahko celo kot neka ki so pripravljeni iti pomagat kadarkoli. dodana vrednost. So zato slovenske medicinske sestre v Av- striji tako cenjene? Germanska urejenost se zrcali v prispo- V Avstriji se pozimi zaradi smučarske sezone helikopterske baze dobi, ki jo je ubesedil eden od znancev z: »Vertrauen ist gut, pomnožijo. Po državi jih je okrog 35. V recesiji ni pričakovati, da aber Kontrolle ist besser« (Zaupanje je dobro, a kontrola je bi Slovenija zmogla kupiti vsaj en namenski reševalni helikop- boljša). To se mi zdi nekoliko pretirano. Moj uvid (izkustvo) ter. Morda ta hip to niti ni potrebno. Menim, da bi lahko vsaj je, da je združitev obojega – drže s severa in z juga – mogoča. en vojaški ali policijski helikopter že zdaj namensko uporabljali zgolj za reševanje (ga v ta namen prebarvali) in se tako izognili 2. Med zdravnikoma na severu in jugu kot strokovnjakoma različnim interesom in pravilom, ki ga kot leteče reševalno vozilo ni bistvenih razlik. Medicinska fakulteta na jugu da solidno ta hip ne usmerjajo tja, kamor spada – k ponesrečencu. znanje, s katerim se lahko zdravnik kjerkoli samozavestno predstavi. Kaj je torej tisto, kar naredi medicino v Avstriji Dokler se to ne zgodi, zamisel za tu in zdaj: v Avstriji se zaradi drugačno? Menim, da je tam zdravnik manj izpostavljen megle obstoječe helikopterske baze pomaknejo više in na obrobja »nemedicinskemu« stresu. Od jutra do večera se ukvarja z mest. Nekaj podobnega bi veljalo uresničiti tudi pri nas, saj bolniki, konec koncev je za to študiral. Zdravnik na jugu je helikopter večji del zime zaradi megle na Brniku sploh ne more »nemedicinskemu« stresu izpostavljen bolj. Včasih porabi vzleteti (ne sme). Premik na letališče Lesce ali kam drugam bi celo dopoldne, da za »svojega« bolnika pridobi slikanje z zadevo rešil takoj. Zdravniki le upamo, da se taki rešitvi ne bi magnetno resonanco še isti teden, ali troši najboljšo energijo, postavila po robu kaka birokratska gora; proti njim smo nemočni. da bolnika z rakom spravi na operativni program naslednji teden in ne čez tri tedne. Okrog svojega bolnika mora pogo- V neki recenziji se mi je zapisalo tole: sto zgraditi mini zdravstveni sistem, da je pred svojo vestjo, ki jo je oblikoval tudi v tujini, zadovoljen. Včasih se mora »V islamski teologiji obstoji pojem Al Araf, zid med rajem in zdravnik na jugu seveda ukvarjati tudi s polaganjem ploščic, peklom. Na tem zidu bivajo duše tistih pokojnih, ki so se za napeljavami in betonskimi zidovi. Koliko je za to študiral? pravo vero (!) bojevali proti volji svojih staršev. Ki zaradi vere Zdravnik na severu lahko torej v svoji karieri oskrbi več v pravo vero ne morejo biti pahnjeni v pekel in ki zaradi greha bolnikov in prej, je zato morda kvantitativno bolj učinkovit? proti svojim staršem ne morejo biti vzeti v nebesa. In ker ne Zdravnik na jugu mora biti v okoliščinah krpanja sistema morejo bivati ne tu ne tam, so obsojeni na bivanje na tem zidu bolj iznajdljiv, ali je zato bolj kvalitativno učinkovit? tako, da vidijo tako nebesa kot pekel. In ker vidijo (vidijo!) na obe strani, jim to omogoči uvid. Uvid, ki je v bistvu spoznanje.« 3. Gotovo tudi v Avstriji glede naštetega niso nebesa, temveč kot pravite – »vice«, ki so po definiciji povezane z očiščeva- Če torej malo pretiravam, je asist. mag. Jurij Gorjanc, njem. A če je pekel nesmiselno, so vice smiselno trpljenje, v dr. med., trenutno na tem zidu in vidi na obe strani. V zavedanju in pričakovanju odrešitve. In bolj kot je trpljenje Avstriji sicer (še) ni zaresnih nebes, v Sloveniji pa (še) smiselno, bolj je znosno. Smiselnost prinaša (tudi v medici- ni zaresnega pekla; vice pa skoraj gotovo so že tu in no) predvidljivost. In morda si prav tega najbolj želimo. zdaj. Kaj je Vaš uvid, ki bi ga lahko posredovali ne le svojim avstrijskim, temveč tudi slovenskim kolegom? Kako imenitno, a tudi težavno vprašanje! Najraje bi se izvil z odgovorom, da bom čez kako leto dni lahko podal boljše mnenje. Tudi ko sem zadevo prespal, nisem vedel, kaj povedati. 38 Revija ISIS - Januar 2012

iz zgodovine medicine Medicinska Ljubljana Šlajmer v srcu ljubljanskega bolnišničnega mesta Zvonka Zupanič Slavec Ko se sprehajamo po ljubljanskem »bolnišničnem mestu«, Z inicialkama ŠD na zahodnem pročelju ohranja Šlajmerjev smo na vsakem koraku obdani z zgodbami preteklosti. Okoli dom svoj unikatni spomin na velikega kirurga in kirurško nas so imena, ki zvenijo domače in smo jih ponotranjili, kipi, stroko, ki domuje v njem. ki se zdijo samoumevni in o njih ne razmišljamo, poimenova- nja ulic, zgradb ali mostov, med katerimi se dnevno gibljemo so ostala dela, temelji, smerokazi novim generacijam, in njihov in jih sprejemamo. pogum, ki je ustvaril novo podobo nečesa, odkril metodo, ki je bolnikom pomagala k boljšemu zdravju, ali jo prenesel iz Misli si mimogrede prikličejo dobo nastanka nečesa, stoletje daljnega sveta v majhen slovenski prostor. Del tega, kar nas gor ali dol, izvor imena, ki pa večinoma vendarle ostaja neja- v »medicinski Ljubljani« obdaja, kamor so domači snovalci sen. Razmišljamo, da so Leonišče, gluhonemnica ali prisilne stavbne dediščine Vurnik, Plečnik, Fabiani in drugi prelili svojo delavnice res čudna imena za neke stavbe. Kaj šele Meksika, ustvarjalno slo, bi radi predstavili v seriji zapisov, opremljenih ki stoji še korak dlje in že po imenu asociira, da je del neke s sodobnimi fotografijami študenta medicine Blaža Bertonclja. druge zgodbe. A tukaj smo, dnevno hitimo mimo »rdeče Beseda in slika bi oživili spomin na prehojeno pot zdravstva v hiše« po Šlajmerjevi ulici z nenavadno oblikovano preda- osrednji Sloveniji, z njenimi snovalci, sotrudniki in ustanovami, valnico, kjer je v štiridesetih letih še domovala bolnišnična in reflektirali njihov pomen v današnji čas. Naj oživijo anekdote kapela, se v parku ob ulici hladimo v senci krošnatih dreves in zgodbe medicinske Ljubljane, se osvežijo korenine zapisa- ob mogočnem kipu, ki mu je bakreni volk prekril oči, da po nega, ki so skozi čas v svoje krošnje marsikje vtkale zlate liste homerjevsko slepo bolšči v mimoidoče. V nas se ob tem pod- boljšega zdravja, kakovostnejšega življenja, podaljšane življenj- zavestno utrinjajo bežne reminiscence spomina na nekoga, ki ske dobe, medicinskega izobraževanja, raziskovanja v medicini, je najverjetneje nekdaj nekaj pomenil. Morebiti v medicinski pa tudi izzvenevanja starega in prihajanja novega. stroki? Ali pa je tukaj kar tako? Po Šlajmerjevih Stanovska klenost in poistovetenje temeljita na koreninah, ljubljanskih stopinjah znanju, protagonistih, ustanovah, ki so poganjali voz napredka in se ob tem neredko upehali, okužili, obnemogli. A za njimi Šlajmerjev dom iz tridesetih let 20. stoletja – današnja Orto- Medicina s preloma 19. v 20. stoletje velja za zlato dobo medi- pedska klinika v Ljubljani – kot bolnišnica z veliko duše kaže cinskih odkritij, ko so s hitrim razvojem naravoslovnih znanosti na skrbno izbiranje arhitektov, Plečnikovih učencev, Domicija- nova spoznanja iz leta v leto delala velike korake napredka in na Serajnika in Janka Omahna, ki sta znala funkcionalnosti sa- so stare metode dela menjevali z novejšimi. Zastarel medicinski natorija dati tudi lepoto. Na to kažejo različni brezčasni detajli, instrumentarij so pošiljali v odročne kraje in na bojna polja, v ki osebju in bolnikom govorijo o medicini kot umetnosti. sodobnih ordinacijah in bolnišnicah pa so mikroskopu, steto- skopu in Riva Rocciju dodajali laboratorijske metode, krvne Revija ISIS - Januar 2012 39

