Glasilo Zdravniške zbornice Slovenija 2012, številka 2

Glasilo Zdravniške Zbornice Slovenije Strokovna revija ISIS | leto XXI. | številka 2 | 1. februar 2012

Spoštovani zdravnice in zobozdravnice, zdravniki in zobozdravniki! Zdravniki/zobozdravniki delamo z bolniki. Delo je naporno in odgovorno, saj bolniki od nas pričakujejo nezmotljivost, čas in zdravje. Smo strokovnjaki, a vsak za svoje področje. Včasih se znajdemo v stiski, ki je sami ne zmoremo razrešiti in potrebujemo pomoč, nasvet, poslušalca. V STISKI NISI SAM! Z veseljem Vas obveščamo, da je Zdravniška zbornica Slovenije v sodelovanju s prostovoljci (zdravniki in zobozdravniki) sestavila skupino za pomoč zdravnikom in zobozdravnikom ter njihovim svojcem v stiski. Vam in vašim svojcem bomo ANONIMNO nudili pomocˇ v težavah in pomagali pri iskanju ustreznih rešitev! Poklicˇite nas na ANONIMNO telefonsko številko: 01 307 2222 vsak ponedeljek in cˇetrtek od 15. do 16. ure.

Uvodnik Koraki k cenjenosti stroke? Tonka Poplas Susič Zadnje mesece smo priča nekoliko več časa za tiste bolnike, ki so zboleli ali pa se jim je dogodkom, ki dokaj hitro kronična bolezen poslabšala. Predlog je zaživel in danes uspešno in radi razburkajo slovenski deluje; podprt je bil vsestransko in brezkompromisno s strani zdravstveni prostor: ključno stroke, politike in uporabnikov. Referenčne ambulante se bodo ši- sporočilo, ki je dano, je, da rile, širil pa se bo tudi nabor kroničnih obolenj, ki bodo po točno je zdravstvo potrošno in da določenih protokolih omogočile enovito obravnavo in napotitev je treba ravnati preudarneje. bolnikov. Lahko rečemo, da se je stroka na vseh ravneh združila. Cilj: zdravstvo je potrebno Projekt je nadgradilo Ministrstvo za zdravje, saj je Zdravstveni urediti. svet sprejel sklep, da je referenčne ambulante smelo uvajati na celotnem področju osnovnega zdravstva, kot smiselno nadgradnjo Ustrezno urejeni zdrav- že obstoječega sistema. stveni sistemi poudarjajo pomen bolnika. Vklju- Referenčne ambulante prinašajo izjemno doslednost, nadzoro- čujejo ga v partnersko vano delo in kakovost v obravnavo bolnikov. Zdravniki, ki želijo obravnavo in sodelovanje z delati kot nosilci referenčne ambulante, ogromno vlagajo v lastno zdravnikom (zdravnik ima izobraževanje, spremljanje novosti, kazalnike kakovosti svojega seveda dovolj časa, ki ga dela in seveda tudi predlagajo izboljšave. Kot taki predstavljajo posveti bolniku), nalagajo mu soodgovornost za izhode zdravljenja jedro razvoja lastne specialistične stroke. Ne samo, da ne razmiš- (upoštevanje navodil zdravstvenih delavcev, primeren življenjski ljajo o doseganju zahtevanega števila licenčnih točk, ki ni stvar slog), bolniki vodijo lastno evidenco dogodkov med zdravljenjem, možnosti, pač pa lastnega hotenja, temveč želijo več: predlagajo o katerih se pogovorijo z zdravstvenim timom, ko ga obiščejo, in novosti, kot skupina so pripravili vsebinska izhodišča za informa- imajo spoštljiv odnos do zdravnikov, ki so jih izbrali za svoje. Ne cijsko podporo dela RA, dajejo pobude za izboljšanje dela, želeli vlagajo zgolj v zakonsko in pravno-formalno finančno vzdržno in dobili so testno verzijo podpore predpisovanja zdravil glede zdravstvo, temveč vlagajo v družbo, v ljudi. In seveda tudi v zdrav- interakcij, oblikujejo vsebine dodatnih izobraževanj in natančno nike in zdravstveni kader. Slednji so izvajalci, ne potrošniki. skrbijo za doseganje pogojev za nadaljevanje dela svoje RA. Bol- niki so to opazili in to cenijo. Odgovornost zdravnika sili bolnika Cilj, ki ga je definirala Svetovna zdravstvena organizacija kot v spoštovanje, sodelovanje in partnerski odnos, bolniki postanejo edini, ki lahko prihrani, poceni in prispeva k boljšemu zdravju ter pri odgovornem zdravstvenem timu tudi sami odgovorni. Rezul- zato večji kakovosti bivanja, ni dosežen marsikje, tudi v Sloveniji tat je cenjenost stroke. ne. Pa je preprost: krepiti osnovno zdravstvo, ki je temelj vsakega zdravstvenega sistema, z namenom, da lahko krepimo tudi Zagotovo vsi, ki želijo delati »v koraku s časom«, začudeni bolnišnično zdravstvo na način, da ni zasipano z nepotrebnimi sprejemajo odločitev Fidesa, ki ne podpira predloga o povečanem storitvami in z bolniki, ki v resnici ne potrebujejo specialistične številu licenčnih točk v sedemletnem obdobju z obrazložitvijo, obravnave na sekundarni ravni. da »nekateri že sedaj ne dosegajo zahtevanega števila«. Graditi pravila na posameznikih ni modro, zagotovo pa je s to odločitvijo Pa smo daleč od tega? Težko je odgovoriti jasno in dosledno, za- odvzeta vodstvom zavodov naloga, da svoje zdravnike pošiljajo gotovo pa so v zadnjem letu, dveh, prvi koraki narejeni. Skorajda na, ali organizirajo sami znotraj zavodov, izobraževanja v večjem utopično je bilo pričakovati, ko smo na zbornici, v Odboru za obsegu, kot je to nujno zahtevano za doseganje 75 licenčnih osnovno zdravstvo, začeli pripravljati predloge sprememb osnov- točk. Poslanci Skupščine Zdravniške zbornice Slovenije so žal nega zdravstva, da bodo relativno hitro zagledali luč sveta. Od- potrdili, da je nekako zadosti, če se zdravnik izobražuje približno ločili smo se, da bomo na začetku ciljali predvsem na družinsko en, največ dva dneva na leto, in s tem nakazali vodstvom, koliko medicino kot najštevilčnejšo vejo med ostalimi na primarni ravni. odsotnih dni zaradi izobraževanj na zdravnika na letni ravni naj Sodelovanje vseh zdravnikov družinske medicine, ki v strokovnih, načrtujejo. Zagotovo to ni odločitev, ki je koristna: ne za zdravni- pedagoških in drugih institucijah predstavljajo vrh stroke, se je ka, ne za bolnika. izkazalo sicer ne za lahko, je bilo pa učinkovito. Drugo pomem- bno dejstvo je bilo, da je vse predlagane oz. želene spremembe Za RA se je izkazalo, da želijo več. Vse zastavljeno do sedaj so podprl Odbor za bolnišnično dejavnost, ki je uvidel, da na tak dosegle. način lahko zmanjšamo tudi obremenjenost sekundarne ravni. Zagotovo lahko dosežemo koristne spremembe v zdravstvu. Nastale so referenčne ambulante (RA), nastal je projekt Minis- Potrebno je tvorno sodelovanje in zavedanje, da je neenotnost trstva za zdravje. Najpomembnejše dejstvo je, da so RA odlično zdravnikov ključni moment, ki omogoča sprejemanje neustreznih sprejeli bolniki in da le-ti čutijo, da so bolje obravnavani pred- in spornih rešitev. Stroka in zdravniki bomo cenjeni toliko, kolikor vsem na področju preventivnih presejanj in pri kontroliranju in bomo zahtevni do sebe in do lastne obravnave svojih bolnikov. spremljanju parametrov kronične bolezni. In zdravniku ostaja Revija ISIS - Februar 2012 3

številka 2 | 1. februar 2012 Glasilo Zdravniške Zbornice Slovenije Strokovna revija ISIS | leto XXI. | številka 2 | 1. februar 2012 K azalo Avtor logotipa: Primož Kalan Oblikovanje naslovnice: Andrej Schulz, Primož Kalan NaslovniceIsis2012_02_V02.indd 2 19.1.2012 9:24:00 Kazalo Uvodnik Forum Koraki k cenjenosti stroke?  3 Odziv članov RSK za ginekologijo in porodništvo na komentarje k pravnemu mnenju o obravnavi mladoletnih Tonka Poplas Susič pacientk brez vednosti in vnaprejšnjega soglasja staršev  28 Zbornica Adolf Lukanović Volitve poslancev skupščine  8 Volitve predsednika  9 Odgovor nestrokovnjaka  28 Izjava o predlogu kandidature za predsednika zbornice  10 Pa ga imamo, naš Domus Medica  12 Matjaž Zwitter Marko Demšar O splošnem starostnem upadu Seminarji in delavnice za člane in diagnostičnih procesih (Z. Remškar)  29 Zdravniške zbornice Slovenije  12 Tomaž Rott Iz dela zbornice  15 INtervju Slovesnost ob 20. obletnici Janja Ahčin, dr. med, specialistka družinske medicine  30 ustanovitve Zdravniške zbornice Slovenije   16 Karolina Godina Personalia Nagrada Republike Slovenije Opravljeni specialistični izpiti  17 za prostovoljstvo 2011 doktorju Aleksandru Dopliharju  35 Iz Evrope Alojz Ihan Prvi uspeh  18 Iz zgodovine medicine Marjan Kordaš Duhovna oskrba bolnikov v ljubljanski bolnišnici skozi čas  37 Vodja KABEG pod pritiskom  18 Zvonka Zupanič Slavec Marjan Kordaš Dr. Boris Kristan (1901–1991), organizator Resnica o Mozartovi smrti  18 povojnega zobozdravstva v mariborskem okraju  40 Boris Klun Velimir Vulikić Zdravstvo Zanimivo Neenakosti v zdravju in z zdravjem povezanih vedenjih slovenskih mladostnikov – Pomoč z umetnostjo sedaj tudi najnovejša analiza slovenskih podatkov  20 za odrasle telesne bolnike in invalide  42 Nina Scagnetti, Helena Jeriček Klanšček Dušan Enova Skupnostna psihiatrija v Sloveniji  22 Ivan Čargo (1898–1958) in Vesna Švab njegove freske na ljubljanski travmatologiji  45 Vpliv finančne in ekonomske krize na zobozdravnike v EU  24 Zvonka Zupanič Slavec Matjaž Rode Reforma zdravstva v ZDA – kaj so sprejeli in česa (še) ne?  47 Kakovost včeraj, danes, jutri  26 Miha Lučovnik Jasna Čuk Rupnik, Marija Šemrov Medicina Mikrobiologija in imunologija  49 Alojz Ihan, Vladimir Kotnik, Srečko Koren 4 Revija ISIS - Februar 2012

Kako sem transportiral Ob 40-letnici zgraditve in kritično bolnega novorojenčka na silvestrski večer  52 odprtja stavbe zdravstvenega doma in lekarne v Sevnici  90 Štefan Grosek Tomaž Rott Zbirna tabela stanj in kategorij primernosti rabe Predbožična slovesnost v kombinirane hormonske kontracepcije, progestogenske Zdravstvenem domu Ivančna Gorica  92 oralne kontracepcije in materničnega vložka  54 Vesna Džubur Bojana Pinter, Sara Korošec, Andreja Trojner Bregar, Urška Bizjak Ogrinc, Tinkara Srnovršnik, Senka Imamović Kumalić S knjižne police Nefrologija v Sloveniji: preteklost, sedanjost, prihodnost  59 Lou Marinoff: Raje Platona kot pomirjevala!   93 Robert Ekart Nina Mazi Endodontija danes, včeraj, jutri  63 Strokovna srečanja  96 Vito Vrbič Mali Oglasi  109 Sedmi mednarodni ortodontski simpozij  70 Zdravniki v prostem času Elizabeta Zaletel Prvi božično-novoletni koncert orkestra Camerata medica v Mednarodni tečaj iz 3D-brahiterapije novi dvorani Zdravniške zbornice Slovenije  111 na Onkološkem inštitutu Ljubljana  72 Pavle Košorok Primož Petrič, Alja Longo Medicinci pojejo za spodbudo pri zdravljenju  112 Novosti o kaheksiji  73 Ksenija Slavec Nada Rotovnik Kozjek, Katja Kogovšek Ples barvitih mask  115 Tečaj za učitelje družinske medicine  76 Sara Vrščaj Zalika Klemenc Ketiš, Marija Petek Šter Prijateljska srečanja  115 Srečanje z multiplo sklerozo  77 Sara Vrščaj Jožef Magdič Rumeni vonj  115 BAHA-simpozij in prehojena pot v Sloveniji  79 Sara Vrščaj Janez Rebol Snežni hrib  116 Vroče teme v neonatologiji  81 Matjaž Lesjak Klavdija Sukič Vedeževalka  119 Strokovne publikacije Andrej Rant Gregor Pivec: Zgodovina medicine 20. stoletja  83 Kratki aforizmi v beli halji z geografskim poreklom  119 Elko Borko Janez Tomažič Obletnica Portreti  120 Ob 80-letnici prof. dr. Marije Us Krašovec, dr. med.  84 Eldar M. Gadžijev Ana Pogačnik ZAvodnik Prof. dr. Miloš F. Kobal, dr. med., 85-letnik  85 Slike z razstave  121 Milan Ličina, Jože Darovec Boris Klun 30 let zbora dr. Bogdana Derča s Pediatrične klinike v Ljubljani  87 Ana Marija Vrbič Revija ISIS - Februar 2012 5

Impressum Navodila Popravek avtorjem LETO XXI., ŠT. 2, 1. februar 2012 Med sodelujočimi v januarski številki revije Isis je pri imenu izr. prof. dr. Matjaž natisnjeno 8800 izvodov Rok oddaje vseh prispevkov za objavo v Rode, dr. dent. med., pomotoma izpadel naziv višji svetnik. Moralo bi pisati: datum tiska: dan pred izidom reviji Isis je do 5. v mesecu za naslednji UDK 61(497.12) (060.55) mesec. Članke oddajte v elektronski Izr. prof. dr. Matjaž Rode, dr. dent. med., višji svetnik, Zdravniška zbornica Slovenije. UDK 06.055:61(497.12) obliki. Dolžina člankov je omejena na ISSN 1318-0193 CODEN: ISISF9 30.000 znakov – štetje brez presledkov Se opravičujemo in prosimo za razumevanje. (velikost 12 pt, oblika pisave times new IZDAJATELJ IN ZALOŽNIK / roman). Uredništvo PUBLISHED BY Zdravniška zbornica Slovenije Za objavo so primerne digitalne Sodelovali • Asist. Jožef Magdič, dr. med., The Medical Chamber of Slovenia fotografije, velike vsaj 1500 x 1200 točk Univerzitetni klinični center Maribor, Dunajska cesta 162, p. p. 439, (pixels), to je okoli 2 milijona točk. Mag. Urška Bizjak Ogrinc, dr. med., Oddelek za nevrološke bolezni • Mag. 1001 Ljubljana Ločljivost najmanj 300 dpi. Univerzitetni klinični center Ljubljana, Nina Mazi, dr. med., Ljubljana • Doc. W: http://www.zdravniskazbornica.si SPS Ginekološka klinika • Prim. prof. dr. Marija Petek Šter, dr. med., ZD T: 01/ 30 72 100, F: 01/ 30 72 109 Če uporabljate kratice, ki niso splošno dr. Elko Borko, dr. med., Maribor Trebnje • Asist. mag. Primož Petrič, E: [email protected] znane, jih je treba pri prvi navedbi • Jasna Čuk Rupnik, dr. med., ZD dr. med., Onkološki inštitut Ljubljana Transakcijski račun: 02014-0014268276 razložiti. Prosimo, da se izogibate Logatec • Prim. Jože Darovec, dr. med., • Prof. dr. Bojana Pinter, dr. med., tujejezičnim besedam in besednim Psihiatrična klinika Ljubljana • Prim. Univerzitetni klinični center Ljubljana, PREDSEDNICA / PRESIDENT zvezam. Če ni mogoče najti slovenske Marko Demšar, dr. med., Ljubljana • SPS Ginekološka klinika • Dr. Ana prim. Gordana Kalan Živčec, dr. med. ustreznice, morate tujo besedo ali Vesna Džubur, dr. dent. med., Ljubljana Pogačnik, dr. med., Onkološki inštitut besedno zvezo, ko jo uvedete v besedilo, • Doc. dr. Robert Ekart, dr. med., Ljubljana • Doc. dr. Tonka Poplas UREDNIŠTVO / EDITORIAL razložiti. Univerzitetni klinični center Maribor, Susič, dr. med., Zdravniška zbornica OFFICE Klinika za interno medicino • Dušan Slovenije • Andrej Rant, dr. dent. med., Dunajska cesta 162, p. p. 439, Če ste članek napisali po naročilu Enova, univ. dipl. psih., Društvo za Ljubljana • Doc. dr. Janez Rebol, dr. 1001 Ljubljana farmacevtskega podjetja ali če v članku pomoč z umetnostjo Lotisa • Prof. dr. med., Univerzitetni klinični center W: http://www.zdravniskazbornica.si obravnavate farmacevtske izdelke, Eldar M. Gadžijev, dr. med., Domžale Maribor • Izr. prof. dr. Matjaž Rode, Isis online: ISSN 1581-1611 morate navesti konflikt interesov. • Mag. Karolina Godina, dr. med., dr. dent. med., višji svetnik, Zdravniška T: 01/ 30 72 152, F: 01/ 30 72 109 Celje • Doc. dr. Štefan Grosek, dr. zbornica Slovenije • Mag. Nada E: [email protected] Ker izbrane prispevke honoriramo, med., Univerzitetni klinični center Rotovnik Kozjek, dr. med., Onkološki pripišite polni naslov stalnega bivališča, Ljubljana, KO za otroško kirurgijo in inštitut Ljubljana • Prof. dr. Tomaž ODGOVORNI IN GLAVNI davčno številko, davčno izpostavo, intenzivno terapijo • Prof. dr. Alojz Rott, dr. med., Ljubljana • Uršula UREDNIK / EDITOR-IN-CHIEF popolno številko transakcijskega računa Ihan, dr. med., Zdravniška zbornica Salobir Gajšek, dr. med., Zdravniška AND RESPONSIBLE EDITOR in ime banke. Slovenije • Senka Imamović Kumalić, zbornica Slovenije • Mag. Nina prof. dr. Alojz Ihan, dr. med. dr. med., Univerzitetni klinični center Scagnetti, univ. dipl. soc., Inštitut za E: [email protected] Poročila s Ljubljana, SPS Ginekološka klinika • varovanje zdravja RS • Ksenija Slavec, T: 01/543 74 93 strokovnih Dr. Helena Jeriček Klanšček, Inštitut Kranj • Tinkara Srnovršnik, dr. med., srečanj za varovanje zdravja RS • Asist. dr. Univerzitetni klinični center Ljubljana, TEHNIČNA UREDNICA, Zalika Klemenc Ketiš, dr. med., ZD SPS Ginekološka klinika • Klavdija LEKTORICA / EDITOR, REVISION Dolžina prispevka je omejena na največ Velenje • Prof. dr. Boris Klun, dr. med., Sukič, dr. med., Univerzitetni klinični Marta Brečko Vrhovnik, univ. dipl. slov. 10.000 znakov (štetje brez presledkov). Ljubljana • Katja Kogovšek, dr. med., center Maribor • Marija Šemrov • Doc. E: [email protected] Priložite lahko eno fotografijo, v tem Onkološki inštitut Ljubljana • Akad. dr. Vesna Švab, dr. med., Psihiatrična primeru ima prispevek lahko največ prof. dr. Marjan Kordaš, dr. med., bolnišnica Ormož • Prof. dr. Janez UREDNIŠKI ODBOR IN 9000 znakov. Če gre za srečanja z Ljubljana • Prof. dr. Srečko Koren, dr. Tomažič, dr. med., Univerzitetni NOVINARJI / EDITORIAL BOARD mednarodno udeležbo, mora poročilo med., Medicinska fakulteta Univerze klinični center Ljubljana, Klinika za AND JOURNALISTS vsebovati oceno obravnavanega področ- v Ljubljani • Asist. dr. Sara Korošec, infekcijske bolezni in vročinska stanja • prim. asist. mag. Martin Bigec, dr. med. ja medicine v Sloveniji. Prosimo, da v dr. med., Univerzitetni klinični center Mag. Andreja Trojner Bregar, dr. med., doc. dr. Vojko Flis, dr. med. poročilu povzamete bistvo obravnavane Ljubljana, SPS Ginekološka klinika Univerzitetni klinični center Ljubljana, prof. dr. Eldar M. Gadžijev, dr. med. tematike in se ne zaustavljate preveč • Doc. dr. Pavle Košorok, dr. med., SPS Ginekološka klinika • Prof. dr. prof. dr. Anton Grad, dr. med. pri imenih predavateljev, ki za večino Iatros – dr. Košorok d. o. o. • Prof. dr. Vito Vrbič, dr. dent. med., Ljubljana prim. asist. Jana Govc Eržen, dr. med. bralcev niso sporočilna. Vladimir Kotnik, dr. med., Medicinska • Ana Marija Vrbič • Sara Vrščaj, dr. prof. dr. Boris Klun, dr. med. fakulteta Univerze v Ljubljani • Matjaž med., Ljubljana • Prim. dr. Velimir akad. prof. dr. Marjan Kordaš, dr. med. Na koncu prispevka lahko navedete Lesjak, dr. med., Zasebna zdravstvena Vulikić, dr. dent. med., Domžale • prof. dr. Črt Marinček, dr. med. imena pravnih ali fizičnih oseb, ki ordinacija Metka Marković, dr. med., Elizabeta Zaletel, dr. dent. med., asist. mag. Marko Pokorn, dr. med. so kakor koli prispevale, da ste se Slovenj Gradec • Doc. dr. Milan Orthos, Ljubljana • Prof. dr. Zvonka prim. doc. dr. Danica Rotar Pavlič, dr. med. lahko udeležili srečanja (uredništvo si Ličina, dr. med., Psihiatrična klinika Zupanič Slavec, dr. med., Medicinska prof. dr. Tomaž Rott, dr. med. pridržuje pravico, da imena objavi v Ljubljana • Alja Longo, dr. med., fakulteta Univerze v Ljubljani, Inštitut asist. Aleš Rozman, dr. med. enotni obliki). Zahval sponzorjem ne Univerzitetni klinični center Ljubljana za zgodovino medicine • Izr. prof. dr. akad. prof. dr. Jože Trontelj, dr. med. bomo objavili. • Asist. Miha Lučovnik, dr. med., Matjaž Zwitter, dr. med., Onkološki prof. dr. Vito Vrbič, dr. dent. med. Univerzitetni klinični center Ljubljana, inštitut Ljubljana prof. dr. Matjaž Zwitter, dr. med. Nekrologi SPS Ginekološka klinika • Prof. dr. Adolf Lukanović, dr. med., svetnik, TAJNICI UREDNIŠTVA / SECRETARY V vsaki številki bomo objavili največ RSK za ginekologijo in porodništvo Marija Cimperman dva nekrologa. Dolžina nekrologa Slavka Sterle je omejena na eno stran, torej 5000 znakov (štetje brez presledkov). OBLIKOVANJE / DESIGN Priložite lahko eno fotografijo; Andrej Schulz, Primož Kalan v tem primeru ima prispevek VisArt studio, Ljubljana lahko največ 4000 znakov. RAČUNALNIŠKA POSTAVITEV IN Izjava uredništva PRIPRAVA ZA TISK - DTP Andrej Schulz, Marko Mastnak, Članki izražajo stališča avtorjev in ne Simon Trampuš, Primož Kalan nujno tudi organizacij, v katerih so VisArt studio zaposleni, ali uredništva Izide. Kvants-VisArt d.o.o. Koprska ulica 94, 1000 Ljubljana Letna naročnina T: 01/257 67 41 Letna naročnina za nečlane (naročnike) TRŽENJE / MARKETING je 49,20 EUR, za naročnike v tujini Zdravniška zbornica Slovenije 98,40 EUR, posamezna številka za Dunajska cesta 162, p. p. 439, nečlane stane 4,10 EUR. 8,5-odstotni 1001 Ljubljana davek na dodano vrednost je vračunan v T: 01/ 30 72 152, F: 01/ 30 72 109 ceni. Poštnina je plačana pri pošti 1102 E: [email protected] Ljubljana. TISK / PRINTED BY Tiskarna Povše, Povšetova 36 a, Ljubljana T: 01/439 98 40 Vse pravice pridržane, ponatis celote ali posameznih delov je dovoljen le z dovoljenjem uredništva. Lastnik blagovne znamke: Zdravniška zbornica Slovenije, Dunajska cesta 162, 1000 Ljubljana 6 Revija ISIS - Februar 2012

Zbornica Številka: 041-1/2012/106 Datum: 1. 2. 2012 Na podlagi 19. člena Poslovnika o delu skupščine, izvršilnega odbora ter njunih organov (besedilo sprejeto na skupščini Zdravniške zbornice Slovenije dne 4. 12. 2007) RAZPISUJEM VOLITVE POSLANCEV SKUPŠČINE Zdravniške zbornice Slovenije za 8. maj 2012 Poslanci skupščine Zdravniške zbornice Slovenije se volijo na neposrednih, splošnih in tajnih volitvah 8. maja 2012. Volitve se opravijo z glasovanjem po pošti. Za poslanca skupščine lahko kandidira vsak član volilne enote, čigar kandidaturo predlaga vsaj deset članov volilne enote. Kandidate za poslance določijo zdravniki in zobozdravniki na volilnem zboru posamezne volilne enote. Uršula Salobir Gajšek, dr. med. predsednica skupščine Zdravniške zbornice Slovenije 8 Revija ISIS - Februar 2012

Zbornica Številka: 041-1/2012/107 Datum: 1. 2. 2012 Na podlagi 24. člena Poslovnika o delu skupščine, izvršilnega odbora ter njunih organov (besedilo sprejeto na skupščini Zdravniške zbornice Slovenije dne 4. 12. 2007) RAZPISUJEM VOLITVE PREDSEDNIKA Zdravniške zbornice Slovenije za 8. maj 2012 Predsednik Zdravniške zbornice Slovenije se voli na neposrednih, splošnih in tajnih volitvah 8. maja 2012. Volitve se opravijo z glasovanjem po pošti. Za predsednika zbornice lahko kandidira vsak član zbornice, ki pri volilni komisiji vloži prijavo, iz katere izhaja, da je njegovo kandidaturo predlagalo vsaj petdeset zdravnikov s podpisano izjavo (obrazec izjave je objavljen v nadaljevanju), da so kandidaturo predlagali najmanj trije regijski odbori ali da kandidaturo predlaga izvršilni odbor. Kandidat za predsednika zbornice mora ob kandidaturi vložiti tudi izjavo, da ni nosilec funkcij v organih političnih strank. Upoštevane bodo le tiste kandidature, ki jih bo volilna komisija prejela najkasneje do 16. aprila 2012. Nepopolnih kandidatur volilna komisija ne bo upoštevala. Kandidature za predsednika zbornice je potrebno poslati na naslov: Zdravniška zbornica Slovenije, volilna komisija, Dunajska cesta 162, 1000 Ljubljana Kandidati za predsednika zbornice lahko od objave volitev dalje objavijo svojo predstavitev in program v glasilu zbornice največ enkrat, na največ treh straneh. Svojo kandidaturo lahko kan- didati predstavljajo tudi na drug način, ki spoštuje kodeks medicinske etike in deontologije ter dostojanstvo zdravnika in zdravniškega poklica. Uršula Salobir Gajšek, dr. med. predsednica skupščine Zdravniške zbornice Slovenije Revija ISIS - Februar 2012 9

Zbornica VOLITVE 2012 Obr. št. 5 Izjava o predlogu kandidature za predsednika zbornice Spodaj podpisani/-a član/-ica Zdravniške zbornice Slovenije predlagam kandidaturo Ime in priimek: (ime in priimek kandidata) Podpis: za predsednika / predsednico (s tiskanimi črkami) Zdravniške zbornice Slovenije na volitvah 2012. 1. Naslov: 2. 3. (s tiskanimi črkami) 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13. 14. 15. 16. 17. 10 Revija ISIS - Februar 2012

Zbornica 18. 19. 20. 21. 22. 23. 24. 25. 26. 27. 28. 29. 30. 31. 32. 33. 34. 35. 36. 37. 38. 39. 40. 41. 42. 43. 44. 45. 46. 47. 48. 49. 50. Revija ISIS - Februar 2012 11

Zbornica Pa ga imamo, naš Domus Medica Marko Demšar »Za darilo sem se odločil, ker čutim globoko pripadnost zdrav- niškemu stanu, ker sem ponosen, da imamo tak dom, in ker vem, da je tudi njegova notranja lepota, kar zapuščamo nasledn- jim rodovom. Želim, da bi tri drobna zrna lepote dodale tudi te slike,« je povedal prim. Risto Angelski, dr. med., priznani kardiolog, zasebnik. Predsednica ZZS prim. Gordana Kalan Živčec, dr. med., je iz njegovih rok sprejela troje umetniških del, katerih avtorja sta mag. Vedran Vražalić, akademski slikar, in Helena Angelski, profesorica likovne pedagogike. V svoji zahvali je izrazila željo in pričakovanje, da bodo dosedanjim donatorjem sledili še novi. P. S.: Po nadvse uspelem božično-novoletnem koncertu je v Domus Medica na vidiku nov dogodek: 28. marca bo srečanje ob 20-letnici ponovne oživitve Zdravniške zbornice Slovenije. Seminarji in delavnice za člane Zdravniške zbornice Slovenije V prostorih Domus Medica bodo potekali naslednji seminarji Naslov Datum Ura Prijavnica SPI in delavnice: točke Delavnica za zasebne datum še ni Naslov Datum Ura Prijavnica SPI zdravnike in zo- znan 3–4 ure točke bozdravnike Komunikacija in 23. 2. 2012 9.00– na spletu 5,5 16.00 razumevanje drugač- 12. 4. 2012 * Pogoj za udeležbo na delavnicah je predhodna udeležba na semi- narju Komunikacija in razumevanje drugačnosti. Pogoj za udeležbo nosti (seminar) na delavnici 2 je udeležba na delavnici 1. Verbalna in never- 24. 2. 2012 9.00– na spletu 6 Vsebina seminarjev: balna komunikacija 29. 2. 2012 16.30 (delavnica 1)* 13. 4. 2012 18. 4. 2012 Učinkovito reševanje 25. 2. 2012 9.00– na spletu 6 Komunikacija in razumevanje drugačnosti konfliktov (delavnica 1. 3. 2012 16.30 (seminar) 2)* 14. 4. 2012 19. 4. 2012 Seminar je namenjen zdravnikom in zobozdravnikom, ki želijo osvojiti veščine komuniciranja, ter v nadaljevanju v obliki dveh Specializirani inten- 19. 3. 2012 – 17.00– na spletu - delavnic nudi tudi trening tehnik in samih načinov komunici- ranja. Udeleženci se bodo na seminarju seznanili z neverbalno zivni tečaj slovenske- 30. 5. 2012 20.30 in verbalno komunikacijo, razumevanjem pomena odzivov v komunikaciji in obvladovanja čustev, vplivom samouresničujoče ga jezika za zdravnike (pon in prerokbe (placebo efekt) na zdravje, razumevanjem dinamike in zobozdravnike sre) konfliktov in strategije njihovega učinkovitega reševanja ter razumevanjem ovir pri doseganju soglasja v komunikaciji. Nujna medicinska 10. 3. 2012 9.00– na spletu 6 oz. 9 za stanja v zobozdrav- 16.00 aktivno Seminar in delavnico vodi gospa Metka Komar, univ. dipl. stveni ambulanti udeležbo ekon., ki je strokovnjakinja na področju osebne in poslovne učinkovitosti. Je trenerka NLP (nevrolingvističnega progra- Komuniciranje zdrav- datum še ni 15.00– miranja) – smeri komunikacije, ki išče odličnost v načinu nika in zobozdrav- znan 19.00 komuniciranja, in ocenjevalka EFQM (poslovne odličnosti). nika z mediji ter Pred petnajstimi leti je začela voditi delavnice s področja obvladovanje izrednih dogodkov ob pojavih napak in zapletov pri izvajanju zdravstvenih storitev 12 Revija ISIS - Februar 2012