iz zgodovine medicine analize, rentgenske in EKG-naprave… V operativnih strokah Pred vhodom v Šlajmerjev dom bolnike in zdravstveno osebje so etru, odkritju iz srede 19. stoletje, ki se je že takrat, kot danes navdihuje marmorna plastika akademskega kiparja Lojzeta preko medmrežja, v trenutku razširil po vsem svetu, pridružili še Dolinarja. Zdravstvenemu osebju stoji ob strani pri njihovem antisepso in asepso, da je kirurgija dobila krila. V takratno ero delu grška boginja zdravja Hygieia, hči grškega boga medici- se je rodil Edo Šlajmer (1864–1935). ne Asklepia. Plastika je nastala leta 1940 in je ena najlepših v slovenski medicini (velikost 160 x 70 cm). Kdo je bil in zakaj je ostal v slovensko medicino tako čvrsto zapisan? Detajl Dolinarjeve plastike Hygieiae – »polaganje rok« – božanski dotik zdravnika, ki zdravi, spodbuja, vliva zaupanje Dr. Edo Šlajmer je bil zdravnik kirurg in univerzitetni profesor, ki in pomirja. velja za utemeljitelja moderne kirurgije na Slovenskem. Rodil se je 8. oktobra 1864 v hrvaškem Čabru, v neposredni bližini slovenske meje. Maturiral je na Reki, nato pa je šolanje nadaljeval na medi- cinski fakulteti v Gradcu, kjer je kot učenec Wölflerjeve graške šole (slednji je bil na Dunaju učenec velikega pruskega kirurga Theo- dorja Billrotha) promoviral leta 1888. Prva leta je delal v Gradcu ter s temi izkušnjami leta 1891 prišel v Ljubljano na tamkajšnji kirurški oddelek deželne bolnice že kot priznan strokovnjak. Sprva je bil asistent in namestnik vodje kirurškega oddelka, pri- marija dr. Frana Fuxa (1822–1892). Že leto dni po zaposlitvi in predstojnikovi smrti je Šlajmer postal primarij in vodja ljubljan- ske kirurgije. Kirurški oddelek je vodil do predčasne upokojitve leta 1911 in ga v tem času dodobra prenovil in reorganiziral. Že leta 1907 je kirurgijo razdelil na t.i. septiko in aseptiko ter s tem pripeljal ljubljansko kirurgijo v novo dobo. V prakso je vpeljal rentgensko diagnostiko, pomembno pa je vplival tudi na razvoj področne in splošne anestezije. Med leti 1847 in 1945 splošna anestezija ni bistveno napredovala: uporabljali so hlapljivi aneste- tik eter, ki so ga bolniki vdihavali preko maske, nato se je začela razvijati venska anestezija. V Šlajmerjevem obdobju se je razvijala predvsem področna anestezija: že v prvih letih po njenem začetku je kirurg Šlajmer leta 1901 izvedel prvo subarahnoidno anestezi- jo, nekaj let kasneje pa je že poročal o 4000 takšnih anestezijah! Z vpeljavo novih metod dela v medicini je zagotovil razvoj slovenske kirurgije in je hkrati pomembno zmanjšal smrtnost pri operacijah. O začetku nevrokirurgije v Sloveniji nimamo zanesljivih po- datkov, a verjetno je že dr. Šlajmer operiral poškodbe glave. Po izkušnjah na srbski fronti v 1. svetovni vojni je pisal o poškod- bah lobanje; morda je kakšne, ki so same silile v ukrepanje in jih je bilo lahko spoznati, recimo impresijske zlome svoda, tudi operiral. Kot vojni kirurg in sanitetni častnik je delal v obeh balkanskih vojnah. Bil je eden prvih prostovoljcev, ki so se med balkansko vojno odpravili na pomoč v Srbijo; skupino, ki je odšla najprej, so sestavljali poleg dr. Eda Šlajmerja še dr. Ivan Oražen, dr. Edo Krajec, dr. Šabec, dr. Fedransperg in medicinec Bruno Vajksl. Šlajmer je bil aktivno udeležen tudi v 1. svetovni vojni. Na sestankih Društva zdravnikov na Krajnskem, katerega član je bil, je dr. Edo Šlajmer velikokrat častno zastopal kirurško stroko. Takratna kirurgija med Slovenci je že pred 1. svetovno vojno dosegala evropsko raven, hkrati pa bila specifično slo- venska. Povezave z drugimi sorodnimi društvi z medsebojnimi 40 Revija ISIS - Januar 2012

iz zgodovine medicine obiski srbskih in posebno hrvaških zdravnikov so dopolnjevale Šlajmerjev dom sta leta 1930 projektirala slovenska arhitekta slovenski razvoj, služile za izmenjavo znanja in operativnih Domicijan Serajnik in Janko Omahen, Plečnikova učenca. izkušenj. Edo Šlajmer je bil častni član srbskega zdravniškega Gradili so ga med leti 1931 in 1940, in sicer s sredstvi Trgovsko društva in združenja čeških zdravnikov ter njun dopisni član, bolniškega in podpornega društva, Pokojninskega zavoda za poleg tega pa je bil tudi član najvišjega sanitetnega sveta na nameščence v Ljubljani in Mestne občine ljubljanske. Obse- Dunaju in mednarodnega zdravniškega združenja v Bruslju. gal je fizioterapevtski oddelek v kleti, otorinolaringološko in internistično ambulanto, rentgensko sobo, interni oddelek v Po upokojitvi se je dr. Šlajmer za nekaj časa posvetil zasebni pritličju, kirurški oddelek v 1. nadstropju ter porodniški oddelek praksi, leta 1922 pa se je preselil v Šentvid pri Ljubljani in z in ambulanto za šoloobvezne otroke v 2. nadstropju. delom povsem prenehal. Umrl je 23. decembra 1935. Pokopan je na ljubljanskem Navju. Mestna občina Ljubljana ga je že 10. Kača na stopnišču Šlajmerjevega doma, lep detajl Plečnikovih februarja 1914 izvolila za častnega meščana, Ljubljančani pa so učencev. se mu po njegovi smrti poklonili še s spomenikom in Šlajmer- jevo ulico. Šlajmerjev dom Na Slovenskem so ob koncu 19. stoletja, večina pa med obema svetovnima vojnama, nastajali prvi zasebni sanatoriji. Običajno so bili zgrajeni na pobudo premožnejših posameznikov; samo- plačnikom naj bi omogočili kakovostne zdravstvene storitve, možnost izbiranja zdravnika in bolj oseben pristop. Šlajmerjev dom je bil v lasti Trgovskega bolniškega in podpor- nega društva. Ustanovljen je bil leta 1932 in imel 32 postelj; s prizidkom leta 1938 se je število postelj povečalo na 90 in je tako postal največji slovenski sanatorij. Detajl s stopnišča pred Šlajmerjevim domom. Spominska plošča ustanoviteljev Šlajmerjevega doma iz Še en detajl iz avle. preddverja stavbe današnje Ortopedske klinike. Nad njo slika kirurga Eda Šlajmerja. Revija ISIS - Januar 2012 41