Zbornica komunikacije, motivacije in timskega dela. Ko se je njeno delo Nekateri od njih so rizični zaradi svojega splošnega zdravstve- usmerilo v iskanje osebne učinkovitosti na delovnem mestu, je nega stanja, drugi pa potencialno »kužni« in zato nevarni za začela voditi tudi delavnice projektnega vodenja in opolnomo- zobozdravniški tim in druge paciente. čenja (empowermenta). Pri svojem delu dosega dobre rezultate, ker motivira ljudi za spremembe, ki so potrebne, da posamezni- Zato je za varno in kakovostno zobozdravniško zdravljenje po- ki, timi in podjetja izboljšajo rezultate svojega delovanja, in jih membno obnoviti znanja in veščine, ki zobozdravniku olajšajo usmerja pri iskanju novih načinov delovanja in komuniciranja, prepoznavo takšnih stanj in bolezni. da ohranijo nove navade. Program in prijavnico dobite na naši spletni strani http://www.zdravniskazbornica.si/zs/755/strokov- Prepoznava sistemskih in lokalnih dejavnikov tveganja in njiho- na-srecanja. va pravilna ocena poveča možnosti preprečevanja ali reševanja neželenih zapletov. Verbalna in neverbalna komunikacija (de- lavnica) Seminar o nujnih medicinskih stanjih v zobozdravniški ordi- naciji je namenjen posodobitvi znanj in veščin o nujnih stanjih, Udeleženci delavnice bodo vadili osnove komunikacije: jasno kot tudi seznanitvi zobozdravnika s sodobnimi smernicami, ki izražanje in tehnike aktivnega poslušanja ter razumevanja jih mora poznati pri delu s takimi pacienti. sporočil. Seznanili se bodo tudi z miselnimi programi – prepri- čanji, ter se naučili, kako jih prepoznavamo in kako jih spreme- V predavanjih bodo ugledni strokovnjaki sistematično pred- nimo. Cilji delavnice so: trening razumevanja sporočil, trening stavili vedno aktualne teme, kot so uporaba antibiotikov v korakov aktivnega poslušanja, trening načinov jasnega izražanja, stomatologiji, obravnava rizičnega (kužnega) pacienta, lokalna prepoznavanje in obvladovanje čustvenih odzivov, razumeti, da anestezija in anafilaktična reakcija, antikoagulacijsko zdravljenje si z mislimi sami kreiramo prihodnost, in razumeti, da imamo in posegi v stomatologiji, nujna stanja, povezana s kardiovasku- vpliv na misli, ter zavestna izbira naravnanosti (občutkov) – larnim sistemom, ter zdravila in oprema za uporabo pri nujnih trening tehnike. stanjih. V predavanjih bo poudarek na predstavitvi konkretnih primerov iz prakse, zato bo seminar dobra priložnost za razreši- Učinkovito reševanje konfliktov (delavnica) tev dilem, kako ukrepati ob neželenih zapletih. Konflikte večina ljudi zaznava kot negativne, ker imajo slabe Vsi udeleženci bodo prejeli tudi zbornik predavanj, sodobnih izkušnje z njihovim razreševanjem. Vendar so konflikti tudi smernic in literature v zvezi z nujnimi stanji. pozitivni, ker nas prebudijo, pripravijo do tega, da se postavimo za svoja mnenja in stališča ter se aktiviramo za spremembe. Komuniciranje zdravnika in zobozdravnika Udeleženci delavnice se bodo naučili in vadili, kako uspešno z mediji ter obvladovanje izrednih dogod- razreševati konfliktne situacije. Ozavestili si bodo tudi, katere kov ob pojavih napak in zapletov pri izva- strategije zavzemamo v konfliktnih situacijah. Cilji delavnice so: janju zdravstvenih storitev trening strategij reševanja konfliktov, konfrontacija s sogovorni- kom, trening odstranjevanja ovir pri doseganju soglasja, prikaz Komuniciranje z mediji je v današnjem času zelo pomembno. in trening tehnike odpravljanja notranjih (osebnih) konfliktov. To velja tudi za zdravnike in zobozdravnike, ne glede na to, ali so zaposleni v bolnišnici, zdravstvenem domu ali pa delajo kot Specializirani intenzivni tečaj slovenskega zasebniki. Seminar je zato namenjen prav njim, saj se ob svojem jezika za zdravnike in zobozdravnike delu lahko srečajo tudi z mediji, na kar morajo biti pripravljeni. Osvetlili pa bomo tudi praktične napotke za razkritje zdrav- Ker je v zadnjem obdobju v slovenskem zdravstvenem sistemu niške napake (škodljivega dogodka) in zapleta pacientom ter pričelo z delom kar nekaj tujih zdravnikov oziroma se za delo ustrezno komunikacijo z mediji. Od tega je namreč odvisno, pri nas šele potegujejo in imajo pogosto ne dovolj dobro znanje kako uspešni bomo pri obvladovanju izrednih dogodkov in soo- slovenskega jezika, smo pristopili k organizaciji intenzivnega čanju z njimi. Zdravniških zapletov in napak vnaprej ni mogoče tečaja slovenskega jezika, ki je prilagojen prav zdravnikom in predvideti in se nanje pripraviti, zaradi česar je toliko bolj po- zobozdravnikom. Pri pripravi programa tečaja so namreč poleg membno vodenje ustrezne komunikacije s prizadetimi pacienti slavistov in učiteljev slovenskega jezika sodelovali tudi stro- oziroma njihovimi svojci in mediji. Razkritje tudi ni preprosto kovnjaki s področja medicine. in zahteva veliko priprav ter poznavanja osnov komuniciranja ob izrednih dogodkih. Nujna medicinska stanja v zobozdravstveni ambulanti Delavnica za zasebne zdravnike in zo- bozdravnike Pri svojem vsakodnevnem, zahtevnem delu zobozdravniki obravnavamo paciente, ki zaradi sistemskih bolezni in stanj Delavnica je namenjena zasebnim zdravnikom in zobozdrav- zahtevajo posebno skrbno zdravljenje in specifično obravnavo. nikom. Udeleženci se boste ob praktičnih primerih seznanili s predpisi in načini izvedbe le-teh s področja računovodstva: obvezen pobot, multikompenzacija, financiranje v zasebni dejavnosti, nadzori in inšpekcije in drugo. Podroben program 14 Revija ISIS - Februar 2012

Zbornica bo objavljen v naslednji številki revije Isis in na spletnih straneh drugih, zmernosti in ubranega ravnovesja, je danes za medosebne zbornice. odnose nujno potrebno. Svoja vprašanja in predloge lahko pošljete na: [email protected]. Kratki vtisi s tečaja Komunikacija: v prakso prenesti poudarjanje Za dodatne informacije pokličite na 01 30 72 191 (ga. Mojca pozitivih dogodkov s pohvalo, pravilno uporabo besed, tehnik, ki Vrečar) ali obiščite našo spletno stran http://www.zdravniska- nas učijo lastne zmernosti, da ob skrbi za druge ne izgorevamo, zbornica.si/zs/755/strokovna-srecanja. reševanje konfliktov z njihovimi posledicami na učinkovit način... Mnogim bo po tem tečaju uspelo, v to sem prepričana. Vtisi z delavnic Gospa Metka Komar je zelo dober učitelj komunikacije z veliko V naši pestri in prepleteni sodobni družbi so skrb in sočutje za samoiniciativnega učenja, zato dajem veliko pohvalo tečaju Ko- druge, strpnost in razumevanje vrlina. Vsako učenje in znanje munikacija, predvsem pa Zdravniški zbornici, ki ga organizira! o poteh, ki nas pripeljejo do pozitivne naravnanosti do sebe in Vzpodbujam tudi organizacijo nadaljevalnih tečajev. Iz dela zbornice Jožefa Kežar, dr. med., ZD Litija Predsednica zdrav- verodostojne razpredelnice, v kolikor Mi- v katerem bosta uredila vse pravice in niške zbornice pozva- nistrstvo za zdravje z njimi ne razpolaga. obveznosti obeh strank. Na ta način bo la ministra za zdravje, omogočeno nemoteno plačilo koordina- da spremeni odredbo V Zdravniški zbornici Slovenije meni- torjev, sporazum pa bo opredelil tudi, v o kvotah za delo tujih mo, da bi le na tak način lahko uresničili kolikšni meri bodo nacionalni koordi- zdravnikov v Republiki namen, s katerim je bil sprejet Zakon o natorji in njihovi namestniki poplačani Sloveniji za leto 2012 priznavanju poklicne kvalifikacije zdrav- za nazaj. Koordinatorji bodo tako po nik, zdravnik specialist, doktor dentalne novem sklenili civilnopravne pogodbe z Predsednica Zdravniške zbornice Slo- medicine in doktor dentalne medicine Zdravniško zbornico Slovenije, za katero venije prim. Gordana Kalan Živčec, dr. specialist (t.i. interventni zakon), to je tudi opravljajo koordinatorstvo. med., je na ministra za zdravje Dorjana popolnitev prostih mest v regijah, ki tr- Marušiča naslovila poziv, da spremeni pijo največje pomanjkanje zdravnikov, ter Povod za sklic omenjenega sestanka, odredbo o zgornji meji števila ponudb za preprečili kopičenje zdravnikov v regijah ki ga je od vodstva UKC Ljubljana delo v Republiki Sloveniji za leto 2012. in specialnostih, ki so zadostno pokrite z zahtevala Zdravniška zbornica Slovenije, Zdravniška zbornica Slovenije namreč obstoječim kadrom ter bodočimi specia- je bilo nedavno srečanje z nacionalnimi z obžalovanjem ugotavlja, da je bilo do- listi, ki specializacijo še opravljajo. koordinatorji in njihovimi namestniki ločeno le skupno število ponudb za delo v Domus Medica, kjer so ti izpostavili zdravnikom iz tretjih držav, to je 235, ki Zdravniška zbornica problem neplačevanja koordinatorstva v pa niso definirane ne po specialnostih in Slovenije z vodstvom UKC Ljubljana. ne po posameznih regijah. UKC Ljubljana o (ne)- plačevanju koordina- Z novim letom višje »V skladu z navedenim vas pozivamo, torstva upravne takse da omenjeno odredbo spremenite in zgornje število ponudb za delo objavite Predsednica zdravniške zbornice prim. Članice in člane Zdravniške zbornice v obliki razpredelnice, v kateri bi bili Gordana Kalan Živčec, dr. med., in vodja Slovenije obveščamo, da se je v skladu zobozdravniki izvzeti iz sedanje enotne zborničnega oddelka za podiplomsko z veljavno zakonodajo z novim letom kvote 235 zdravnikov, saj je tako splošnih usposabljanje, licence in register zdrav- zvišala upravna taksa. Zakon o upravnih zobozdravnikov kot zobozdravnikov spe- nikov Tina Šapec, univ. dipl. prav., sta se taksah namreč določa, da se s 1. januar- cialistov v naši državi dovolj. V razpredel- na sestanku sešli z vodstvom Univerzi- jem 2012 za vlogo plačuje upravna taksa nici pa omenjeno kvoto razčlenite tako, tetnega kliničnega centra Ljubljana, na v višini 4,54 EUR, za izdajo odločbe, da bo skupno število ponudb za delo katerem sta opozorili na problematiko sklepa ali podajo pritožbe upravna taksa v določeno le za deficitarne specialnosti neplačevanja koordinatorstva 29 zdravni- višini 18,12 EUR, za potrdila 4,54 EUR ter za regije, kjer pomanjkanje ustreznih kom koordinatorjem, zaposlenim v UKC ter za kopije listin o uspešno končanem specialistov dejansko obstaja,« je zapisala Ljubljana. izobraževanju ali usposabljanju upravna predsednica. Hkrati je ministru ponudila taksa v višini 1,81 EUR. tudi vse potrebne podatke za pripravo Na sestanku so se dogovorili, da bosta Zdravniška zbornica Slovenije in UKC Opozoriti želimo, da nam zaračunavanje Ljubljana podpisala poseben sporazum, upravne takse nalaga Zakon o upravnih taksah in mora biti vplačana neposredno Revija ISIS - Februar 2012 15

Zbornica v proračun Republike Slovenije. Ne gre samostojno zdravniško delo. SAFH je na Sodišče je tudi ugotovilo, da v kolikor ob torej za prihodek Zdravniške zbornice podlagi ugotovljenega pomanjkanja spo- registraciji in podelitvi licence obstajajo Slovenije, niti zbornica ni uporabnik teh sobnosti opravljanja strokovnega dela na razlogi, zaradi katerih bi zdravniku licenco sredstev, naložena ji je zgolj obveznost določeni ravni njeno zahtevo zavrnila ter odvzeli in ga izbrisali iz registra, ima izvrševanja zakonskih določb, v tem se odločila, da ji podeli licenco le za eno pristojna institucija pravico (ne glede na primeru izdajanja zahtevka za plačilo leto, ki bi ji omogočala delo pod strokov- določila direktive) postaviti potreben upravne takse, ki je torej prihodek držav- nim vodstvom in nadzorom odgovornega pogoj za podelitev licence (npr. znanje nega proračuna. zdravnika (mentorja). jezika) oziroma takemu zdravniku ne podeliti licence. Sodišče EFTA: Ustrez- Sodišču je bilo tudi obrazloženo, da ima no znanje jezika je bolgarska zdravnica pomanjkljivo znanje Tudi Zdravniška zbornica Slovenije je že lahko pogoj za podeli- norveškega jezika, pomanjkanje teore- večkrat vse izvajalce zdravstvene dejav- tev zdravniške licence tičnega znanja ter da je izkazala znake nosti v Republiki Sloveniji, ki zaposlujejo nezadostnega vpogleda v svojo strokovno zdravnike in zobozdravnike, državljane Angleški General Medical Council oceno, kar je bilo nezdružljivo z zahte- drugih držav članic Evropske unije ter (institucija, ki je v Angliji pristojna za re- vami po skrbnosti dobrega zdravnika pri državljane tretjih držav, opozorila, da gistracijo in licenciranje zdravnikov) nas obravnavi pacientov. Vse to je bilo ugo- morajo vsi zdravniki in zobozdravniki, ki je konec preteklega leta obvestil o sodbi tovljeno na opravljanju prakse v norveški v Republiki Sloveniji opravljajo zdrav- sodišča EFTA, ki se nanaša na avtoma- bolnišnici, s katerim pa je zdravnica po niško službo, pri svojem delu uporabljati tično priznavanje kvalifikacij po Direktivi 10 dneh na zahtevo bolnišnice prenehala. slovenski jezik, na območju italijanske 2005/36/EC, v povezavi z zahtevo po ali madžarske narodne skupnosti pa tudi znanju jezika države gostiteljice. Zdravnica se je na odločitev SAFH italijanski ali madžarski jezik. Učinkovita pritožila, sodišče EFTA pa je v svojem komunikacija in medsebojno razumevan- Bolgarska zdravnica, specialistka psihiat- postopku med drugim podprlo trditve je med zdravnikom oziroma zobozdrav- rije, je namreč želela svoj poklic opravljati pristojnih institucij v posameznih državah, nikom in pacientom, ki temeljita na na Norveškem. Formalno je izpolnjevala ki se nanašajo na znanje jezika in izhajajo ustreznem znanju slovenskega jezika, sta vse pogoje in priložila vsa dokazila, ki jih iz 53. člena zgoraj omenjene direktive. To namreč izjemnega pomena za nemoteno zahteva prej omenjena direktiva, tako da pomeni, da lahko pristojne institucije za zdravniško obravnavo in samo varnost bi ji morala pristojna norveška institu- registracijo tujih zdravnikov postavijo pacientov. cija (Norwegian Registration Authority pogoj, da morajo zdravniki, ki prihajajo for Health Personnel – SAFH) dovoliti iz tujih držav, znati jezik države gosti- vpis v register ter ji podeliti licenco za teljice na takšni ravni, ki jim omogoča nemoteno opravljanje poklica. Slovesnost ob 20. obletnici ustanovitve Zdravniške zbornice Slovenije Zdravniška zbornica Slovenije bo 28. marca letos praznovala Ta jubilej stanovske organizacije slovenskih zdravnikov in 20-letnico ustanovitve. Zdravniške zbornice so namreč pričeli usta- zobozdravnikov bomo obeležili s posebno slovesnostjo, ki bo navljati v drugi polovici 19. stoletja zaradi večje stanovske zavesti v sredo, 28. marca 2012, zvečer v Modri dvorani Domus in hkrati želje oblasti, da bi s predpisi uredili odnos med zdravniki, Medica. Program bo sestavljen iz kulturnega programa in oblastjo in družbo. Prva slovenska zdravniška zbornica, Zdravniška slovesnih nagovorov. Zaradi velikega zanimanja, slovesnost zbornica za Kranjsko, je bila ustanovljena 15. maja 1893 in je de- bo namreč odprta za vse članice in člane ter povabljene goste, lovala do leta 1918. 28. aprila 1923 je bila ustanovljena Zdravniška bomo na voljo dali 200 brezplačnih vstopnic, ki jih boste lahko zbornica za Slovenijo, ki je delovala do leta 1946, ko je takratna rezervirali in prevzeli v tajništvu zbornice. Po končani prireditvi oblast razpustila njena telesa. Njeno ponovno rojstvo je omogočil bosta sledila še sprejem za vse udeležence ter zdravniški ples v Zakon o zdravstveni dejavnosti, sprejet leta 1992. Zdravniška zbor- slovenski zdravniški hiši. nica Slovenije je bila tako ponovno ustanovljena 28. marca 1992 in nadaljuje tradicijo Zdravniške zbornice za Slovenijo. S ponovno Podrobnejše informacije o tem slovesnem dogodku, ki ga pri- ustanovitvijo se je Slovenija uvrstila med evropske države, ki imajo pravlja posebna delovna skupina, bomo posredovali v prihod- vse, z redkimi izjemami, podobno organizirano zdravništvo. njih tedenskih biltenih in v naslednji številki revije Isis. 16 Revija ISIS - Februar 2012