iz zgodovine medicine Namenjen je bil predvsem operativnemu zdravljenju članov Mesto Ljubljana je ponosno na svoje velike ustvarjalce. Bolniš- društva, vodil ga je zdravnik kirurg dr. Lojze Kramarič. Med nično mesto naj bi prepredale ulice, poimenovane po pionir- 2. svetovno vojno so v njem konspirativno zdravili partizanske jih slovenske medicine, kot je to na Dunaju. Šlajmerjeva ulica ranjence in pod lažnimi diagnozami skrivali ilegalce. Po 2. sve- s samo devetimi številkami je pri tem svetla izjema. tovni vojni je bil nacionaliziran in spomladi 1947 se je v stavbo vselila Ortopedska klinika, ki je tu še danes. Šlajmerjeva ulica Kjer je bila nekoč Stara pot, danes od Zaloške ceste do Malen- škove ulice poteka Šlajmerjeva ulica s hišnimi številkami od 1 do 8. Če se sprehodimo kar po vrsti, na začetku ulice vidimo nekdanji sanatorij, ki je bil v lasti Cerkve, Leonišče, kjer je dr. Šlajmer pogosto operiral, zdaj pred njim stoji njegov spomenik. Danes v Leonišču domujejo Center za hemodializo Klinične- ga centra in ginekološke ambulante. Le nekaj korakov naprej po Šlajmerjevi ulici pridemo do ljubljanske porodnišnice in ginekološke klinike, proti koncu ulice pa se nahaja Zavod RS za transfuzijsko medicino. Spomenik Edu Šlajmerju Poleg ulice, poimenovane po njem, nas na vélikega kirurga spominja tudi njegov kip, ki stoji ob Leonišču. Zanj se je zavzel mestni svetnik Viktor Andrejka, tako da je bil v začetku leta 1937 ustanovljen poseben odbor. Njegov predsednik je bil žu- pan, dr. Juro Adlešič, prvi podpredsednik je bil primarij dr. Ivan Jenko, drugi podpredsednik Viktor Andrejka, člani pa so bili dr. Božidar Lavrič, dr. S. Kranjec, dr. Lojze Kramarič, dr. France Stele in dr. Rudolf Molè. Odbor je v sodelovanju z Zdravniško zbornico zbral denar in objavil natečaj za Šlajmerjevo podobo. Izbran je bil predlog kiparja Zdenka Kalina, ki je dobil naročilo za izdelavo kipa. V bron ga je vlil livar Franc Mostar. Okolico spomenika so uredili po zamisli arhitekta Iva Spinčiča, inženir Lenarčič pa je iz svojega kamnoloma v Ribnici na Pohorju daroval granit za pod- stavek. Ko je bil spomenik nared, ga je Viktor Andrejka pred številnimi zbranimi slovesno odkril 18. maja 1939. Navzoča je bila Šlajmerjeva družina, potomci in drugi sorodniki, župan mestne občine dr. Juro Adlešič, člani spomeniškega odbora, zastopniki banske in vojaške uprave ter predstavniki univerze in številnih drugih ustanov. Tako je Edo Šlajmer, pionir sodobne slovenske kirurgije, izje- mno bogato ohranjen v osrčju slovenske medicine in je domač ne le zdravstvenemu osebju, ampak tudi laični javnosti. Foto: Blaž Bertoncelj Popravek Šlajmerjev bronasti kip, delo akademskega kiparja Zdenka Kalina iz leta 1939. Stoji pred Leoniščem in ponosno čuva V prispevku o nevrologu prof. dr. Ivanu Marinčiču v visoko kirurško umetnost v ljubljanski bolnišnici. decembrski številki revije Isis je napačno zapisano, da je učbenik nevrologije iz leta 1968 spisal prof. Marinčič. Njegov avtor je bil prof. dr. Peter Kartin. 42 Revija ISIS - Januar 2012

Zanimivo Prof. dr. Zvonka Zupanič Slavec prejela visoko nagrado Mestne občine Kranj Jana Furlan Hrabar Prof. dr. Zvonka Zupanič Slavec, zdravnica in profesorica na Inštitutu za zgodovino medicine na Medicinski fakulteti v Ljubljani, ki se strokovno ukvarja predvsem z zgodovino slovenske medicine 19. in 20. stoletja, je prejela na predvečer občinskega praznika Mestne občine Kranj in pesnikovega rojstva Prešernovo nagrado mesta Kranj. Nagrado je prejela prav na večer, ko bi sicer vodila zdravniški koncert v Slovenski filharmoniji, kot že skoraj 20 let zapored. V Kranju, kjer živi, so prepoznali njen pomemben prispevek k ohranjanju zgodovine zdravstvene kulture na Slovenskem in tudi v njihovem kraju. Opus prof. dr. Zupaničeve je kljub mladosti presenetljivo obse- Zgodovinarka medicine prof. dr. Zvonka Zupanič Slavec žen, bibliografija obsega nad 900 del, med njimi nad 50 knjig, prejema veliko plaketo Mestne občine Kranj (foto: Boni). izstopa predvsem delo Družinska povezanost grofov Celjskih, ki sloni na preučevanju njihovih lobanj, nadalje okoli 500 član- kranjskem gradbenika in podjetnika Josipa Slavca (1901–1978) kov, nad 100 radijskih in televizijskih oddaj ter razstav. Pogosto (po letu 1945 je iz njegovega podjetja nastalo jedro Gradisa). Z nas seznanja v reviji Isis in Zdravniškemu vestniku z zanimi- njo je iztrgala iz pozabe njegov prispevek pri izgradnji za Kranj vimi življenjepisi slovenskih zdravnikov. Večkrat je vabljena prepoznavnih zgradb, številnih mostov in cest na Gorenjskem in predavateljica doma in v tujini. drugod, v povojnem obdobju pa je zgradil tudi večino zdravstve- nih stavb v Kranju. Prav tako je na Golniku gradil in obnavljal Skoraj 20 let že vodi ljubljanski KUD Kliničnega centra in stavbe bolnišnice v pred- in povojnem času. Na stavbi nekdanjega Medicinske fakultete, je duhovita in simpatična voditeljica na hotela Stara pošta, ki ga je zgradil, so med svečanostjo ob izidu njihovih številnih prireditvah ter zdravniških koncertih. knjige 30. novembra 2011 postavili njegov doprsni kip, delo akad. kiparke Irene Brunec - Tébi. Odkritje kipa so spremljale prelepe Kranjskemu okraju in mestu Kranj, kjer živi s svojo družino s slovenske domoljubne pesmi. tremi otroki, je tudi posvetila pomembne prispevke: preučeva- la je zgodovino bolnišnice Golnik in v prvem delu podrobno Zaradi vseh omenjenih dosežkov, vključno s številnimi družbe- raziskala in osvetlila epidemijo jetike na Slovenskem. Skupno nimi aktivnostmi, je prof. dr. Zvonka Zupanič Slavec prejela 2. je objavila za Golnik tri monografije. Nadalje je objavila knjigo decembra 2011 veliko plaketo mestne občine Kranj; čeprav ro- Ruska kapelica pod Vršičem, ki je posvečena ruskim ujetnikom jena Štajerka, je postala tudi priljubljena meščanka mesta Kranj. med prvo svetovno vojno. Osebno jo je predstavila v Moskvi, v ruski Dumi in bila leta 2007 izbrana med gorenjske osebnosti leta. Konec novembra 2011 je objavila knjigo o projektih znanega Ugleden tržaški zdravnik Marino Andolina med dobitniki zahvalne listine na zaključni slovesnosti akcije Ljudje odprtih rok Jožica Planinc O dobrih dejanjih se v primerjavi s slabimi premalo piše. del vsakdanjega življenja. Eden izmed njih – prof. dr. Marino In kaj so sploh dobra dela? To so tista dejanja, za katera ne Andolina iz Trsta – je bil 16. novembra 2011 na prireditvi zahtevate plačila, so narejena s srcem, s pravim občutkom za v Narodni galeriji v Ljubljani deležen javne zahvale za svoja sočloveka. Dobra dela so mnogim zdravnikom in zdravnicam dobra dela za blaginjo soljudi. Ni se sicer povzpel »na najvišjo Revija ISIS - Januar 2012 43

Zanimivo stopničko«, a je bilo njegovo humanitarno delovanje doma in po Prof. dr. Marino Andolina na slovesnosti ob zaključku akcije svetu opaženo in mnogo je tistih, ki so mu za njegova človeko- Ljudje odprtih rok v Narodni galeriji v Ljubljani po prejemu ljubna prizadevanja hvaležni – prejel je namreč zahvalno listino, zahvalne listine »dobrotnik 2011«. kar je hkrati za zamejsko zdravstvo še posebej spodbudno. Male bolnike, ki jim v domačih državah niso mogli in niso znali izpostavljeni tajkuni, govori se o njihovem bajnem »zaslužku«, pomagati (tudi iz Iraka, Černobila, držav nekdanje Jugoslavije v o malih dobrih ljudeh in njihovih dobrih delih, vsakodnevnih, okviru fundacije, katere ustanovitelj je dr. Andolina), so namreč ki pletejo zlate nitke iz srca v srce, vlivajo upanje ter prižigajo prav v Trstu operirali, tudi brezplačno, kar pa zaradi aktualnih iskrice v očeh, se molči. A prav zaradi teh ljudi je življenje lepše. gospodarskih težav postaja vse težje. Javno se ne izpostavlja ljudi, ki namesto zdrah nagovarjajo k lepemu in dobremu, skrbijo za bolj kakovostno življenje soljudi Prof. dr. Marino Andolina, zdravnik v otroški bolnišnici Burlo tiho, vztrajno iz dneva v dan skozi vse leto. Tudi zdravniki, saj Garofolo v Trstu, je človek z velikim srcem, humanist, veliko njihovega razdajanja soljudem ne moremo izmeriti. Preprosto je naredil za male paciente iz vseh koncev sveta. Diplomiral – ne morejo delati več ali manj, ker enostavno naredijo vse za je pred štiridesetimi leti, končal specializacijo iz pediatrije in bolj kakovostno življenje pacienta. Ker je to zahteva njihovega kasneje še imunologije. Njegova stalna postaja je Trst, številne poklica. Pa četudi pogosto na račun kakovosti lastnega življenja občasne pa po vsem svetu. Na noge je pomagal centru za pre- – to je plemenitost. saditve kostnega mozga v Genovi, prve presaditve je opravil v Bagdadu, Beogradu ter Samari v Rusiji. Humanitarni delavec je In prav ta »materialna in duhovna dobrota«, ki se nevidno pre- postal v katastrofalnem potresu v Furlaniji leta 1976, pomagal je taka med ljudmi, kamor roka države in institucij ne sega, vliva v Armeniji, Libanonu, Bosni, na Kosovu, v Iraku, Afganista- upanje v jutri, pomaga marsikomu preživeti danes. nu, Darfurju … (M. Muženič). Marino Andolina je drzen in obenem znanstveno neoporečen. Pozornost posveča predvsem »Tisoč nitk nas povezuje med seboj in med temi nitkami je tudi najšibkejšim članom družbe, ker so je potrebni in se zanje le akcija »Ljudje odprtih rok«, ki jo revija Naša žena prireja že malokdo zmeni (S. Spetič). osemnajsto leto zapored,« je prisotne nagovorila povezovalka slovesnosti. Akcijo podpira Ministrstvo za delo, družino in Ker sta v novembru sovpadala dva dogodka: zaključek akcije socialne zadeve. Ljudje odprtih rok v Ljubljani (16. novembra) in otvoritve- ni dogodek projektaTrans2Care (21. novembra) na sedežu Dr. Ivan Svetlik, minister za delo, družino in socialne zadeve Univerze v Trstu (v tem projektu v okviru čezmejnega sode- je v slavnostnem nagovoru poudaril, da država ne zmore vsega lovanja med Slovenijo in Italijo partnersko med trinajstimi in da zato pomenijo prostovoljstvo, solidarnost in dobrodel- raziskovalnimi in izobraževalnimi ustanovami ter ustanovami nost pomembno dopolnilo. Izrazil je tudi vse spoštovanje zdravstvene oskrbe sodelujeta tudi Pediatrični inštitut IRCCS dobitnikom priznanj in zahvalnih listin za njihova dobra dela, Burlo Garofolo v Trstu ter Univerza v Novi Gorici – UNG), za pristno skrb za sočloveka, še posebej, ker stojijo ob strani sem na UNG naslovila vprašanje, ali je UNG doslej že navezala otrokom in ostarelim ter tako s svojimi dejanji dajejo zgled za stike z dr. Marinom Andolino, znanstvenikom z mednarodni- dobrodelnost. mi izkušnjami. Dr. Andolina namreč meni, da ima Slovenija vrhunsko medicinsko stroko in dobre bolnišnice, in si že nekaj let želi sodelovanja na znanstveni ravni. Iz kabineta rektorja UNG je Andreja Leban, dipl. ekon., za Isis posredovala naslednjo informacijo: »Direktnega sodelovanja z dr. Andolino še nismo vzpostavili, pač pa teče sodelovanje z njegovimi sodelavci na Institute of Child Health IRCCS Burlo Garofolo v Trstu, ki je partnerska institucija v projektu Trans2Care in ga bomo v okviru tega projekta (2011–2014) s skupnimi raziskavami na področju celiakije še poglobili.« »Pomembna je medsebojna povezanost,« nagovarja drugi dobrotnik – dobitnik zahvalne listine 2011 za svoja dobra dela, divaški župnik Tomaž Kodrič, ki vidi pot »v predanem delu in veri«. Meni namreč, da gresta »bogoslužje in karitativnost z roko v roki«. Tako bi lahko trdili, da gresta z roko v roki medici- na in humanitarno delovanje. Človeka preseneti in gane, da je v današnji družbi toliko dobrih ljudi, za katere nihče ne ve, malih darovalcev, tudi po nekaj evrov, ki si jih odtrgajo in darujejo še bolj potrebnim od njih. Kako izpostaviti te male dobrotnike? V medijih so 44 Revija ISIS - Januar 2012

Zanimivo V letu 2011 sta v komisiji za izbor prvih treh sodelovali tudi pomoči potrebnim vsaj za trenutek lepše in boljše, nas je med onkologinja Metka Klevišar, izjemna osebnost 1994, ter ane- seboj zares povezalo z zlato nitko ter spodbudilo, da še naprej steziologinja Mojca Senčar, izjemna osebnost 2004. Priznanja sleherni izmed nas doda kapljico dobrote. Urednica Naše žene z zlatim golobčkom, posnetkom okrasne zaponke iz 5. stoletja, Marta Krpič je v svojem nagovoru poudarila, da drug brez dru- pa so letos prejeli: za dobrotnico Danica Ozimic iz Mežice, za gega ne moremo in da je prav 16. november 2011 dan, ko je bila darovalca Novalija Muminovič iz Šoštanja, za izjemno osebnost vsa pozornost namenjena dobitnikom priznanj in javnih zahval, Majda Štruc iz Maribora, za dobrega človeka so bralci izglaso- da bi začutili našo hvaležnost. vali Nado Verbič iz Ljubljane. Kdaj bo na vseh področjih, tako kot je to v zdravstvu, skrb za Prireditev sta popestrili pevka Julija Kramar ter folklorna skupi- drugega postala osrednja vrednota? Čeprav brez posebnega na Veseli Marki iz OŠ Beltinci. vidnega priznanja družbe uresničuje to vrednoto, ko opravlja svoje poslanstvo, na stotine zdravnikov in zdravnic ter drugih Toliko topline v srcih sodelujočih in obiskovalcev, ki je je bilo zdravstvenih delavcev, je fluid njihovemu delu vedno znova od namenjene ta dan dobitnikom priznanj in zahval za njihova primera do primera prijeten občutek, da so naredili nekaj dobrega dobra dela, s katerimi dan za dnem skrbijo, da je nemočnim in in koristnega za izboljšano življenje soljudi, svojih pacientov. HPV, preventiva in kralji ulice Alenka Trop Skaza Kot epidemiologinja iz Zavoda za zdravstveno varstvo Celje za zdravstvo… Še dobro (komentiram za svoje področje dela), sem se udeležila (žal) le drugega dneva 42. Memorialnega da kolegi in ljudje vedo, kaj delamo na Zavodu za zdravstveno sestanka profesorja Janeza Plečnika z naslovom Tumorji varstvo Celje, pa čeprav nas včasih še vedno kdo poimenuje v povezavi z okužbo s človeškimi virusi papiloma (HPV). Zavod za socialno medicino in higieno. Mednarodni simpozij se je odvijal 1. in 2. decembra na Medi- cinski fakulteti v Ljubljani. Odmor se je končal, srečanje se je nadaljevalo. Osebno me je zelo zanimal sklop Cepljenje in preventiva. Odkar je v Slovenijo Prvega decembra sem imela obveznosti s »pokrivanjem« regijskih prišlo cepivo proti HPV in s tem najuspešnejša preventiva proti medijev obveščanja, ki tradicionalno poročajo o svetovnem dnevu HPV-okužbam, se v svoji regiji skupaj s številnimi kolegicami boja proti aidsu in v pogovorne oddaje vabijo predstavnike ob- in kolegi trudim ozaveščati o pomenu tega cepljenja. močnih zavodov za zdravstveno varstvo. Že dan pred 1. decem- brom smo imeli v hiši pravo paniko, saj je kot po čudežu izginila In kaj so pokazali odstotki precepljenosti za prvo kohorto skromna zaloga rdečih pentelj in kondomov, ki so jih imele šestošolk, ki smo jih v šolskem letu 2009/10 v okviru rutinskega shranjene moje sodelavke, odkar je čas »debelih krav« pokrivanja programa cepljenja cepili proti HPV? Podatki so pokazali, da je s »promocijskim« materialom mimo. »Le kje bomo letos dobile cepljenih blizu polovica deklic (1). vsaj nekaj rdečih pentelj?