Personalia Opravljeni specialistični izpiti Mija Blaganje, dr. med., specialistka ginekologije in Mag. Metka Koren Krajnc, dr. med., specialistka porodništva, izpit opravila s pohvalo 9. 12. 2011 revmatologija, izpit opravila 21. 12. 2011 Marta Brunšek Strašek, dr. med., specialistka družin- Kristjan Lipičnik, dr. med., specialist medicine dela, ske medicine, izpit opravila 13. 12. 2011 prometa in športa, izpit opravil 22. 12. 2011 Jasna Džanić Unger, dr. med., specialistka družinske Suzana Milanović Ravter, dr. med., specialistka medicine, izpit opravila 13. 12. 2011 družinske medicine, izpit opravila 13. 12. 2011 Simona Ferjan, dr. med., specialistka interne medici- Igor Muževič, dr. med., specialist družinske medicine, ne, izpit opravila s pohvalo 16. 12. 2011 izpit opravil s pohvalo 13. 12. 2011 Mateja Fišer, dr. med., specialistka družinske medici- Barbara Prosen Udir, dr. med., specialistka družinske ne, izpit opravila 13. 12. 2011 medicine, izpit opravila s pohvalo 13. 12. 2011 Urška Gajšek, dr. med., specialistka splošne kirurgije, Boštjan Rožič, dr. med., specialist interne medicine, izpit opravila s pohvalo 22. 12. 2011 izpit opravil 22. 12. 2011 Aida Granda, dr. med., specialistka pediatrija, izpit Matjaž Rožman, dr. med., specialist družinske medi- opravila s pohvalo 23. 12. 2011 cine, izpit opravil 13. 12. 2011 Martina Horžen, dr. med., specialistka družinske Kaja Šantić, dr. med., specialist splošne kirurgije, izpit medicine, izpit opravila 13. 12. 2011 opravil 20. 12. 2011 Lucija Hrastelj Prater, dr. med., specialistka družin- Andreja Štelcar, dr. med., specialistka pediatrija, izpit ske medicine, izpit opravila 13. 12. 2011 opravila 20. 12. 2011 Martin Hren, dr. med., specialist interne medicine, Judita Trunk, dr. med., specialistka družinske medici- izpit opravil s pohvalo 20. 12. 2011 ne, izpit opravila s pohvalo 13. 12. 2011 Tamara Klarić, dr. med., specialistka splošne kirurgi- Aleksandra Visnovič Poredoš, dr. med., specialistka je, izpit opravila 15. 12. 2011 družinske medicine, izpit opravila 13. 12. 2011 Katja Knavs, dr. med., specialistka interne medicine, Ana Lina Vodušek, dr. med., specialistka onkologije z izpit opravila s pohvalo 16. 12. 2011 radioterapijo, izpit opravila 22. 12. 2011 Maša Knehtl, dr. med., specialistka interne medicine, Čestitamo! izpit opravila s pohvalo 23. 12. 2011 Nina Konečnik, dr. med., specialistka psihiatrije, izpit opravila s pohvalo 19. 12. 2011 Nadgradnja intranetnega portala Zdravniške zbornice Slovenije V želji, da vam ponudimo najbolj kakovostne in aktu- izobrazba, licence, kreditne točke, zaposlitev, zaseb- alne informacije ter omogočimo čim bolj kakovostno ništvo, funkcije v zbornici itn. Nekatere podatke lah- izvedbo storitev, smo se na Zdravniški zbornici Slove- ko spreminjate tudi sami v rubriki »Moji podatki« nije lotili projekta »Splet«, katerega cilj je vzpostavitev (na desni strani). sodobnega intranetnega in internetnega portala. Za vstop v intranetni portal potrebujete uporabniško Tako smo vzpostavili tudi povezavo s podatkovni- ime in geslo, ki ste ga prejeli po pošti. V primeru, da mi bazami zbornice in vam tako preko spletnega ste ju založili, se obrnite na Milana Kokalja (milan. portala omogočili dostop do večine informacij, ki [email protected]), ki vam bo kreiral novo geslo. jih o članstvu vodimo, kot so npr.: osebni podatki, Revija ISIS - Februar 2012 17

Iz evrope Prvi uspeh Zelo spoštovana gospa kolegica! kolegov boji izgorevanja, je nujno Zelo spoštovani gospod kolega! ukrepanje. Zdaj lahko rečemo, da smo uspešni. Dne 1. 12. 2011 je Ines Izzivi za leto 2012 so dovolj hudi. Manegold, diplomirana ekonomistka (uradno: Diplom- Kot majhna poklicna skupina Kaufmann), prvič uradno izjavila, da je v Klinikum Klagenfurt lahko napredujemo le, če smo premalo medicincev in da je nujno vsem specialistom ponuditi enotni. In to se bo moralo poka- takšne pogoje dela, da bodo ostali doma (»... damit sie im Haus zati tudi v letu 2012. bleiben«). V prvem koraku bo ustvarjeno šest dodatnih zdrav- niških mest. Tako lahko naši kampanji pripišemo manjši uspeh. Vaš predsednik, dr. Othmar Haas S svojo informacijsko kampanjo smo sprva dosegli, da se je Vir: Kärntner Ärztezeitung št. ustavilo zapiranje delovnih mest. A to mora biti le prvi korak. 12, december 2011 Delovni pogoji se morajo bistveno izboljšati. Anketa, ki smo jo izvedli, je vznemirljiva. Če se kar 50 odstotkov kolegic in Prevod in priredba: Marjan Kordaš Vodja KABEG pod pritiskom Razprave o KABEG ter njegovi predsednici Ines Mane- je na naše zasedanje zavestno poslala nepooblaščenega poslu- gold kar nočejo ponehati. Potem ko je umaknila tožbo proti šalca.« Dr. Haas meni, da bi takšno razsodišče lahko ukrepalo Koroški zdravniški zbornici, zdaj KABEG ponovno odmeva hitro in zaključno poročilo pripravilo v nekaj tednih. na časopisnih naslovnicah. Zato, ker menda zapisnik neke seje domnevno dokazuje, da je gospa Ines Manegold – kar Vir: Österreichische Ärztezeitung št. 23/24, 15. december 2011 pa je slednja že zanikala – na zasedanje uslužbencev Deželne bolnišnice Celovec (Betriebsversammlung am Landeskrankenhaus Prevod in priredba: Marjan Kordaš Klagenfurt) v oktobru 2010 menda poslala svojega »špiclja«. Takratni medicinski direktor Matthias Angres, ki je podprl zahteve zdravnikov, je bil namreč po tem zasedanju odpuščen zaradi »preloma zaupnosti« (Vertrauensbruch). Predsednik zbornice dr. Othmar Haas zdaj zahteva ukrep od zunaj (»... einen externen Ehrenrat«, morda častno razsodišče, op. prev.). »Mi, zdravnice in zdravniki vsekakor ne moremo sprejeti takšne predsednice KABEG, nad katero visi grozeč sum, da Resnica o Mozartovi smrti Liječničke Novine pogosto objavljajo življenjepise, pa tudi pa- strokovnjakom in nestrokovnjakom, pisateljem in muzikologom tografije zgodovinskih osebnosti, v prvi vrsti tistih iz hrvaškega proste roke za najrazličnejša ugibanja. Vsak je dodal svoje misli zdravstvenega okolja, pa tudi glasbenega in literarnega ter in pogosto še nekaj samega sebe. včasih mednarodnega. Vse, kar vemo o Mozartovi smrtni bolezni, se opira na izjave Silvio Altarac, znanstveni svetnik, je ponovno načel vprašanje žene Constanze (nekatere dane šele leta kasneje) in na nekatera vzroka ali vzrokov Mozartove smrti, temo, ki je med raziskoval- pisma sestre Nannerl ter na revno medicinsko dokumentacijo. ci Mozarta tako priljubljena kot nerešljiva. Morda je pričujoči članek nastal tudi zaradi bližnje obletnice Mozartove smrti (5. Zaradi nepojasnjene smrti se je že teden dni po smrti pojavil 12.), naša objava pa je blizu njegovemu rojstvu (27. 1.). članek v berlinskem Musikalisches Wochenblatt članek, ki trdi, da je bil zastrupljen, ker je bilo »vse telo oteklo«. Ta domneva Dokončne resnice o Mozartovi smrti ni in je verjetno nikoli se kot kakšen muzikalni ostinato ponavlja vse do današnjih dni. ne bo, saj ni znan niti kraj, kjer je pokopan. Čeprav je Mo- Osumljen je bil Antonio Salieri, dvorni komponist in dirigent zartovo življenje dobro raziskano, pa je njegova smrt in tudi in v določenem smislu Mozartov konkurent. Dalje se ome- bolezen zadnjih mesecev zavita v pajčolan skrivnosti, ki je dala nja njegov zdravnik Gottfried van Swieten (sin znamenitega 18 Revija ISIS - Februar 2012

Iz evrope zdravnika za časa Marije Terezije), nadalje prostozidarji in slednjič izjava, ki jo je menda dal ženi, češ da mu je nekdo dal Acquo toffano (znan strup na osnovi arzena, izum italijanske zastrupljevalke). Od ostalih bolezni se omenjata še tireotoksična kriza in sifilis, oboje premalo verjetno. Večina zgodovinarjev in zdravnikov pa meni, da je skladatelj umrl zaradi uremije. Vemo, da je kot otrok prebolel škrlatinko, da je imel revmatizem (leta 1763 in 1776) in pogoste težave z zobmi. Tako je dokaj verjetno, da je imel posledično kronični glomerulonefritis, iz katerega se je razvila uremija. Vemo, da končna, smrtna bolezen ni bila dolga. Oktobra je legel v posteljo, imel je vročino, pogosto je bruhal, imel je generalizi- rane edeme in dihanje, ki ga danes označujemo kot Kussmaulo- vo. Svoj Rekviem, ki ga ni dokončal, je pisal že v postelji. Tako je 5. decembra 1791 umrl morda največji genij, kar jih je poznalo človeštvo; obubožan, strt in pozabljen. Vir: Liječničke Novine, december 2011 Prevedel in priredil Boris Klun Storilnost in depresija niso obnesli. Med uporabniki antidepresivov je največ žensk v srednjih letih, ki se soočajo z ločitvijo oziroma neuspelim Zdravniki, psihologi in psihoterapevti ugotavljajo, da je vse partnerskim in družinskim življenjem oziroma sorodstvenimi večji delež depresije naravnan tudi storilnostno – ameriški navezami ali pa so prezaposlene oziroma nezaposlene. strokovnjaki jo štejejo za odgovor na človekovo »poklicno, socialno in družinsko/partnersko hiperaktivnost«. Najno- Dejstvo, da so največji uporabniki antidepresivov prav ljudje v vejša raziskava na Otoku je pokazala, da so depresiji bolj srednjih letih, raziskovalci štejejo za posledico krize srednjih izpostavljeni ljudje v srednjih letih, zlasti ženske, ko dosežejo let. V tem življenjskem obdobju je veliko ljudi pod hudim vrhunec svoje kariere in optimalen socialni položaj ter imajo stresom zaradi službe in številnih družinskih obveznosti. Ko polne roke dela z otroki in domačimi opravili. je človek mlad, na življenje gleda optimistično, je poln vere v uspeh, elana in pričakovanj. V srednjih letih pa glavnina Dejstvo, da vsak deseti Evropejec v srednjih letih svoje počutje ugotovi, da so včasih stvari izjemno zapletene in zahtevne, in razpoloženje izboljšuje z antidepresivi, ki ga navaja Euro- sem ter tja celo nemogoče in da svojih življenjskih ambicij stat, je potrdila tudi zadnja raziskava strokovnjakov z univerze morda sploh ne bodo mogli uresničiti. Vse to pa je izjemno Warwick in Stirling. Znanstveniki ugotavljajo, da je kljub boleče, kruto spoznanje in občutek nemoči mnoge pahne na temu, da trenutno doživljamo eno najbolj bogatih in varnih rob obupa. Konec štiridesetih let in v začetku petdesetih let obdobij v zgodovini človeštva, depresija v nenehnem porastu. je človek sposoben in pripravljen opustiti določene sanje in se Zdravniki, psihologi in ostali pomembni strokovnjaki se bodo sprijazniti z realnostjo ter zaživeti bolj srečno življenje, zato morali še naprej ukvarjati z vprašanjem, zakaj eden od desetih začne nevarnost depresivne simptomatike počasi upadati. Evropejcev potrebuje tablete, da se lahko sooča z življenjem. Hkrati pa končno tudi poiskati odgovor in primerno rešitev, Naloga zdravnikov, psihologov in terapevtov je, da depresiv- ki bo pisana na kožo (ali vsaj sprejemljiva) za ogromno število nim stojijo ob strani, jim svetujejo, pomagajo in jih podpirajo ljudi na stari celini, ki se zanašajo na srečo in računajo na ter storijo vse, da prizadeti, namesto da posežejo po antide- pomoč, ki jo ponuja kemija. Dr. Andrew Oswald, član skupine presivih, skušajo svoje počutje in razpoloženje izboljšati na britanskih raziskovalcev z univerze Warwick, je prepričan, druge, organizmu bolj prijazne in prijetne načine. da morajo zdravniki in ostali pristojni strokovnjaki stori- ti predvsem dvoje: posameznikom, ki jih ogroža depresija, Viri: Eurostat, Science, Psychology Today posvetiti več časa in pozornosti, hkrati pa najti nov, boljši način komuniciranja in sodelovanja z njimi, saj se dosedanji očitno Nina Mazi Revija ISIS - Februar 2012 19