« Zadrego smo rešile z nakupom rdeče- ga traku v cvetličarni in hitro izdelavo simbola boja proti aidsu. »Zakaj ne dosežete višji odstotek cepljenja?« sprašujejo na Ministrstvu za zdravje in kot merljivi cilj uspešnosti stroke In z grenkobo se spomnim, kako smo včasih območni zavodi za zahtevajo boljši rezultat precepljenosti. Izkušnje pa kažejo, da v zdravstveno varstvo pred 1. decembrom dobili pošiljko kondo- regijah, kjer so bili uspešni v neposredni komunikaciji s starši, mov, rdečih pentelj, plakatov, s katerim smo oskrbeli regijske dosegajo bistveno višji odstotek precepljenosti, kot je slovensko koordinatorje zdravstvene vzgoje, zdravstvene domove, šole, povprečje. In kaj to v praksi pomeni? Pomeni, da v svojem imeli promocijske stojnice… Vse to je že oddaljen spomin. prostem času ob petih popoldne skupaj s kolegicami hodimo po osnovnih šolah in na roditeljskih sestankih seznanjamo starše Kot že napisano v uvodu, sem se v petek, 2. decembra, iz Celja o HPV, posledicah okužbe, ABC-preventivi in cepljenju. A odpravila v Ljubljano. Megla na cesti, zoprno vreme, previdna celjska regija je velika, ima 300.000 prebivalcev, 74 osnovnih vožnja v drugo klet parkirne hiše in sprehod do Korytkove 2. matičnih šol, da o podružnicah ne govorim. Smo za ozaveščanje Bogat strokovni del srečanja, pavza in klepet s kolegicami, s ka- in zdravstveno vzgojo odgovorni le neposredni izvajalci na terimi se srečujemo bolj oziroma manj pogosto. Beseda da bese- terenu brez nacionalne strategije promocije, informiranja in do tudi o službi oziroma ustanovah, kjer smo zaposlene. In me denarja za te namene? ena vpraša, ali sem še vedno na IVZ-ju? Pojasnim, da je IVZ (Inštitut za varovanje zdravja) krovna preventivna organizacija v Po drugi strani kažejo podatki iz evropskih držav, ki so prav tako državi, da pa imamo v vsaki od devetih regij Območni zavod za kot Slovenija uvrstili cepljenje proti HPV v rutinske programe zdravstveno varstvo, kjer izvajamo naloge javnega zdravja. In se cepljenja, da v večini dosegajo podobne ali pa nižje odstotke pre- spomnim nomenklaturne »tranzicije« s področja zdravstva, ko cepljenosti ciljne populacije. Države, ki so v zajetju uspešnejše, pa so je ZIRS (Zdravstveni inšpektorat Republike Slovenije) še veli- imele izdelane nacionalne kampanije ozaveščanja in promocije (2). kokrat sanitarni inšpektorat, Ministrstvo za zdravje Ministrstvo Revija ISIS - Januar 2012 45

Zanimivo Ozaveščanje je temelj preventive in tudi korak k zmanjševanju ne- prodajalko Kraljev ulice. Še nikoli nisem kupila časopisa. Če me enakosti v zdravju, saj je popolnoma drugače, če cepljenje zavrača »klošarji« nagovarjajo za drobiž, pobrskam po denarnici in dam, dobro poučena in informirana oseba, kot pa če ga ljudje zavračajo kolikor drobiža imam. Včasih me kdo začudeno pogleda, a jaz zaradi nepoučenosti, nekritičnih in nepopolnih informacij. In sem pravim, da zaradi tega ne bom obubožala, bom pa nekomu tako zopet pri svoji »priljubljeni« promociji cepljenja, v katerega trdno ali drugače polepšala dan. Dekle me vpraša, ali bom kupila časopis. verjamem. Sama sem že v januarju leta 2007 proti HPV-okužbi »Počasi, naj najprej plačam,« ji odvrnem. Vtaknem bankovec za 20 cepila svojo hčerko. In ko sem se o koristih cepljenja pogovarjala evrov (račun je znašal 16 evrov), avtomat mi vrne razliko. Dekle s kolegico ginekologinjo ter ji svetovala, da naj proti HPV cepi vprašam, koliko stane časopis. »Evro,« odvrne »pa če imate kakšen svojo hčer, je bil komentar »da bo pogledala, kakšnega fanta bo hči kovanec viška…« Stresem denarnico, pridodam štiri evre in žalo- imela.« stna grem dalje. Dekle je zelo mlado, imam hčerko njenih let. Breme raka na materničnem vratu v Sloveniji je kljub velikemu Med vožnjo domov razmišljam o usodah ljudi, o temah, ki sem uspehu programa ZORA (zgodnje odkrivanje predrakavih spre- jih ves dan poslušala, o delu, ki me čaka, ko pridem domov, memb) še vedno visoko v primerjavi z razvitimi državami Evrope. poslušam radio, kjer komentirajo aktualno politično dogajanje, V letu 2009 je bilo v Sloveniji odkritih 129 žensk z rakom na kilometri polzijo, tuneli so že vsi za mano. materničnem vratu (incidenca 12,5/100.000), kar je bistveno manj kot v letu 2003, ko je bilo odkritih 210 žensk in je bila incidenca Še malo, pa bom doma. 20,6/100.000 (3). Kako doseči še boljše zajetje žensk, je temeljni problem, saj podatki kažejo, da večina bolnic z rakom maternič- 1. Inštitut za varovanje zdravja. Precepljenost (delež cepljenih) deklic 6. razredov OŠ nega vratu že leta ni bila na ginekološkem pregledu.Tako je bilo s tremi odmerki cepiva proti HPV, šolsko leto 2009/20010. Pridobljeno 5. 12. 2011 s zamujeno odkrivanje predrakavih sprememb na materničnem spletne strani: http://www.ivz.si/Mp.aspx?ni=201&pi=5&_5_id=1399&_5_PageIn- vratu in njihovo zdravljenje. dex=0&_5_groupId=322&_5_newsCategory=&_5_action=ShowNewsFull&pl=201-5.0. Strokovno srečanje se je končalo, hitim proti garažni hiši. Pri 2. Eurosurvaillance.The current state of introduction of human papillomavirus vacci- parkirnem avtomatu za plačilo parkirnine naletim na mlado nation into national immunisation schedules in Europe: first results of the Venice2 2010 survey. Pridobljeno 5.12.2011 s spletne strani: http://www.eurosurveillance.org/ viewarticle.aspx?articleid=19730 3. ZORA. Državni program zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb maternične- ga vratu. Onkološki inštitut Ljubljana. Pridobljeno 5. 12. 2011 s spletne strani: http:// zora.onko-i-.si/ Skodelica kave, simpatični Francozi, obisk knjižnic v Lillu in študij medicine Strokovno izpopolnjevanje na Katoliški univerzi v Lillu, od 16. do 20. maja 2011 Stanka Jelenc Uvod katoliške univerze v Lillu. Pred mano je bil zanimiv teden usposabljanja na francoski univerzi v okviru programa Era- Francijo je sredi maja stresla politična afera, ki jo je sprožil smus – mobilnost zaposlenih. Še toliko bolj, ker sem se znašla 62-letni Dominique Strauss-Kahn, sedaj že nekdanji direk- v francosko govoreči deželi, ki me je očarala s svojo kulturo, tor Mednarodnega denarnega sklada, ko je domnevno spolno prijaznimi ljudmi in nadvse lepo zvenečim jezikom. Oh, kako napadel sobarico v enem izmed newyorških hotelov. Njegove so me roke bolele že prvi dan, ko sem na ulici v svoji minima- fotografije je bilo opaziti na naslovnicah dnevnih časopisov, za listični francoščini iskala restavracijo, potem pa sem za večerjo njimi pa so se skrivali mrki in togi obrazi njegovih privržencev, namesto ribe (poisson) naročila kar strup (poison). Francozi so pa tudi hudomušni obrazi nasprotnikov, ki so ob pitju jutranje bili strašno prijazni in pripravljeni pomagati, kar naprej so me kave spremljali domače dogajanje. naslavljali z »madame« in mi ponujali »café«, le angleščine niso znali ali pa je niso hoteli govoriti. Tudi obrazi študentov na Medicinski fakulteti v Lillu so bili v ponedeljek 16. maja precej resni, predvsem pa zaskrbljeni. Njih Na univerzi je bilo seveda povsem drugače, saj je večina komu- burno dogajanje na političnem prizorišču ni preveč zanimalo. nikacije potekala v angleškem jeziku. Pred njimi je bila precej težja preizkušnja, imenovana »Conco- urs«, selektivni izpit ob koncu 1. letnika, ki bo le enemu izmed Mesto Lille je čudovito petih študentov odprl vrata v višji letnik. »Lille est une belle ville!« je skovanka, s katero domačini svetu Ponedeljkovo jutro se je že počasi prevesilo v popoldne, ko sem predstavljajo svoje lepo mesto, ki je bilo leta 2004 tudi evropska v družbi simpatičnega Olivierja Bodarta spoznavala kampus prestolnica kulture. Tudi še danes je po zaslugi županje Martine 46 Revija ISIS - Januar 2012

Zanimivo Aubry v mestu čutiti živahen kulturni utrip, veliko je gledališč in kinodvoran, male ozke tlakovane ulice v centru so namenjene samo pešcem, vsepovsod so prijetni lokali, mali butiki, pekarne in slaščičarne. Lille leži na severu Francije, zaradi bližine Belgije je čutiti mo- čan flamski vpliv, ki se še najbolj odraža v rdeče-rjavih opečna- tih stavbah, ki prevladujejo v starem delu mesta. S hitrimi vlaki TGV si v 35 minutah v Bruslju, eno uro potre- buješ do Pariza, do Londona pa potovanje traja slabi dve uri. Približno 100 milijonov Evropejcev živi in dela na tem širšem področju, ki predstavlja eno najbolj gosto naseljenih in najbolj razvitih regij v tem delu Evrope, kot tudi na svetu. Lille je tudi rojstno mesto dveh pomembnih osebnosti, generala in revoluci- onarja Charlesa de Gaulla ter mikrobiologa Louisa Pasteura. »La Cathó« Po številu prebivalcev je Lille nekoliko manjši od Ljubljane, ima Zanimiva notranjost Medicinske fakultete (Faculté Libre de pa kar 110.000 študentov, kar ga uvršča med najpomembnejša Médicine). univerzitetna mesta v Franciji. Ima tri javne in eno zasebno univerzo, že omenjeno katoliško univerzo Université Catholi- maja je bilo kar živahno, predavanja so se zaključila, začelo se je que de Lille. obdobje izpitov. »Vprašaj za La Cathó!« mi je svetoval Olivier, ko sem se v prvih Študij medicine v Franciji dneh zgubljala v ozkih mestnih ulicah starega dela Lilla in nikakor in zloglasni »concours« nisem našla poti nazaj do svoje sobice v študentskem naselju. Pa se vrnimo k študentom medicine in že omenjenemu »con- V mestu je tudi zelo znana Fakulteta za novinarstvo, ena najsta- coursu«. rejših in najboljših v Franciji. »Zelo težak študij! Najtežje je priti v 2. letnik, le malemu števi- Katoliška univerza je bila ustanovljena že leta 1875, kasneje, tj. lu študentov to uspe.« leta 1973, pa so se fakultete in raziskovalni centri združili v enot- no federacijo, danes imenovano Université Catholique de Lille. »Grem raje v Švico, študij medicine se zdi v Franciji res precej Na največji zasebni francoski univerzi je šest fakultet, 20 visokih grozen!« šol in inštitutov ter zasebni bolnišnični kompleks s 700 postelja- mi, kjer študenti medicine ter sorodnih ved opravljajo prakso. Takšna in podobna mnenja sedanjih in bodočih študentov sem našla na spletnih forumih, kar se je potrdilo tudi v času mojega »La Cathó« se nahaja v samem mestu in ne na njegovem obiska v Lillu. obrobju, kar je neke vrste posebnost in zanimivost tega kampusa. Do centra je slabih 15 minut hoda, do bližnjega parka Vrata v 1. letnik medicine so odprta vsem študentom po še manj. Ko so pred leti študente v anketi spraševali, ali bi se opravljenem zaključnem izpitu ob koncu srednje šole. Spre- želeli preseliti na novo lokacijo na obrobju mesta, je večina jemnih izpitov ni. Prava selekcija nastopi ob koncu 1. letnika, odgovorila negativno. ko sredi maja po vsej Franciji študenti opravljajo že omenjene izpite »concours«. Le vsak peti študent ga opravi uspešno, povrh Stare opečnate stavbe v gotskem stilu delujejo precej vzvišeno vsega pa je število vpisnih mest v 2. letniku še dodatno omejeno in turobno. Prostora zmanjkuje in niti ne ustreza več sodob- s posebno kvoto, imenovano »numerus clausus«, ki jo določita nim načinom poučevanja v 21. stoletju, zato so v zadnjih letih pristojni ministrstvi za zdravje in za šolstvo. zgradili številne nove stavbe in prizidke, ki se včasih bolj, včasih manj lepo skladajo s celotno podobo univerze. Če ti ne uspe prvič, lahko izpite ponovno opravljaš naslednje leto. Če tvojega imena tudi takrat ni na seznamu uspešnih Trenutno je na univerzi 22.660 rednih študentov na 140 različ- študentov, ni več druge možnosti, kot da se odločiš za študij nih študijskih programih. Poleg domačih imajo tudi 1.900 tujih v tujini ali pa za sorodna področja, npr. zdravstveno nego, študentov iz 88 držav. »La Cathó« sodeluje kar s 350 univer- babištvo ali farmacijo. Na žalost si po letu ali dveh še vedno zami, med njimi sta tudi Univerza v Ljubljani in Univerza v povsem na začetku. Mariboru. Mednarodnih izmenjav v tujih deželah se vsako leto udeleži približno 1.000 študentov. Na kampusu je 2.000 sob oz. manjših apartmajev namenjenih študentom, ostali prebivajo v podnajemniških stanovanjih. Sredi Revija ISIS - Januar 2012 47

Zanimivo V Franciji se za študij medicine vsako leto odloči približno ogledala na steni nanizane fotografije bivših dekanov, tam je stala 40.000 študentov, le 10 do 20 odstotkov jih uspešno opravi tudi stara lesena omara z anatomskimi modeli in skeleti. Na vratih »concours«. Lahko si predstavljate kruto razočaranje in frus- sobe številka 16 je bil velik napis »Ne moti, izpiti!«, pomen besede tracije vseh teh mladih ljudi po končanem prvem letniku, ko »concours« pa sem tisti dan že poznala. ostanejo povsem praznih rok ne glede na ves vloženi trud. Na oglasni deski je mojo pozornost pritegnil seznam letošnjih Poleg bolonjske reforme v letu 2007, v Franciji v šolskem letu mednarodnih izmenjav, na katerem so poleg velikih dežel, kot 2010/11 poteka tudi nacionalna prenova študija medicine, ki npr. Kanada, dejansko prevladovala imena držav tretjega sveta, naj bi rešila omenjene težave. Študijske programe splošne in kot so Kamerun, Mjanmar (bivša Burma) ipd. Kasneje so mi dentalne medicine, farmacije ter babiške nege so v 1. letniku obrazložili, da štejejo francoski študenti izmenjavo delno tudi združili in jih poimenovali v »health studies«, za vse smeri pa za humanitarno pomoč v bivših francoskih kolonijah, znano pa so uvedli enoten predmetnik v 1. semestru. Po končanem 1. je, da ima Francija v njih tudi še danes velik politični vpliv. letniku študenti lahko opravljajo izpite iz enega od navedenih predmetov, v primeru, da »concoursa« ne opravijo, pa imajo več V letu 2011 študira na fakulteti skupno 1.012 študentov, in sicer možnosti za nadaljevanje študija na sorodnih študijskih smereh največ na programu medicine, malo