Zdr avstvo Neenakosti v zdravju in z zdravjem povezanih vedenjih slovenskih mladostnikov – najnovejša analiza slovenskih podatkov Nina Scagnetti, Helena Jeriček Klanšček Mednarodno raziskavo Health Behaviour in Scholl-Aged čemer je izjema podpora sošolcev, kjer so razlike prisotne skoraj v Children (HBSC), ki jo je pod svoje okrilje vzela Svetovna vseh socialno-ekonomskih kazalnikih. Dekleta lažje komunicirajo zdravstvena organizacija, smo v Sloveniji prvič izvedli leta 2002, s prijatelji, so pogosteje v stiku z njimi prek elektronskih medijev in od tedaj dalje pa na Inštitutu za varovanje zdravja poteka vsaka so bolj zadovoljne s šolo, fantje pa se z vrstniki pogosteje družijo in štiri leta, in sicer na reprezentativnem vzorcu učencev in dijakov, lažje komunicirajo z očeti. Glede tega, kolikšen vpliv ima pri tem starih 11, 13 in 15 let. Februarja 2010 sta standardiziran anketni starost mladostnika, ne moremo podati enotnega zaključka in prav vprašalnik, ki vsebuje obvezni del in določen nabor vnaprej do- tako ne glede izbranih kazalnikov SEP, saj ponekod razlik ni, kjer ločenih izbirnih vprašanj, izpolnjevala 6.502 slovenska osnovno- pa so, kažejo kompleksno in raznovrstno sliko. Na splošno pa ugo- šolca in srednješolca, od tega jih je bilo 5.429 glede na izpolnjene tavljamo, da o stvareh, ki jih resnično zanimajo, se z mamo lahko metodološke pogoje vključenih v bazo. Letošnje raziskovalno pogovarja 86,6 odstotka in z očetom 73,6 odstotka mladostnikov. vprašanje je bilo, ali obstajajo v zdravju in vedenjih, povezanih S prijatelji se lahko pogovarja 93,5 odstotka mladostnikov, pogosto z zdravjem, med različnimi skupinami mladih z različnim soci- se druži z njimi ob večerih 16 odstotkov in 41,8 odstotka jih za alno-ekonomskim položajem pomembne razlike, ki so siste- prijateljevanje uporablja telefon ali internet. matične, nepravične in preprečljive (1–3). To pomeni, da lahko Zdravstveni izidi govorimo o neenakostih v zdravju mladostnikov (neenakosti so razlike, ki so nepravične in preprečljive). Razen pri poškodbah, kjer prednjačijo fantje in starejši mla- V analizo razlik smo vključili socialni kontekst (šola, vrstniki, dostniki, imajo dekleta slabše zdravstvene izide. Prav tako se družina), zdravstvene izide (samoocena zdravja, poškodbe, telesna zdravstveni izidi večinoma razlikujejo glede na izbrane kazalni- samopodoba), duševno zdravje (kakovost življenja, različni vidiki ke SEP. Sicer med posameznimi zdravstvenimi izidi obstajajo duševnega zdravja, občutki žalosti in depresivnosti), življenjski razlike, vendar so večinoma slabši zdravstveni izidi povezani slog (prehranjevalne navade, zdravje zob, telesna dejavnost) in z nižjim socialno-ekonomskim položajem družine, z nezapo- tvegana vedenja (kajenje cigaret in marihuane, uživanje alkohola, slenostjo staršev, neklasičnim tipom družine, slabšim šolskim pretepanje, trpinčenje, spolno vedenje) mladostnikov. Socialno- uspehom in manj prijatelji. ekonomski položaj smo merili s kazalniki za merjenje socialno- Mladostniki iz družin z nižjim socialno-ekonomskim statusom ekonomskega položaja (SEP) mladostnikove družine, in sicer lestvico slabše ocenjujejo svoje zdravje, bolj pogosto občutijo nespeč- FAS, subjektivno oceno družinskega blagostanja, tip družine in nost, nervozo, razdražljivost, glavobol, občutke potlačenosti, zaposlitveni status staršev, in osebne socialne pozicije (SP): šolski bolečine v križu ali v želodcu (slika 1) in niso zadovoljni s uspeh pri enajst- in trinajstletnikih oz. vrsta šolskega programa pri petnajstletnikih ter število prijateljev. Nekatere razi- skave namreč kažejo, da je pri starejših mladostnikih 100% njihov osebni socialni položaj vsaj tako pomemben kot 90% socialni položaj družine. V nadaljevanju povzemamo 80% 70% slovenske rezultate najnovejše HBSC-raziskave (4), ki 60% je v elektronski različici dostopna na spletni strani In- 50% štituta za varovanje zdravja Republike Slovenije http:// www.ivz.si/Mp.aspx?ni=76&pi=3&_3_id=1810&_3_ 40% 31,6% 30,0%M 37,4% 31,7%M 30% 18,8% 21,0% 20% 14,4% 20,3% 23,6%M 20,3%23,5% 20,7% 15,8% 15,7%15,9% 15,9%18,0% 15,4% 13,4% PageIndex=0&_3_groupId=225&_3_newsCatego- 10% ry=&_3_action=ShowNewsFull&pl=76-3.0. 0% nadpovprečno povprečno Socialni kontekst podpovprečno visok srednji nizek oba zaposlena en zaposlen, en brezposeln oba brezposelna klasična enostarševska rekonstruirana drugo nadpovprečen povprečen podpovprečen tri ali več enega ali dva nobenega Ugotovili smo pomembne razlike v družinski komuni- subjektivna lestvica FAS zaposlitveni tip družine šolski uspeh števi lo kaciji, v odnosih z vrstniki in tudi v odnosu do šole glede (11 in 13 let) prija telj ev na starost, spol, SEP družine in osebni SP mladostnika. ocena status Največ je teh razlik pri komunikaciji s starši in prijatelji, b lag osta nj a staršev malo manj pa pri vrstnikih in kazalnikih, povezanih s šolo, pri d ruži ne Slika 1: Delež mladostnikov, ki so pri sebi opazili dva ali več psihosomatskih simptomov, glede na izbrane kazalnike SEP (HBSC, 2010). 20 Revija ISIS - Februar 2012

Zdr avstvo 100% svojim življenjem, so bolj pogosto predebeli in imajo 90% slabšo telesno samopodobo kot otroci iz družin z višjim socialno-ekonomskim statusom. 80% Duševno zdravje 70% Slabše duševno zdravje kažejo dekleta v primerjavi 60% 45,8% 37,9% 44,4% 45,0%M s fanti, starejši najstniki ter mladostniki iz družin, ki 50% 33,3% 37,5%M 36,6% 31,7% 28,5% imajo podpovprečno blagostanje, kjer so starši neza- 27,8% posleni, ki prihajajo iz neklasičnih družin, ki imajo 40% 33,5% 33,0% 34,9%32,2% 23,3% slabši šolski uspeh in manj prijateljev (slika 2). 29,0% 28,1% 30% 25,9% 26,3% Tako 33,3 odstotka mladostnikov kakovost svojega življenja ocenjuje kot nizko,19,9 odstotka mladost- 20% nikov ima prisotne klinično pomembne čustvene in vedenjske težave ter 29 odstotkov je takih, ki so se v 10% zadnjih 14 dneh počutili tako žalostno ali brezupno, da so prenehali početi stvari, ki so jih sicer počeli. 0% nadpovprečno povprečno Življenjski slog podpovprečno Nezdrave življenjske navade med slovenskimi mla- visok dostniki naraščajo s starostjo, glede spola pa velja, da se fantje sicer več gibljejo, a tudi več časa presedijo srednji pred različnimi ekrani in redkeje uživajo sadje in nizek zelenjavo. Med 12,6 odstotka vseh mladostnikov, ki počnejo karkoli, da bi shujšali, pa so dekleta pogosteje oba brezposlena na dietah in si pogosteje umivajo zobe. Življenjski en zaposlen, en brezposelen slog mladostnikov se razlikuje tudi glede na izbrane kazalnike SEP, pri čemer sicer obstajajo razlike med oba zaposelna posameznimi vedenji, vendar se v skoraj vseh primerih klasična zdrave navade pogosteje pojavljajo med mladostniki iz bogatejših družin in z boljšim osebnim socialnim enostarševska položajem (slika 3). rekonstruirana Tisti s šibkejšim socialno-ekonomskim položajem drugo med drugim redkeje zajtrkujejo ter jedo sadje in nadpopvrečen zelenjavo, si manj pogosto umivajo zobe, fantje se premalo gibljejo, dekleta pa več gledajo televizijo. povprečen Med vsemi šolarji in dijaki je 31 odstotkov takih, ki podpovprečen vedno izpuščajo zajtrk, le 16,7 odstotka jih dosega priporočila glede rednega uživanja sadja in zelenjave, nobenega 63,5 odstotka jih ima zadovoljivo ustno higieno, 20,3 enega ali dva odstotka jih je telesno dejavnih vsaj eno uro vsak dan oziroma 37,5 odstotka se jih rekreira v prostem času tri ali več in 35,3 odstotka jih sedi pred malimi ekrani največ dve uri na dan. subjektivna lestvica FAS zaposlitveni tip družine šolski uspeh števi lo (11 in 13 let) p rija telj ev Tvegana vedenja ocena status b lag osta nj a staršev Tvegana vedenja so večinoma pogostejša pri fantih in naraščajo s starostjo. Obstajajo sicer razlike med družine posameznimi tveganimi vedenji, vendar so ta v večini primerov bolj značilna za mladostnike, katerih osebni Slika 2: Delež mladostnikov, ki so poročali o občutkih depresivnosti v SP ali SEP družine je slabši (slika 4). zadnjem letu, glede na izbrane kazalnike SEP (HBSC, 2010). Rezultati kažejo, da se opija 17,5 odstotka in redno pije 12,2 odstotka slovenskih mladostnikov in da 100% 90% 80% 70% 60% 50% 40,9% 40,9% 39,9% 39,6% 44,7% 40% 30% 34, 6% 32, 8% 32,7% 39,8%35,9% 36,5% 34,2% 35,5% 36,7% 37,4% 29,3%M 30,3% 26,6% 20% 21,5% 10% 0% n ad po vpr ečn o povprečno p od po vpr ečn o visok srednji nizek oba zaposlena en zaposlen, en brezposeln oba brezposelna klasična enostarševska rekonstruirana drugo n ad po vpr eče n povprečen p od po vpr eče n g imn azij a srednjetehnična šola poklicna in nižjepoklicna šola subjektivna lestvica FAS zaposlitveni tip družine šolski uspeh šolski program status staršev ocena (11 in 13 let) (15 let) d ruži nske ga b lag osta nj a Slika 3: Deleži mladostnikov, ki zajtrkujejo vseh sedem dni v tednu, glede na različne kazalnike SEP (HBSC, 2010). 100% 90% 80% 70% 60% 50% 43,7% 40% 30% 21,3%M 26,7% 20% 15,2% 10% 17,8%M 17,6%M 9,6% 8,2%M 11,1% 13,0% 15,8% 2,6%4,9% 9,6%12,5% 10,0%13,3% N 8,1% 0% N 2,5% nadpovprečno povprečno podpovprečno oba zaposlena en zaposlen, en brezposeln oba brezposelna klasična enostarševska rekonstruirana drugo nobenega enega ali dva tri ali več nadpovprečen povprečen podpovprečen g imn azij a srednjetehnična šola poklicna in nižjepoklicna šola vzhodna zahodna subjektivna zaposlitveni tip družine števi lo šolski uspeh šolski kohezijska regija p rija telj ev (11 in 13 let) ocena status program (11 in 13 let) b lag osta nj a staršev (15 let) d ruži ne Slika 4: Deleži mladostnikov, ki so kadili v času anketiranja, glede na izbrane kazalnike SEP (HBSC, 2010). Revija ISIS - Februar 2012 21

Zdr avstvo z uživanjem alkohola začnejo že zelo zgodaj. 31,2 odstotka država, zdravstveni, vzgojno-izobraževalni in socialni sistem. mladostnikov je že kdaj v svojem življenju kadilo, 7,6 odstotka K dobremu zdravju in kakovosti življenja lahko pripomorejo le pa jih kadi vsak teden oziroma 5,2 odstotka vsak dan. Pri tem se celostno zasnovani, standardizirani programi vzgoje za zdravje, poskušanje kajenja in tedensko kajenje bistveno poveča do 15. katerih izvajanje poteka sistematično in kontinuirano. Le s leta. Med toliko starimi mladostniki jih je tudi 23,2 odstotka takim pristopom je namreč mogoče preprečevati in zmanjše- že poskusilo marihuano, 28,5 odstotka pa jih je že imelo spolne vati neenakosti v zdravju in vedenjih, povezanih z zdravjem, odnose. Naša raziskava je pokazala razlike v vrstniškem nasilju, ki in povečevati zdravje pri vseh. Poleg tega pa je treba pripraviti s starostjo mladostnikov upada. Med tistimi 13,5 odstotka, ki so posebne programe, pripravljene za najbolj ranljive mladostnike, pretepači, tistimi 20,5 odstotka, ki so vpleteni v trpinčenje drugih, ki prihajajo iz revnejših družin, kjer sta oba starša nezaposlena, in tistimi 21,8 odstotka, ki so žrtve trpinčenja, so vidne tudi razli- ki imajo slabši učni uspeh in manj prijateljev, ter jim omogočiti ke med spoloma, saj je v vse vrste nasilja vpletenih več fantov. boljšo kakovost življenja ter jih spodbujati k bolj zdravim nava- dam in jim omogočiti tudi bolj zdrave izbire. Zaključek Literatura: Raziskava kaže, da mladostniki niso homogena skupina in da je, podobno kot pri odraslih, življenjski slog, ki ga izoblikujejo, 1. Buzeti T, Djomba Janet K, Gabrijelčič Blenkuš M, Ivanuša M, Jeriček Klanšček povezan z njihovo starostjo, spolom in socialno-ekonom- H, Kelšin N et al. Neenakosti v zdravju v Sloveniji. Ljubljana: Inštitut za varovanje skim položajem. Prevzemanje nezdravih življenjskih navad zdravja Republike Slovenije, 2011. in tveganih vedenj opažamo zlasti pri mladostnikih s šibkim socialno-ekonomskim statusom, ki imajo največjo verjetnost, 2. Dahlgren G, Whitehead M. Policies and strategies to promote social equality in da jih že v otroštvu, predvsem pa kasneje v odrasli dobi, pestijo health. Stockholm: Institute of Future Studies, 1991. kronične nenalezljive bolezni in druge zdravstvene težave. Pogoje za zdrav in vsestranski razvoj mladostnikov soustvarjajo 3. Dahlgren G, Whitehead M. European strategies for lacking social inequalities in health: Levelling up part 2. Copenhagen: WHO Regional office for Europe, 2006. 4. Jeriček Klanšček H, Roškar S, Koprivnikar H, Pucelj V, Bajt M, Zupanič T (ed.): Neenakosti v zdravju in z zdravjem povezanih vedenjih slovenskih mladostnikov (HBSC 2010). Ljubljana: Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije, 2011. Skupnostna psihiatrija v Sloveniji Vesna Švab V letu 2011 je Ministrstvo za zdravje namenilo oz. prestruktu- zadovoljstvu bolnikov, k zadovoljevanju njihovih potreb ter riralo zdravstvena sredstva v izvenbolnišnično psihiatrično de- k zmanjšanju števila sprejemov v bolnišnico, so stroškovno javnost (ambulantne storitve in skupnostni program). Minister učinkovite in pomembno zmanjšujejo število nevarnih dogod- za zdravje je za izpeljavo te naloge na področju psihiatrije oz. kov, tudi samomorov. Skupnostne delovne skupine se najpogo- bolje rečeno varovanja in krepitve duševnega zdravja imenoval steje organizirajo na območjih s 40.000 do 80.000 prebivalcev. Svet za koordinacijo skupnostne psihiatrije v RS. Skupnostna organizacija služb je potrebna zato, ker so duševne motnje zdravstveni, socialni, družinski in zaposlitveni problem. Delovna skupina se je lotila naloge v skladu s smernicami Sve- Zdravstvena obravnava teh motenj je pomanjkljiva (pomoč dobi tovne zdravstvene organizacije in načeli, ki so opisana v števil- le 20 do 30 odstotkov oseb, ki jo potrebujejo), ob tem pa pomoč nih evropskih dokumentih, med drugim v Helsinški deklaraciji, dobijo številni, ki je sploh ne potrebujejo. ki jo je Slovenija podpisala že leta 2005. Temeljne usmeritve so, da naj se psihiatrične službe povežejo z osnovnim zdravstvenim V zadnjem letu je Ministrstvo za zdravje (MZ) imenovalo tudi varstvom in zagotovijo čim bolj dostopno obravnavo v bližini delovno skupino za prenovo Resolucije za duševno zdravje, ki pacientovega doma, naj se povežejo z vsemi izvajalci, kar zadeva je v času svojega delovanja predvsem zbrala bistvene podatke skrb za duševno zdravje, in naj upoštevajo paciente in njihove za načrtovanje služb na področju duševnega zdravja v RS. S svojce kot partnerje v obravnavi. Zadnji poudarki mednarodnih pomočjo Inštituta za varovanje zdravja in Zavoda za zdrav- aktov kažejo tudi na nujnost povezave med zdravstvenim in stveno zavarovanje Slovenije smo pridobili podatke o lokalnih zaposlitvenim sektorjem, saj je slabo duševno zdravje močno potrebah in dostopnosti različnih služb za duševno zdravje. povezano z revščino, brezposelnostjo in socialno prikrajšanostjo. Potrebe smo ocenili s številom obiskov v osnovnem zdravstve- Psihiatrične službe je potrebno organizirati po regionalnem na- nem varstvu zaradi duševnih motenj, z indeksom samomoril- čelu, saj osnovno zdravstveno varstvo (OZV) potrebuje zaledje nosti v različnih slovenskih regijah, z bruto družbenim proiz- služb za duševno zdravje in psihiatrijo. Psihiatrične skup- vodom na prebivalca, ki je kazalec socialne prikrajšanosti, ter s nostne delovne skupine obravnavajo predvsem ljudi s hudimi pokritostjo regij glede psihiatrične oskrbe. in ponavljajočimi se duševnimi motnjami zaradi zahtevnosti, pogostosti kriznih intervencij in potrebe po nepretrganem Ugotovili smo, da so največje potrebe po službah (če upošteva- spremljanju. Dokazano je, da skupnostne psihiatrične delovne mo vse kazalce in rezultate CINDI monitoringa za Slovenijo) skupine pripomorejo k povečanju sodelovanja pri zdravljenju, vsaj za odraslo populacijo v JV regiji, pomurski, koroški in notranjsko-kraški regiji. 22 Revija ISIS - Februar 2012