manj pa na programih babi- in jim ni treba začeti povsem od začetka. ške nege, odontologije, fizioterapije in farmacije. Od 480 vpisanih študentov v 1. letniku medicine študij nadaljujeta le 102 študenta. Še druga preizkušnja na poti do zdravniškega poklica Knjižnice kot srce univerze Naslednja preizkušnja v študijskem obdobju bodočega zdrav- Moj obisk je vključeval tudi ogled knjižnic na samem kampusu. nika nastopi v 4. letniku, ko se začno priprave za končni izpit, Medicinska fakulteta ima povsem svojo knjižnico, morda zato imenovan »examen national classant«. Tudi ta poteka na nacio- tudi najmanjšo. Ostale fakultete si delijo Univerzitetno knjižni- nalni ravni ob koncu 6. letnika, dosežen uspeh pa močno vpliva co Vauban. na izbiro specializacije, tako na vrsto kot tudi kraj izvedbe. Teh je omejeno število, vsako leto potrebno kvoto določi vlada, mi- Mlada Francozinja Alicia Decouvelaere me je popeljala v svet nistrstvo za zdravje v sodelovanju z ministrstvom za šolstvo. V medicinske literature. Učbeniki, obvezni in dodatni, ter različne letu 2011 je na voljo 7.750 specializacij za 11 različnih področij, vrste priročnikov ter druge dodatne literature so bili skrbno največ jih je razumljivo za Pariz, in sicer kar 1.337. Manjša me- razvrščeni po policah. Knjige so v glavnem v francoskem jeziku, sta jih dobijo manj, npr. Lille le 477 mest. Za kirurga v Parizu angleščina je prava redkost. je potreben precej boljši rezultat kot za družinskega zdravnika v kakem manjšem francoskem mestu. Najboljši lahko izbirajo, Za francoski trg skrbita dva založnika: Elsevier Masson in Editi- tisti s slabšimi rezultati sprejmejo, kar je še ostalo. ons Vernazobres-Grego. Študenti so v teh dneh večinoma vračali izposojeno gradivo. Tako kot pri nas, je knjig premalo za vse, zato Obvezni staž za bodoče zdravnike traja različno dolgo, do 3 leta je izposoja možna le za dva tedna z možnostjo enega podaljšanja. za zdravnika splošne medicine ter 4 do 5 let za specialistična področja. V obeh primerih se 9- do 11-letno obdobje zaključi s Medicinska knjižnica je odprta ob popoldnevih, od ponedelj- pripravo in zagovorom diplome pred komisijo, ko prejmeš naziv ka do petka med 13. in 19. uro, avgusta pa je zaradi poletnih »Diplome d‘Etat de docteur en médecine«. počitnic zaprta tri tedne. Stara medicinska fakulteta Tu naj omenim problem odprtosti francoskih univerzitetnih knjižnic, s katerim se ubadajo predvsem tuji študenti, saj jim »Danes je pa precej glasno pri nas!« se je opravičeval Olivier in ni jasno, kako da so odprte manj kot 50 ur tedensko, kar je hitel zapirati okna svoje pisarne. Na dvorišču sem že ob prihodu nekoliko pod evropskim povprečjem. Sam predsednik Sarkozy opazila dva delovna stroja, nekaj delavcev, s streh pa je pred je temu problemu namenil veliko pozornosti in je oz. bo univer- tem priletelo par starih opek. Medicinska fakulteta »Facul- zitetne knjižnice finančno podprl, če se bodo odločile za daljši té Libre de Médecine« namreč domuje v stari, sicer ugledni odpiralni čas. Trenutno uspehov še ni prav veliko. in spoštovanja vredni zgradbi iz leta 1876. Pa sem ga hitro potolažila, da imamo tudi v Ljubljani trenutno gradbišče in da Z obiskom sem nadaljevala v univerzitetni knjižnici Vauban, sem že vajena brnečih zvokov vseh vrst strojev. Razlika je le v dokaj moderno opremljeni ustanovi iz leta 1996. Je v treh nad- tem, da bo prenova njihove fakultete trajala kar tri leta, kar bo stropjih z osrednjim informacijskim pultom, 34 računalniškimi verjetno kar precej naporno za študente. mesti, manjšimi in večjimi študijskimi kotički ter čitalnico in celo avtomatom za vračanje knjig, ki pa je ravno v času mojega Vhod v stavbo obkroža velik, urejen vrt z visokimi drevesi, za ka- obiska prenehal delovati. »Vauban« dejansko pokriva potrebe terim se je skrivalo temačno pročelje fakultete. Notranjost je precej vseh ostalih fakultet na kampusu. bolj prijazna, gotski rebrasti oboki so prijetno osvetljeni in živahnih barv, kar je rezultat obnove v zadnjih letih. Pred tajništvom sem si Poleg klasične ponudbe knjig, revij, priročnikov ter drugih tiskanih publikacij je tako kot povsod po svetu na voljo tudi vse več elektronskih virov. Z nekaj kliki prebereš poglavje v določe- ni knjigi, prelistaš najnovejšo številko revije s svojega področja, 48 Revija ISIS - Januar 2012

Zanimivo Glavni vhod v medicinsko fakulteto. »Le Cathó«. si določen članek natisneš ali pa ga po elektronski pošti posre- različne vrste informacij in dokumentov, ki zadevajo različna mo- duješ kolegu. Tovrstna sodobna ponudba je na voljo v okviru ralno-etična vprašanja, poleg tega pa je namenjen tudi raziskovanju Digitalne knjižnice Katoliške univerze v Lillu. Imena zalo- in izobraževanju študentov ter zaposlenih na Medicinski fakulteti, žnikov Ebsco, Jstor, Sage in Elsevier pa vsepovsod v razvitem Šoli za zdravstveno nego ter Šoli za babištvo. svetu pomenijo kakovostno znanstveno literaturo, ki je vsako leto dostopna po višji ceni. Kako zagotoviti zadostna finančna Nova znanstvena spoznanja na področju genetskega inženirin- sredstva, pa je klasično vprašanje, ki zaposluje bibliotekarje in ga, reproduktivne tehnologije in evolucijske biologije človeku vodstvo fakultete tako v Franciji kot tudi pri nas. nudijo nove možnosti za spreminjanje lastne narave in svojega okolja. Teme, kot so samomor, uporaba matičnih celic, splav, Kot zasebna izobraževalna ustanova »Le Cathó« za omenjene medicinski poskusi na živalih, evtanazija, darovanje organov elektronske vire plačuje precej višjo ceno, kakor velja za javne ipd., niso samo občutljiva vprašanja, pač pa nudijo možnosti za univerze. Tako kot v Sloveniji, je tudi v Franciji govora o skupni zlorabo. nacionalni licenci, ki bi prost dostop do informacijskih virov ponudila vsem, ki se ukvarjajo z izobraževanjem, raziskovanjem Reševanje tovrstnih dilem zahteva multidisciplinarni pristop in nasploh delujejo v skupno dobro. različnih strokovnjakov. Geneviève že več let gradi svojo podat- kovno bazo za področje bioetike, v njo pa skuša vključiti članke, Digitalna knjižnica trenutno nudi dostop do 400.000 elektronskih objavljene v znanstvenih revijah, prispevke iz knjig, poročila s knjig, 70.000 e-revij ter 55 podatkovnih baz za različna področja konferenc in kongresov, delovna gradiva različnih komisij, ki znanosti, od naravoslovja, družboslovnih ved in humanistike. delujejo v Evropski uniji, skratka poskuša najti vse, kar bo v pomoč njenim sodelavcem in bodo sami najbrž zaradi pomanj- Dokumentacijski center za kanja časa spregledali oz. sploh ne bodo našli. biomedicinsko etiko Vsak zapis opremi s ključnimi besedami, ki so ne glede na jezik To je povsem samostojen specializiran dokumentacijski center, izvirne publikacije vedno v francoščini. Trenutno je v zbirki ki deluje v okviru Katedre za etiko na Medicinski fakulteti. Na že 29.000 bibliografskih enot, ki uporabniku nudi enostavno katedri je zaposlenih devet ljudi, njihova izobrazbena struktura »guglovsko« iskanje po avtorju, vrsti dokumenta in temi. pa je precej raznolika: imajo filozofa, sociologa, pravnika, medi- cinsko sestro in celo duhovnika. Na katedri poteka dodiplomski Bil je petek, nad Cathójem je sijalo popoldansko sonce. Z študij za področje etike in zdravja ter paliativne nege. Olivierjem spijeva še zadnjo kavo in se posloviva. Obljubi, da bo kmalu spet obiskal Ljubljano. Zatem pa odhitim na TGV V dokumentacijskem centru, ki obstaja od leta 1989 dalje, me je in nazaj proti Parizu, tam me čakajo Montmartre, Monet in sprejela prijazna gospa Geneviève Regheere. Center načrtno zbira židovska četrt Le Marais. To je pa že druga zgodba. Revija ISIS - Januar 2012 49

Medicina K naslovnici revije: začetki in sodobnost naših medicinskih učbenikov Interna medicina Andreja Kocijančič Po osvoboditvi Jugoslavije sta se dr. Igor Tavčar in dr. Ljudevit ostalim učnim osebjem tedanje Interne klinike. Vem pa, da naša Merčun, profesorja interne medicine na Medicinski fakulteti v odločitev, napisati lastni učbenik interne medicine, na Katedri za Ljubljani, lotila pisanja Osnov interne medicine. Prvi zvezki so iz- interno medicino MF ni naletela na splošno odobravanje. Ob- šli že 1947. leta, torej dve leti po osvoboditvi. Prof. dr. Igor Tavčar ratno, morali smo se zelo potruditi, da smo prepričali nekatere je napisal naslednje zvezke: Klinika krvi, Klinika krvnih obtočil, posameznike, da slovenski študentje medicine zaslužijo pisano Klinika ledvic in sečnih vodov. Prof. dr. Ljudevit Merčun je istega slovensko interno medicino, pa čeprav ne bo v vseh segmentih taka, leta dokončal Kliniko želodca in črevesja. Naslednje leto so izšle kot so veliki in priznani angleški učbeniki. Sreča je bila, da je bilo Klinika jeter ter Klinika žolčnih vodov in trebušne slinavke, ki več posluha na dekanatu in je zato naše delo dobilo status učbenika jih je ustvaril prof. dr. Igor Tavčar, prof. dr. Ljudevit Merčun pa interne medicine. je prispeval Kliniko presnove, Kliniko endokrinih žlez in Klini- ko pljuč (brez tuberkuloze). Deseta knjiga (Klinika prehrane) je Osnove interne medicine sta pisala dva avtorja, zadnjo izdajo nekoliko zamujala. Leta 1952 jo je izdal prof. dr. Ljudevit Merčun. Interne medicine pa 167. Osnove interne medicine imajo skupno 781 strani, četrta izdaja Interne medicine pa 1145 strani. Interna Čeprav je delo izhajalo v posameznih zvezkih, sta avtorja pokrila medicina se je v zadnjih 60 letih tako razmahnila, da obvladovanje celotno področje interne medicine. Paginacija teče skozi vseh celotne ali vsaj polovice interne medicine ni več možno. Učbenik s deset zvezkov. To je dodaten dokaz, da sta avtorja pisala učbenik toliko avtorji ima svoje pomanjkljivosti, hkrati pa tudi svoje pred- popolne interne medicine, ki pa je izhajal postopno, najverjetneje nosti. Prisili avtorje, da na interdisciplinarnih področjih poenotijo zaradi izrazite potrebe študentov tistega časa. svoje poglede. Deluje torej kot faktor kohezije med posameznimi vejami interne medicine. Hkrati promovira učbenik v okoljih, iz Avtorja sta delo skromno poimenovala Osnove interne medicine. katerih izhajajo različni avtorji, in ga na ta način popularizira. Pa ni tako. Ko danes prebiram njune knjige, sem prepričana, da sta posegla mnogo dlje kot samo v osnove. Podala sta za tiste čase zelo Neverjetno je, kako hitro je vseh deset knjig Osnove interne me- izčrpne in sodobne poglede na medicino, kar jim je med drugim dicine potonilo v pozabo. Sama sem interno medicino v Ljubljani omogočil tudi študij na tujih priznanih medicinskih fakultetah. študirala leta 1963 in 1964. V tem času nihče, vklučno z mano, ni Samo primer iz endokrinologije, kjer sem najbolj doma. Prof. dr. vedel, da obstaja slovenski učbenik, kaj šele, da bi kdo razmišljal, Ljudevit Merčun piše v svoji Kliniki endokrinih žlez med drugim da ga je treba dopolniti, posodobiti. Učili smo se po hrvaškem tudi o tkivnih hormonih, kar je bilo za tiste čase izrazito napred- učbeniku Ivana Botterija iz leta 1959 oz. 1961 in seveda po zapiskih no. Citiram: Poleg žleznih hormonov, ki jih izločajo endokrine žleze, s predavanj naših učiteljev. Prvič sem se srečala z Osnovami interne poznamo še nežlezne hormone, to je snovi, ki nastajajo v tkivu ter medicine šele leta 1990, ko smo se lotili pisati prvo izdajo Interne učinkujejo samo na mestu nastanka ali v bljižni soseščini. K tkivnim medicine. Zakaj ta pozaba? Zakaj ta skoraj selektivna pozaba? hormonom prištevamo tudi nevrohormone... V letošnji izdaji Interne Saj sem se v istem času učila hematologijo po odlični knjigi A. O. medicine v poglavju Bolezni endokrinih žlez je skoraj enaka razlaga Župančiča, ki je izšla leta 1952. Bojim se, da mi bodo te stvari ostale tkivnih hormonov. Avtorica piše: Drugo mesto nastanka hormonov in za vedno prikrite. Vendar sem se iz te zgodbe naučila, da je potrebno drugih kemičnih glasnikov so nevrosekrecijske celice, ki so lahko združene pri izdajah učbenikov vztrajati. Učbenike je potrebno stalno dopoln- v možganska jedra... Hormon oz. celični glasnik lahko deluje že v celici, jevati. Izdajanje slovenskih učbenikov mora postati splošno sprejeta v kateri je nastal. Nadalje lahko prehaja v sosednje celice in uravnava ideja, še več, obveza določene skupine strokovnjakov. Vsaj vsako njihovo delovanje. Avtorja sta očitno bila na tekočem s sodobno četrto do peto leto je potrebno učbenik ponovno izdati.To je strašen svetovno literaturo in sta s presenetljivo jasnovidnostjo povzela napor, ki ga en sam ne zmore. Možno pa je navdušiti tim mlajših smeri, ki so se izkazale v naslednjih desetletjih za pravilne. Seveda zdravnikov, da delajo na projektu, prispevajo vedno novo energijo pa so očitne in izrazite razlike med obema učbenikoma v navajanju in nova znanja. In prav to smo s sedanjo Interno medicino dosegli. diagnostičnih možnosti in v naštevanju različnih oblik zdravljenja. Komaj je izšla četrta izdaja, že so se začele priprave na peto. Samo tako lahko gradimo tradicijo slovenske medicine. Sodeč po uvodu prof. dr. Igorja Tavčarja v prvem zvezku sta hotela avtorja s pisanjem knjig dati študentom medicine slovenski tekst Oba učbenika interne medicine sta nastala v, za slovenstvo, pre- za učenje osnovnega predmeta medicine. Ta ista pobuda je vodila lomnih časih in oba iz iste želje: posredovati študentom osnove avtorje prve izdaje učbenika Interna medicina leta 1993, torej interne medicine v maternem jeziku. To poslanstvo ni zane- dobri dve leti po osamosvojitvi Slovenije. Pisanje učbenika interne marljivo in postaja vedno bolj obvezujoče. Slovenski jezik bomo medicine je spodbudilo tudi druge katedre Medicinske fakultete v ohranili kot jezik intelektualcev samo, če bomo znali tudi najbolj Ljubljani, da so pričeli s pisanjem lastnih učbenikov. zapletene stvari in pojme povedati slovensko. Ni mi znano, na kolikšno, če sploh kakšno, naklonjenost je naletelo pisanje prof. dr.Tavčarja in prof. dr. Merčuna med študenti in med 50 Revija ISIS - Januar 2012