Zdr avstvo Samomorilni količnik Slovenija (vir: IVZ). Število prebivalcev na enega ambulantnega psihiatra po statističnih regijah za leto 2008 (vir: IVZ). V skladu z ugotovitvami smo pripravili akcijski načrt za skupno- in sodelavec psihiatrije, temveč dokazano pretežni nosilec stno psihiatrijo, ki predvideva, da bi z implementacijo programa za- obravnave pri vseh ljudeh z duševnimi motnjami. Psihiatrične čeli v najbolj ogroženih regijah že v letu 2012. Odločili smo se tudi, delovne skupine bodo izvajale naslednje naloge: da na področjih, kjer na raven osnovnega zdravstvenega varstva • v povezavi z zdravstvenimi domovi in patronažno službo uvajamo dodatne psihiatrične time, upoštevamo in uvajamo načela bodo intervenirale ali spremljale paciente v njihovem narav- dela skupnostne psihiatrije.Ta je v preteklih letih že začela delovati nem okolju, se odzivale v primeru nuje in spremljale paciente kot oblika dela v večini slovenskih psihiatričnih bolnišnic, in sicer s številnimi zdravstvenimi in socialnimi potrebami zunaj na način, da so delovne skupine spremljale in izvajale zdravstvene institucije; psihiatrične ukrepe pri posebej ogroženih pacientih tudi po njiho- vem odpustu v njihovem domačem okolju. Psihiatrični timi so torej • identificirale bodo zdravstvene in socialne potrebe psihiatrič- izbrane paciente sledili, jih obiskovali na domu, nadzirali njihovo nih pacientov na območju in nanje odgovarjala v povezavi s zdravljenje in sodelovanje pri zdravljenju ter v domačem okolju centri za socialno delo, nevladnimi organizacijami in OZV; nudili pomoč in podporo pri komunikaciji in vsakdanjih težavah. • na podlagi ocene potreb bodo sposobne načrtovati pre- Na domu so tudi aplicirali zdravila in reševali nekatere zdravstvene, ventivne dejavnosti v določeni regiji (primarna preventiva: zaposlitvene in komunikacijske težave, ki bi lahko privedle do po- zdravstvena vzgoja, promocija zdravih načinov življenja, novne hospitalizacije ali nevarnosti, bodisi za pacienta ali za druge. pomoč pri vzpostavljanju skupin in povezav, ki se izkažejo za Bolnišnični projekt skupnostne psihiatrije, ki smo ga pripravili že pomembne v skupnosti). Del svoje dejavnosti bodo namenile leta 2005, je pokazal dobre uspehe predvsem kar zadeva zmanjšanje izobraževanju v šolskih in delovnih ustanovah, ki služijo pro- števila hospitalizacij in oskrbnih dni v bolnišnici, ki so padli za več mociji duševnega zdravja; kot 100 odstotkov pri vseh izbranih pacientih. • nudile bodo pomoč OZV pri sekundarni preventivi (zgodnje Problem bolnišnične skupnostne psihiatrije pa je ostal ta, da je odkrivanje in zdravljenje psihičnih motenj) na terenu; bilo mogoče vključiti le poznane in relativno redke paciente, da se programi niso mogli izvajati na podlagi ocene potreb in nujnosti, temveč le na podlagi presoje 300,0 Število obiskov zaradi duševnih motenj nekaterih psihiatrov, in seveda ta, da program do 2012 250,0 (MKB pogl=5) na primarni ravni na 1000 ni bil financiran. 200,0 prebivalcev starostne skupine Po spolu 150,0 skupaj OBISKI 0-19 LET V letu 2011 smo zato preko delovne skupine za 100,0 Nacionalni program na področju duševnega zdravja 50,0 Število obiskov zaradi duševnih motenj MZ pripravili program, ki bolj zvesto sledi smernicam (MKB pogl=5) na primarni ravni na 1000 za ustanavljanje skupnostnih psihiatričnih služb in 0,0 prebivalcev starostne skupine Po spolu predlaga ustanavljanje in izvajanje psihiatričnih sto- skupaj OBISKI 20-64 LET ritev na regionalno omejenih območjih. Skupnostna psihiatrija je namreč predvsem regionalna organizacija Število obiskov zaradi duševnih motenj (MKB pogl=5) na primarni ravni na 1000 prebivalcev starostne skupine Po spolu skupaj OBISKI 65+ LET Število obiskov zaradi duševnih motenj (MKB pogl=5) na primarni ravni na 1000 prebivalcev starostne skupine Po spolu skupaj Skupaj psihiatričnih in drugih služb na področju duševnega JugoOvNsSozrptherodoaOdndnbjnjnjaselaeksPPnGlpSZooooSoo-olKaa-rdvGskmvksrooeireorravuaanrnanrjaovijevvšssšssššsssnkikkkkkkkkkkjaaaaaaaaaaaa zdravja, ki odgovarjajo na potrebe prebivalstva, in po definiciji sodi na raven osnovnega zdravstvenega varstva. Družinski zdravnik namreč ni le vratar Število obiskov v OZV zaradi psihiatričnih motenj (vir: IVZ, 2011). Revija ISIS - Februar 2012 23

Zdr avstvo • sodelovale bodo z nevladnimi organizacijami, patronažnimi akterji na področju in pripravili programe. Načrti bodo pred- službami in zavodi za zaposlovanje pri izvajanju terciarne vidoma regijsko različni in prilagojeni zmožnostim, oviram, preventive – rehabilitacije; pobudam in obstoječemu stanju. V vsaki regiji se bo najprej pripravila celotna slika obstoječih služb in storitev, na podlagi • na podlagi ocene potreb bodo lahko pripravile načrt razvoja katere se bo lahko načrtovalo korake k doseganju tistega, kar bi potrebnih preventivnih in kurativnih dejavnosti na področju morali imeti. Do leta 2015 bi morali imeti zdravniki in medi- duševnega zdravja v regiji. cinske sestre v OZV, centri za socialno delo, nevladne organiza- cije in društva v vsej državi zaledje psihiatričnih služb, ki bodo Načeloma bi morale psihiatrične delovne skupine v svojih regi- lahko odgovarjale lokalno, takoj in glede na zaznane potrebe. onalnih centrih predvsem odgovarjati na potrebe tistih pacien- tov, ki imajo največ potreb po zdravstveni in socialni obravnavi, Prepričana sem, da ne bo šlo zlahka in da se bomo morali torej za ljudi s hudimi in ponavljajočimi se duševnimi mot- prilagoditi drugačni hierarhiji odnosov ter spremeniti nekatere njami, ki so tudi najbolj ogroženi glede samomora ali nasilja do načine dela. Skupnostna psihiatrija pomeni namreč tudi večji drugih, ter ljudi, ki se pogosto vračajo v psihiatrične bolnišnice. vpliv pacientov in svojcev na procese obravnave in povečevanje Skupnostni psihiatrični timi se ukvarjajo tudi s preventivnimi dostopnosti specialističnih storitev na osnovni ravni. dejavnostmi zgodnjega odkrivanja in zdravljenja duševnih motenj in s participacijo pri programu preprečevanja samomora, Zavedamo se tudi, da smo v dosedanji oceni potreb zajeli le ki smo ga pripravili skladno z drugimi uspešnimi programi v odraslo prebivalstvo in da je lokalno načrtovanje treba nadaljevati Evropi in po vzoru programa EAAD, ki se je v Sloveniji izvajal tudi na področju obravnave otrok, mladostnikov in ostarelih ter leta 2003 pod vodstvom dr. Andreja Marušiča. odvisnikov. Vemo tudi, da je za dobro lokalno organizacijo služb potrebno ne le ustanavljanje lokalnih generičnih psihiatričnih Regionalne psihiatrične delovne skupine, ki se bodo v prihod- timov, temveč tudi intenzivno spremljanje, zdravljenje na domu, njih letih usposabljale doma in v tujini in izvajale program, potrebni so rehabilitacijsko usmerjeni timi, subspecialistični timi lahko oblikujejo psihiatrične bolnišnice, zdravstveni domovi, (npr. za motnje hranjenja, za dvojne diagnoze in za odvisnike) in zavodi za zdravstveno varstvo in koncesionarji. Sestavljene so iz skupnostne službe za starostnike, ki bi lahko omogočile, da bi se psihiatrov (polni ali del delovnega časa), diplomiranih medicin- lahko zdravili in imeli zadostno podporo zunaj socialnih ustanov. skih sester, kliničnih psihologov in delovnih terapevtov. Vse to pa je mogoče pričakovati le, če bomo začeli z osnovnim zgoraj opisanim programom, ki je osnova za sistematičen, regio- Akcijski plan programa, ki čaka na odobritev ministra, je nalno prilagojen in povezan razvoj služb za duševno zdravje v RS. pripravljen tako, da poskušamo najprej odgovoriti na najbolj pereče probleme in potrebe najbolj »psihiatrično zapostavlje- Literatura: nih« regij, kjer tudi kaže, da je duševnih stisk največ (pogostost samomora). Novi kadri, ki jih bo mogoče pridobiti z novimi 1. http://www.wpanet.org/detail.php?section_id=7&content_id=898 sredstvi, bodo ocenili potrebe v regijah, se povezali z lokalnimi 2. http://www.varuh-rs.si/fileadmin/user_upload/word/STROKOVNI_CLANKI_-_ razni/Skupnostna_psihiatrija_-_Vesna_Svab.pdf Vpliv finančne in ekonomske krize na zobozdravnike v EU Rezultati ankete CED in slabši v 10 državah (med njimi so tudi Anglija, Španija, Matjaž Rode Grčija in Slovenija). Sekretariat Sveta zobozdravnikov EU (CED) je v juniju 2011 2. Kakšen je delež zdravstvenih zavarovalnic, ki je na- razposlal vprašalnik med zobozdravniške organizacije v EU in menjen zobozdravstvenemu varstvu? še v Švico, na Norveško in Hrvaško, s katerim je želel ugotoviti, ali sedanja finančna in ekonomska kriza, ki razsaja po Evropi, Porasel je v Latviji, na Poljskem in v Angliji, v večini držav je kaj vpliva na profesionalno in zasebno življenje evropskih zobo- enak, pada pa v Grčiji, na Madžarskem in tudi v Sloveniji. zdravnic in zobozdravnikov. Do septembra 2011 je prispelo 20 odgovorov, ki so zanimivi, zato jih povzemam. 3. Kakšni so prihodki zobozdravnikov v primerjavi z letom 2010? 1. Kakšen je trenutni položaj zobozdravstva v vaši državi? Porasli so na Finskem, Poljskem in Norveškem, drugje kažejo tendenco padanja. Boljši je na Poljskem in Hrvaškem, razmeroma enak s tendenco poslabšanja je v osmih državah EU, ki so odgovorile (Avstrija, Češka, Finska, Litva, Malta, Nizozemska, Švedska, Norveška) 24 Revija ISIS - Februar 2012

Zdr avstvo 4. Kakšen je trend števila pacientov? 8. Koliko je nezaposlenih zobozdravnikov v državi? Narašča na Poljskem in v Sloveniji, pada pa na Finskem in Število narašča v Grčiji, na Portugalskem, Hrvaškem in v Slo- Madžarskem; drugje je enak. veniji, drugje je zaenkrat stanje še stabilno. 5. Kakšno je število aktivnih zobozdravnikov? 9. Kaj se dogaja z zasebnimi zobozdravniškimi ordina- cijami? Število narašča skoraj v vseh vprašanih državah, pada samo na Finskem in Madžarskem. Število narašča v Avstriji, Grčiji, na Cipru in Malti, v drugih vprašanih državah pa stagnira. 6. Koliko zobozdravnikov je zapustilo državo v primer- javi s prejšnjimi leti? Zobozdravniške organizacije iz držav, ki so odgovorila na vpraša- nja, so dodatno poslale še nekaj pripomb. Na Cipru upada število Število narašča v Grčiji, na Malti, na Portugalskem in v Španiji, pacientov, nasprotno pa število pacientov na Finskem narašča; na v drugih državah tega ni zaznati. Češkem je zavarovalnica uvedla pojem garancije. Vse več Grkov se odpravlja urejat svoje zobovje v Bolgarijo. Norvežani za sedaj 7. Koliko zobozdravnikov je prišlo v državo v primerjavi ne čutijo posledic finančne krize, prihodki prebivalcev naraščajo s prejšnjimi leti? in prav dobro je ob tem tudi norveškim zobozdravnikom. Število narašča na Cipru, v Švici in Sloveniji, pada na Ma- Spodbuden zaključek ankete, ki bi se prilegel tudi drugim. džarskem in je stabilno v drugih državah, ki so odgovorile na vprašalnik. Kakovost včeraj, danes, jutri 20. jubilejna konferenca SZKO Jasna Čuk Rupnik, Marija Šemrov V Portorožu je 10. in 11. novembra 2011 potekala 20. kon- Organizacija mora nenehno izboljševati uspešnost sistema ferenca Slovenskega združenja za kakovost in odličnost vodenja kakovosti z uporabo politike kakovosti, ciljev kakovosti, (SZKO). Pokrovitelj slavnostne konference je bil predsednik rezultatov presoj, analiz podatkov, korektivnih in preventivnih države dr. Danilo Türk. V svojem odličnem uvodnem govoru je ukrepov in vodstvenega pregleda. Tako je eno od orodij za spre- poudaril, da je pri uvajanju kakovosti podpora najvišjega vod- mljanje uspešnosti in učinkovitosti organizacije vsekakor vestno stva ključnega pomena. Za kakovosten razvoj je potrebno zelo izvajanje in spremljanje preventivnih in korektivnih ukrepov. intenzivno in predano razmišljanje, predvsem pa usmeritev na V SB Jesenice so vpeljali računalniški program, ki zagotavlja rezultate s trajno pozitivnim odnosom do reševanja proble- enostavno upravljanje ukrepov in izdelavo poročil. Oblikovali mov. Neprestano se moramo predajati samoizpraševanju, na so obrazec Zapis o odklonu s predlogom izboljšav, ki je vsem kakšen način se obnašamo do svojih obveznosti. Etika – naš zaposlenim dosegljiv kar na namizju računalnika. Največ od- lasten odnos do odgovornosti – je orodje, ki vodi do kakovosti. klonov so sporočali izvajalci zdravstvene nege. Število poročanj se je vsako leto povečevalo. Zaposleni so vedno bolj osveščeni o V SZKO je že vsa leta ena od najbolj aktivnih sekcij prav tem, kaj je odklon in zakaj ga je treba sporočiti in izvajati ukre- sekcija za zdravstvo. Letos jo je vodil Miran Rems, kirurg iz pe za njegovo odpravo. Na osnovi te analize so uvedli aplikacijo SB Jesenice. V dveh sklopih je bilo predstavljenih 14 prispevkov ART, ki zagotavlja uporabnikom vse potrebne funkcionalnosti 40 avtorjev in soavtorjev. V slovenskem zdravstvu se kakovost za učinkovito obvladovanje odklonov in ukrepov. Odklone opazno dviga. Uvajajo se različna orodja za njeno merjenje in lahko sporočajo vsi zaposleni poimensko ali anonimno. Spo- zagotavljanje. Tri bolnišnice, ki so med prvimi pridobile stan- ročajo jih odgovorni osebi, ki na osnovi odklona odredi ukrep, dard ISO 9001, so že prejele mednarodno akreditacijo (ZRI ga dodeli v reševanje drugi ustrezni odgovorni osebi in določi Soča, BPB Golnik in SB Jesenice). 15 ZD v Sloveniji (vseh je rok za izvedbo. Podatki o opravljenih odklonih in ukrepih so 58) ima že uveden sistem ISO. Poudarjena je bila zanimivost, tako veliko bolj pregledni, ker so zbrani na centralnem mestu v da na sekciji za kakovost v zdravstvu prav te akreditirane bolni- elektronski obliki. Koristi imajo vsi uporabniki, tisti, ki odklone šnice kažejo svoje probleme in pomanjkljivosti (npr. da od 400 prijavljajo, in osebje, ki je zadolženo za spremljanje in izdelavo izvedenih operacij za 38 operacij niso imeli zahtevanega pri- poročil. stanka pacienta na poseg ali pa kolikokrat niso izvedli pregleda check-liste pred operacijo itd.). Dr. Rems je pojasnil, da so v Za celovito obvladovanje kakovosti v zdravstvu so ključnega teh bolnišnicah doživeli zaposleni res velik preskok v miselnosti pomena vpeljave novosti, predvsem na področju sistematične in postali toliko samozavestni, da pogumno pogledajo, kaj je kontrole procesov in postopkov s sledljivostjo le-teh. V SB narobe, na teh spoznanjih pa izvedejo izboljšave. Jesenice so prenovili prostore za centralno sterilizacijo in z 26 Revija ISIS - Februar 2012

implementacijo sodobnih procesov in informatike pridobili ve- Zdr avstvo liko idej na področju izboljševanja kakovosti svojih proizvodov in storitev. Sodobno preurejeni prostori so narejeni po zadnjih Humorni evropskih standardih. Ločeni so na tri cone različnih barv: prispevki rdečo – nečisto, zeleno – čisto in modro – sterilno. Vsi prostori so pod nadtlakom, kar dodatno preprečuje vstop mikroorganiz- za Sisi mov. Strojna oprema nudi najvišji varni nivo reprocesiranja, kaj- ti nadaljnja pot je možna samo po uspešno zaključenem procesu Kot je že tradicija, je aprilska Izida obogatena z sterilizacije na način enosmerne poti, ki onemogoča križanje nekoliko obsežnejšo humorno rubriko Sisi. Čeprav umazanega, čistega in sterilnega materiala. Ob tem poteka tudi se zdi pomlad in prvi april še zelo daleč, vas že zdaj sledljivost sterilizacijskih proizvodov preko celotnega postopka vabimo, da nam v uredništvo pošiljate humorne sterilizacije. Ves material je opremljen s sledljivimi nalepkami, prispevke (prozna besedila, pesmi, risbe ...). Gradi- ki so po uporabi pri pacientu obvezen del njegove dokumen- vo bomo zbirali do 5. marca in upamo, da nam bo tacije. Računalniški program z elektronskim sledenjem zajema skupaj uspelo pripraviti res zabavno Sisi. prav ves proces od naročanja (brez ročnih naročilnic), začetka Vabljeni! sterilizacije, fizikalne kontrole, prevzema materiala, uporabe, pa vse do arhiviranja. Na zaslonu so tudi pisna in video navodila Univerza v Ljubljani sestave setov. Ves ta proces zagotavlja visoko stopnjo kakovosti, Medicinska fakulteta, Vrazov trg 2, Ljubljana kar je pomembno tako za pacienta kot za zaposlene. razpisuje v poletnem semestru študijskega leta 2011/2012 V bolnišnici Topolšica so kot izboljšavo sistema vodenja kako- naslednji podiplomski tečaj: vosti uvedli e-sistem obveščanja za varnost pacientov (Projekt E-OVP) in s tem kakovostnejšo oskrbo bolnika. To je sistem JAVNO ZDRAVJE alarmiranja za elektronsko obveščanje o stanju bolnika. Glavni OTROK, MLADOSTNIC elementi sistema so senzorji za zaznavanje nemirnosti bolnikov, sporočilni sistem in telekomunikacijske povezave. Tako lahko IN MLADOSTNIKOV sledijo vsakemu pacientu, kjerkoli se nahaja. Na šesttedenski podiplomski tečaj »Javno zdravje otrok, DMS iz ZD Ivančna Gorica pa je predstavila sistem vodenja mladostnic in mladostnikov« se lahko prijavijo specia- kakovosti na primarni ravni zdravstvenega varstva. Poudarila je lizanti pediatrije. Na študij bo sprejetih 20 slušateljev. nujno sodelovanje vseh zaposlenih, saj vsak s svojim kakovo- Šolnina bo predvidoma 1.740,76 EUR. stnim delom pripomore k izboljšanju zdravstvene storitve in s Prijave sprejema tajništvo Medicinske fakultete, Vrazov tem k boljšemu zadovoljstvu in varnosti uporabnikov. Predstavi- trg 2, Ljubljana, do 10. februarja 2012. Prijavi priložite la je poročilo z njihovih notranjih presoj, na katerih so bile ugo- življenjepis, fotokopijo diplome, izjavo ustanove ali kan- tovljene nepravilnosti in na osnovi le-teh izvedene izboljšave. didata o plačilu kotizacije, dokazilo o opravljeni speciali- zaciji. Vsi kandidati bodo pravočasno obveščeni o kraju in Zanimiv zaključek zdravstvene smeri letošnje konference je, da pričetku tečaja. največ slabosti predstavljajo prav predstavniki, ki imajo vpeljano kakovost, kar kaže, da pomanjkljivosti vztrajno odkrivajo in o njih razpravljajo v smislu napredka. Izboljševanje je proces, ki se nikoli ne konča. Če nekaj delamo tako, kot smo delali pred desetimi leti, se moramo že vprašati, če delam prav. Vsak uspeh je posledica dela v timu, kjer poteka dobra komunikacija. Res je, da lahko spreminjamo le en košček vesolja: sebe. Spreminjati pa se je težko. A usoda voljnega vodi, nevoljnega požira. Mag. Jožko Čuk, dosedanji predsednik SZKO, je ob konferenci uredil še posebno knjigo prispevkov nekaterih uglednih sloven- skih strokovnjakov, ki so bili praviloma v zadnjih letih glavni govorniki letnih konferenc združenja in so, seveda, odlični poznavalci filozofije in sistemov kakovosti. Revija ISIS - Februar 2012 27

Forum Odziv članov RSK za ginekologijo in porod- ništvo na komentarje k pravnemu mnenju o obravnavi mladoletnih pacientk brez ved- nosti in vnaprejšnjega soglasja staršev V reviji Isis, december 2011, stran 14–17, je bilo objavljeno pravno pravic o svobodnem odločanju o rojstvu otrok delujejo kot kompeten- mnenje o obravnavi mladoletnih pacientk brez vednosti in vnaprej- tni strokovnjaki in hkrati kot zagovorniki pacientovih pravic. šnjega soglasja staršev za področje svobode odločanja o rojstvu otrok. Pravno mnenje povsem jasno pove, da je pravica do preprečevanja Člani RSK za ginekologijo in porodništvo zavračamo navedbe prof. zanositve in umetne prekinitve nosečnosti urejena po posebnem dr. Matjaža Zwittra, da naj zdravnik mladoletnici pojasni škodlji- zakonu (lex specialis), Zakonu o zdravstvenih ukrepih pri uresničevanju vost »ženskih« oblik kontracepcije, da je predpisovanje kontracepcije pravice do svobodnega odločanja o rojstvu otrok (ZZUUP), ki ima mladoletnici s strokovnega stališča hudo problematično in da tovrstno prednost pred splošnejšim Zakonom o pacientovih pravicah (ZPacP). kontracepcijo odsvetuje.Ta stališča niso v skladu z ginekološko stroko. Po naši zakonodaji je pravica do kontracepcije in do umetne prekinitve Kriteriji primernosti za rabo posameznih vrst kontracepcije so namreč nosečnosti pravica, ki pripada razsodni mladoletnici. O razsodnosti natančno opredeljeni, tudi v slovenskih smernicah za rabo kontra- v konkretnem primeru presoja zdravnik, ki ga obenem zavezuje tudi cepcije. Pri mladoletnicah oz. mladostnicah je običajno manj drugih pojasnilna dolžnost po ZPacP. Vprašanja morebitnih zapletov, do pridruženih bolezenskih stanj, zato je predpisovanje hormonske katerih lahko pride pri mladoletnici, so načeloma podobna vprašanjem, kontracepcije načeloma celo bolj varno kot pri starejših ženskah, zato ki jih je treba obravnavati tudi v primeru zapletov pri katerikoli drugi so navedeni pomisleki o »ženski« kontracepciji neupravičeni. Vedeti je pacientki, ki je polnoletna in je sposobna odločanja o sebi (je raz- tudi treba, da v Sloveniji pri svetovanju kontracepcije iščemo najboljšo sodna). Pravno mnenje pove, da zdravnik, ki bo ravnal v skladu s pred- trenutno izbiro za posamezni par oz. žensko in zato ena sama rešitev stavljenimi pravili in hkrati tudi v skladu s pravili lastne stroke, ne bo za vse pare in za vse čase ni realna. Ob tem pa pri mladih oz. ob tve- mogel biti odškodninsko odgovoren v primeru kakršnegakoli zapleta ganem spolnem vedenju spodbujamo dvojno zaščito (hkratno zaščito pri mladoletni osebi, ki bi bil lahko povezan s prejeto kontracepcijo ali proti spolno prenosljivim okužbam in neželeni nosečnosti) z dosledno opravljenim splavom. Člani odbora za pravno-etična vprašanja (OPE) rabo kondoma ali s t.i. »dvojno metodo« (hkratna raba kondoma in ZZS pa se v komentarju ob koncu pravnega mnenja sprašujejo, komu druge zanesljive kontracepcije). Prav zaradi dosežene visoke ravni stro- bi sodišče, ob morebitni tožbi, glede zrelosti mladoletnice pritrdilo, kovnega svetovanja kontracepcije s strani slovenskih ginekologov in zdravniku ali staršem. Člani RSK za ginekologijo in porodništvo drugih zdravnikov je Slovenija v zadnjih 15 letih iz povprečne države menimo, da s tem vprašanjem člani OPE po nepotrebnem postavljajo postala najuspešnejša evropska država – država z najnižjim deležem v dvom celotno pravno mnenje in veljavno pravno ureditev, spodbujajo mladostniških nosečnosti v Evropski uniji. defenzivno medicino ter zanikajo vlogo zdravnika kot zagovornika pacientovih pravic. Zato člani RSK za ginekologijo in porodništvo V imenu RSK za ginekologijo in porodništvo pozivamo ginekologe in druge zdravnike, naj v primeru uresničevanja predsednik prof. dr. Adolf Lukanović, dr. med., svetnik Odgovor nestrokovnjaka Naj mi spoštovani kolega prof. dr. Kamilo Lukanovič ne zameri, če kakršni sta splav in kontracepcija, in je očitno želel zdravnika opozoriti povem, da me ni prepričal. Ni me prepričal, da ima zdravnik izključno na primerno zadržanost.To me podpira v priporočilu, naj zdravnik in dokončno pravico presoje o zrelosti mladoletnice, in ni me prepričal svoje mnenje o zrelosti mladoletnice jasno zapiše in ga podpre z o najprimernejšem načinu kontracepcije pri mladoletnici. mnenjem drugega kolega ali konzilija.Tak postopek bo varnejši za oba, za mladoletnico in za zdravnika. Manjše bo tveganje, da bi »nezrela« Časi, ko nihče ni smel podvomiti v zdravnikovo mnenje, so dokončno mladoletnica staršem prikrivala zaplete po splavu in s tem prišla v minili. Če to velja za zdravnikove strokovne odločitve, potem dvom v resne zdravstvene težave. Manjše bo tudi tveganje za zdravnika, da ga zdravnikovo nezmotljivost toliko bolj dopuščamo pri vprašanjih, ki so kasneje obtožijo, da je bil pri oceni zrelosti mladoletnice v zmoti. na meji medicine, kamor sodi tudi ocena zrelosti mladoletnice. Res je, zrelost mladoletnika je pravno slabo opredeljena kategorija, in res je, da Drugo vprašanje je, katera oblika kontracepcije je najvarnejša za medicina, psihologija ali sociologija ne poznajo jasnih meril, po katerih mladoletnico. Res je, da je pri tej starostni skupini manj spremljajočih bi lahko potegnili mejo zrelosti. Če je zakonodajalec kljub tej nedore- bolezni in s tem tudi manj tveganja za znane zaplete po kontracep- čenosti oceno zrelosti mladoletnice zapisal kot pogoj za zdravnikovo ciji. Prof. dr. Lukanovič pa ne navaja drugih tveganj kontracepcije pri ukrepanje brez soglasja staršev, je s tem povedal, da niso prav vse mla- zelo mladi osebi.Težko me bo prepričal, da je povsem neškodljivo, doletnice že dovolj odgovorne, da lahko same odločajo o vprašanjih, če zelo zgodaj posežemo v hormonska in druga ravnovesja dekleta, 28 Revija ISIS - Februar 2012

Forum ki še odrašča. Iz zaključka nedavnega preglednega članka dobesedno Naj ponovim, kar sem zapisal že pred dvema mesecema: etično in tudi navajam: »Pri mladoletnicah, ki še niso dosegle največje kostne gostote, strokovno je sporno, da naj bi bila kontracepcija le ženski problem. ima izguba kostne mase kot posledica hormonske kontracepcije lahko Kondom je varen in povsem neškodljiv način kontracepcije, zato naj bo resne dolgotrajne posledice.« (Agostino H, Di Meglio G. Low-dose oral prva izbira.To velja za vse starostne skupine, torej tudi za mladoletnike. contraceptives in adolescents: how low can you go? J Pediatr Adolesc Gynecol. 2010; 23: 195–201.) Matjaž Zwitter Komentar in dopolnitev prispevka O splošnem starostnem upadu in diagnostičnih procesih (Z. Remškar) Tomaž Rott Prispevek Remškarjeve v januarski številki Izide ponovno odkriva in bolezni. Pri tem so bile osnovne radiološke preiskave večkrat zavajajoče odpira dileme pri zdravljenju starejših bolnikov. Pri slednjih so gotovo in smo do pravih diagnoz prišli le s histološkimi preiskavami. Mnoge posebnosti, kako se na primer določene bolezni v starosti pojavljajo po- izmed teh bolnikov so lahko zaradi netumorskih »zasevkov« uspešno gosteje kot v celotni populaciji, večje je tveganje pri zdravljenju, možni zdravili. so pogostejši zapleti, včasih tudi zaradi neusklajene uporabe različnih zdravil za kronične in akutne bolezni itd. Starost pa ne sme biti merilo Marsikateri zdravnik še vedno premalo misli na možne kombinacije za izbiro diagnostičnih posegov in morebitnega kasnejšega potrebnega različnih bolezni pri istem bolniku in hkrati v istem organu. Skoraj agresivnega zdravljenja, vključno s kirurškimi posegi. Danes ni nobena pri vseh algoritmih, ki nas peljejo preko bolezenskih znakov, labora- posebnost operacija bolnika, starega preko osemdeset in več let. torijskih in drugih preiskav, se diferencialna diagnoza večinoma zoži na eno samo bolezen, čeprav isto ali podobno simptomatiko povzro- Vendar pa je za posege pomembno trenutno psihofizično stanje čajo lahko različne bolezni, ki se lahko pojavijo hkrati. In ne samo na bolnika, ki brez večjih ovir omogoča tako diagnostiko kot tudi morda pljučih, ampak tudi na drugih organih. Omenil bi poleg izkušenj iz potrebno zdravljenje. Pri diagnostiki je seveda potrebno pričeti z pljučne patologije le še nekaj primerov iz ledvične patologije, ki jo tudi osnovnimi preiskavami, pri pljučnih boleznih z osnovnimi radiološki- nekoliko poznam. mi preiskavami. Vendar pa imajo te omejitve in je potrebno nadalje- vati z zahtevnejšimi radiološkimi in drugimi preiskavami, vključno Pri bolniku s sladkorno boleznijo proteinurijo res lahko povzroča citološkimi in histološkimi, ki nemalokrat edine privedejo do pravilne včasih le diabetična nefropatija, še pogosteje pa samo druge ledvične diagnoze.Tudi moderne radiološke preiskave ne morejo nadomestiti bolezni, ki se sicer pojavljajo v normalni populaciji, ali pa te ledvične zanesljivejše diagnostike s pomočjo citologije in histologije. bolezni skupaj z diabetično nefropatijo. Še posebej lahko sočasen pojav različnih bolezni spremljamo pri bolnikih s transplantirano ledvico: Še iz časa naše skupne države se spomnim nekaterih primerov, kjer je neredki so primeri, kjer gre na isti ledvici lahko hkrati za motnje pre- bil pri starejšem bolniku le radiološko ugotovljen »pljučni rak« in so toka tako krvi kot seča zaradi kirurških zapletov, za zavrnitev presadka, mu celo odsvetovali kirurško zdravljenje. Bolnik pa je na prigovarjanje za nefrotoksične učinke imunosupresije, za okužbe, za prenos bolezni z prijateljev odšel še v drugo bolnišnico, kjer so mu odstranili hamartom. dajalčevo ledvico ali za recidiv osnovne bolezni, zaradi katere je prišlo Drug bolnik pa se je zaradi psihičnih motenj zdravil na psihiatričnem do odpovedi ledvic, ali de novo nastanek ledvične bolezni itd.Tkivo oddelku, ker so mu na rentgenski sliki spregledali sicer majhen nevro- ima le omejen obseg reakcij na omenjeno raznoliko etiopatogenezo, endokrini tumor, ki je povzročal Cushingov sindrom. kar seveda zelo oteži interpretacijo histoloških sprememb brez dobrih kliničnih podatkov. Nadaljnje preiskave so potrebne tudi v primerih, kjer naj bi šlo radiolo- ško za na videz razsejan pljučni tumor, celo v primerih, ko ima bolnik v Če povzamem, ne glede na starost je predvsem psihofizično stanje bol- anamnezi zdravljenje zaradi pljučnega raka. nika (za kar sicer uporabljajo različna imena in različne teste) odločilno za nadaljnje ravnanje z bolnikom. Ugodna ocena bolnikovega stanja Zakaj? Iz večletne prakse pri spremljanju pljučne patologije lahko tr- verjetno terja tudi vsa ustrezna doktrinarno uveljavljena diagnostična dim, da se za navideznim prognostično brezupnim razsojem pljučnega in terapevtska načela. V večji meri se je potrebno zavedati, da sinhrono raka lahko skrivajo različne druge bolezni, ki jih je mogoče zdraviti. in/ali metahrono lahko potekajo hkrati različne bolezni, ki jih je Tako se spomnim bolnika, ki se je po zdravljenju pljučnega raka čez potrebno dokazati, histološko ali vsaj citološko verificirati, da lahko nekaj let vrnil z razsejanimi »zasevki« in so mu stanje prikazali kot prilagodimo ali opustimo zdravljenje pri napredovalih malignomih, brezupno. Vendar pa so nadaljnje preiskave dokazale razsoj granulom- oziroma ga nadaljujemo pri netumorskih spremembah. skega vnetja, ki so ga uspešno pozdravili. Verjetno je tudi težko prelagati realno oceno bolnikovega stanja na V dveh študijah, ki sta skupno zajeli približno 1.200 pretežno kirurških rame zdravnika splošne medicine, ki ima omejene možnosti diagno- vzorcev, smo ugotovili, da se pri približno 20 odstotkih bolnikov stike. pojavljajo bodisi sinhrono ali metahrono različne kombinacije bolezni, bodisi le različni tumorji, samo maligni ali maligni in benigni, bodisi tumorji in vnetja, bodisi le vnetja in še druge kombinacije različnih Revija ISIS - Februar 2012 29

Intervju Ob svetovnem dnevu bolnikov: Ohranimo človečnost v medicini Janja Ahčin, dr. med, specialistka družinske medicine Karolina Godina Janja Ahčin se je po maturi na bežigrajski gimnaziji v Ljubljani Generalna skupščina Združenih narodov je leta 1975 sprejela listino Pravice umirajočih. • 1980 vpisala na Medicinsko fakulteto (MF) v Ljubljani; Imam pravico: • 1987 končala študij na MF; 1. da z menoj ravnajo kot s človeškim bitjem vse do zadnjega • 1988 opravila strokovni izpit, se zaposlila v ZD Ljubljana v diha; zdravstvenem varstvu odraslih in postala članica Slovenskega zdravniškega društva (SZD); 2. da upam ne glede na spremembe in možnosti upanja; 3. da z menoj upajo tisti, ki me negujejo; • od 1990 je v Združenju slovenskih katoliških zdravnikov 4. da morem svobodno izpovedovati svoj nemir pred smrtjo, ki (ZSKZ); je na pragu; • 1992 se je vključila v skupino za spremljanje hudo bolnih in 5. da soodločam glede zdravljenja; umirajočih v okviru Karitas, iz katere je junija 1995 nastalo 6. da me zdravi strokovno osebje, čeprav je vsem jasno, da Slovensko društvo hospic; umiram; • od 2001 do 2004 je specializirala družinsko medicino; 7. da ne umrem osamljen; 8. da mi lajšajo bolečine; • od leta 2007 je v Razširjenem strokovnem kolegiju za palia- 9. da mi na vprašanja iskreno odgovarjajo; tivno medicino. 10. da me nihče ne slepi; 11. da mi drugi pomagajo, da bi jaz in moji najbližji sprejeli mojo smrt; 12. da umrem mirno in dostojno človeka; 13. da ohranim svojo osebnost in me nihče ne obtožuje, če ne soglaša z mojim prepričanjem; 14. da smem pri umiranju izpovedati svoje versko prepričanje in prejeti, kar mi daje vera; 15. da mojemu telesu po smrti izkazujejo dolžno spoštovanje; 16. da me negujejo strokovne in občutljive osebe, ki bodo razu- mele vse moje želje, da bom lahko pomirjeno zrl smrti v oči. Spoštovana kolegica Janja! Vodja medškofijskega odbora za pasto- ralo zdravja pri Slovenski škofovski konferenci, dr. Jože Štupnikar, je v svoji knjižici S posluhom za bolne in trpeče (Ljubljana, 1997) med drugim zapisal: »V času, ko družba kot je današnja, poskuša graditi svojo prihodnost na blaginji in porabništvu in vrednoti vse po učinkovitosti in dobičku, ostajata bolezen in trpljenje brez dvoma meja in preizkušnja za človeški um.« Še posebej velja to za umiranje, ki je del našega življenja, in mu nihče od nas ne more uiti. Kadar se znajdemo ob nekom, ki umira, smo vedno začetniki, kot nazorno izpove K. Bartsch v Misere: Ko se je tekač zgrudil, so stali trenerji zbegani. Vse so vadili, samo poraza ne.« Janja Ahčin (levo) na romanju bolniške župnije iz Ljubljane k Že 15 let objavljate v Prijatelju, verskem listu za bolnike, invalide Mariji Snežni 14. avgusta 2001 na Kredarico in na Triglav. in njihove prijatelje, članke z zgoraj navedeno tematiko. Skrb- no dodajate praktična navodila njenega reševanja ob soočenju z umiranjem na vaši zdravniški poti. S svojo občutljivostjo in rahločutnostjo v člankih ste nama z mamo, vdovo, bili nema- lokrat v pomoč z zdravniki iz več zdravstvenih ustanov skozi 14-letno spremljanje moje nepomične, težko prizadete sestre 30 Revija ISIS - Februar 2012

Intervju v domači oskrbi, ki je tudi ob paliativni oskrbi umirala doma. Rojstvo in smrt sta naravna mejnika življenja. Pa Njena bolezen me je naučila potrpljenja. Ob njej sem se naučila vendar, rojstvo je radost. Misel na neizbežnost smrti brezpogojno ljubiti in biti zadovoljna z najmanjšim v življenju. pa nas navdaja z nelagodjem in strahom. Kje so bili Ob vaši pomoči sva s prizadeto sestro dokončali veliko nerešenih vaši prvi koraki spremljanja umirajočega in njegovih stvari in dosegli dober zaključek. Prepričana sem, da je tudi ona svojcev? zadovoljno zaprla oči in se poslovila od naju z mamo. In šele, če človek nekoga zares izpusti, lahko slovo označi kot uspeh. Za spremljanje umirajočih in njihovih svojcev me študij na MF ni pripravil. Dobro se spomnim svojega prvega delovnega dneva Zato naj ta pogovor zveni tudi kot zahvala vam, ki vztrajno v domu starejših občanov, kjer sta prav tisti dan umrla dva in pogumno ozaveščate slovensko javnost, da za bolj humani bolnika. Prišli so svojci in nisem vedela, kako naj jih spremljam. svet znanost ni dovolj. Roko si mora podati z etiko. Preprosto Težko mi je bilo tudi, ko sem začela delati v splošni ambulanti. povedano: »Možgane mora vselej spremljati srce.« Vsako leto sem spremljala od 5 do 10 umirajočih na njihovem domu. Umirali so mladi, matere samohranilke. Vedela sem, da Rojeni ste v Slovenj Gradcu. Po rojstvu in zamenjavi ste imam samo dve možnosti: zapustiti delo v splošni ambulanti ali srečno pristali pri pravi mami. Kako bi predstavili svoje pa se na tem področju še dodatno izobraževati. starše in sestro? Kaj je posebej zaznamovalo vašo mladost in kaj je vplivalo na vašo odločitev za študij Leta 1992 sem se na povabilo onkologinje Metke Klevišar, dr. medicine in specializacijo iz družinske medicine? med., pridružila skupini za spremljanje hudo bolnih in umirajočih, iz katere je leta 1995 nastalo Slovensko društvo hospic. Hospic V bolnišnici Slovenj Gradec leta 1961 so me takoj po rojstvu je organiziral različna izobraževanja za zdravstveno osebje, svojce zamenjali. Hkrati sta rodili dve porodnici. Mami so povedali, da je in prostovoljce. Bolniki so me naučili, kako pomembno je, da jih rodila hčerko. Ko je naslednji dan previjala otroka, je ugotovila, da spremljamo celostno.To pomeni, da nismo pozorni samo na njih- previja fantka. Našli so me pri »nepravi mami«. Če bi bila oba otro- ove telesne, ampak tudi na duševne, duhovne in socialne potrebe. ka istega spola, morda zamenjave ne bi nikoli odkrili. Oba starša Bolnica z razširjenim rakom mi je po pregledu pri onkologu pove- izhajata iz kmečkih družin. Oče je bil iz Gornjih Retij pri Velikih dala, kako dobro se ji je zdelo, da ji je zdravnik najprej dal roko, jo Laščah, mama pa iz Goriškega Vrha pri Dravogradu. Da sta pogledal v oči, nato pa obesil še njen plašč.Te tri stvari so ji ostale doštudirala, sta se morala zaradi skromnih materialnih razmer oba iz srečanja z zdravnikom najbolj v spominu. Zdravniku ni bila zelo potruditi. Oče je bil diplomiran elektroinženir, mama pa višja pomembna samo kot diagnoza, ampak kot oseba. Srečala sta se kot medicinska sestra. Očetova učiteljica je odkrila njegovo nadarjenost človek s človekom.To je tisto prvo, kar je pomembno. za učenje. Kot dvanajstleten je sam odšel na klasično gimnazijo v Ljubljano. Do diplome je skrbela zanj dobra družina.Ta izkušnja Zdravniški poklic je v večnem boju za človeško življenje. brezpogojne dobrote je očeta močno zaznamovala. Ste ob smrti bolnika imeli občutek svoje majhnosti in ničevosti v vesolju? Pri petnajstih letih je nenadoma izgubil svojega očeta, ko sta podirala smreke v gozdu. Drevo je padlo na očeta in ga ubilo. S smrtjo sem se srečala prvič pri trinajstih letih, ko je doma Mrtvega je z vozom sam pripeljal domov. Tako je ostala na umiral mamin oče. Močno ga je dušilo. Dobil je injekcijo kmetiji moja stara mama sama s štirimi sinovi. Oče je bil morfija in po tridesetih minutah umrl. Za vedno mi bo ostal v najmlajši med njimi. Mama je obiskovala gimnazijo na Ravnah. spominu njegov spokojen obraz. Veliko časa sem potrebovala, Učila se je šele po končanem delu na kmetiji, največkrat ob da sem dojela, da je enkrat ena injekcija tudi zadnja. Na začetku petrolejki. Sestra je diplomirana socialna delavka. svojega zdravniškega dela sem se velikokrat spraševala, kako bi bilo, če bi bila diagnoza postavljena prej ali če bi za bolnika Že v otroštvu sem se odločila, da bom zdravnica. Svojo lahko naredila kaj drugače, bolje. Z leti, ko človek prizna svojo odločitev sem potrdila v gimnaziji, ko sem med počitnicami majhnost, spozna, da je bolnik režiser. Mi smo le njegovi soi- delala kot spremljevalka invalidov v ljubljanski Soči. Dodatno gralci in mu moramo slediti. Nimamo pravice, da mu določamo, pa še ob srečanju z materjo Terezo leta 1980 v ljubljanski kaj je zanj najbolje. Spremstvo je v tem, da bolnika poslušamo stolnici. S svojim pričevanjem o delu z umirajočimi bolniki me in slišimo. Ko priznaš svojo majhnost, bolniku dovoliš, da umre, je tako nagovorila, da sem se odločila: »To je to!« Kasneje mi je ko je čas za to, in ne izvajaš agresivnih posegov. bila največja motivacija za študij medicine počitniško delo za tekočim trakom v Saturnusu v Ljubljani. Na Onkološkem inštitutu v Ljubljani so z raziskavo ugotovili, da 40 odstotkov njihovih bolnikov prejema kemoterapijo v Med študijem na MF mi je bilo pomembno, kakšen odnos je zadnjem mesecu življenja in kar 25 odstotkov bolnikov prejema imel profesor do študentov, bolnikov in zdravstvenega osebja. kemoterapijo zadnjih 14 dni življenja. Akademik prof. dr. Jože Kot študentki sta se mi najbolj vtisnila v spomin dva neizogibna Trontelj, dr. med., pravi: »Zdi se, da je danes težje umreti kot dogodka v življenju vsakega: rojstvo in smrt. kdajkoli prej. V preteklosti je smrt vsakega posameznika občuti- la skupnost, vtkala se je v njeno kulturo, čustvovanje, zavedanje Šele po več letih dela v ZD Ljubljana sem uspela dobiti in vest.« Morda je danes težje umreti tudi zato, ker si ne upamo specializacijo iz družinske medicine. Kot družinska zdravnica priznati svoje majhnosti. spremljam človeka »od krsta do krste«, kot bi rekel slovenski pes- nik Tone Pavček, ne samo v bolezni, ampak ob vseh življenjskih Revija ISIS - Februar 2012 priložnostih. Vstopam v njegovo družino in njegov dom. 31

Intervju Iz vaših člankov je razvidno, da se ves čas zavedate Česa nas lahko naučijo umirajoči bolniki? poglavitnega cilja, kako na različne načine najti pot do Bolniki so me naučili, da je čas našega življenja omejen in je bolnikove duhovnosti. To je posebna dragocenost, saj zato potrebno odgovorno živeti sedanji trenutek. Dobro je, če tisti, ki se bo ravnal po vaših navodilih, ne bo pomagal smo pripravljeni, da se lahko naše življenje vsak trenutek konča. samo umirajočim, temveč tudi sebi. Ves čas ga bodo Naučili so me izpuščanja, ne samo materialnih stvari, tudi nave- spominjala še na neizbežnost lastne smrti. Od vsega zanosti na bližnje osebe. Naučili so me, da je dobro, če si v svo- začetka ste članica Slovenskega društva hospic in dol- jih pričakovanjih realen in ne pričakuješ preveč. Naučili so me, goletna članica Združenja slovenskih katoliških zdrav- da si vsak želi biti ljubljen, razumljen in da mu je odpuščeno. nikov, ustanovljenega leta 1990. Vernost vam gotovo Kako ljudje trpijo, ker ne morejo odpustiti sebi, bližnjemu ali pomeni veliko. Ste vero prinesli od doma? Iz družine? Je Bogu. Naučili so me, kako pomembno je, da s paliativno oskrbo po vašem vera za človeka pomembna? začnemo pravočasno. S paliativno oskrbo velikokrat začnemo prepozno, ker ne prepoznamo bolnikov, ki bi jo potrebovali. Da. Izhajam iz verne družine, mama in oče sta bila verna. Lani Kje in kako naj bi ljudje umirali? me je močno zaznamovala in mojo vero utrdila neozdravljiva Idealno bi bilo, da bi ljudje umirali tam, kjer si želijo. Večina si bolezen, umiranje in smrt mojega očeta doma. Za 50. rojstni dan želi umreti doma, a to ni vedno mogoče. Srečujem se s svojci, ki mi je oče na voščilnico zapisal: »Prav tako kakor prvi dan tvojega so zelo zadovoljni, da so njihovi bližnji lahko umrli v hiši hospic življenja, te tudi po 50-tih letih izročam v božje naročje.« Oba sva ali na oddelku za akutno paliativno oskrbo na Onkološkem inšti- čutila, da je to voščilo zadnje. Čez štiri mesece je umrl. Želela bi tutu v Ljubljani. Nekateri bolniki se bojijo umirati v bolnišnici. umirati tako, kot je umiral moj oče: z ljubeznijo in odpuščanjem Kjerkoli bolnik umira, naj bo deležen pravočasne in dobre do vseh, mirno in pokončno, z upanjem in vero do zadnjega diha. paliativne oskrbe. Tisto, kar je za bolnika in svojce v danem tre- Laže verujem v dobroto Boga, ker sem izkusila dobroto svojega nutku najboljše, je vodilo delovanja. Paliativna oskrba temelji na očeta. Bog me spremlja v vsaki življenjski priložnosti. Doslej me partnerskih odnosih med bolnikom, svojci in timom za paliativno ni še nikoli pustil na cedilu. Smrt zame ni konec, je le prehod v oskrbo. Za te odnose je značilno poslušanje, pogovor o terapevt- novo življenje. Zato umirajoče vedno spremljam z upanjem. skih možnostih, pravica do njihove zavrnitve in upanje. Koliko paliativne oskrbe bo bolnik deležen, ne sme biti odvisno od tega, Ima bolnik pravico izvedeti za diagnozo neozdravljive kateri zdravnik ga spremlja ali v kateri bolnišnici ga zdravijo. bolezni? Na kakšen način sporočate slabo novico? Kako pomagate bolniku kot zdravnica, da se sooči s Janja v naročju mame in očeta 18. septembra 1961 v Slovenj slabo novico? Kako njegovim bližnjim? Gradcu. Če bolnik želi izvedeti diagnozo, ima pravico, da jo izve. Ima pa tudi pravico, da tega ne izve, če ne želi. Razen takrat, ko je to pomembno za odločitev o zdravljenju. Ustanoviteljica Slovenskega društva hospic, Metka Klevišar, dr. med., v knjigi Spremljanje umirajočih (Ljubljana, 1994) piše: »Resnica naj bi bila kot kamen ob poti. Bolnik ga lahko vidi ali ne, kakor želi in kakor čuti v sebi. Ne sme pa biti resnica kamen na poti, ob kate- rega se bolnik spotakne, pade in rani.« Nikoli ne bom pozabila, kako sem izvedela za diagnozo neozdravljive bolezni svojega očeta. Na hodniku bolnišnice, stoje med vrati, ob zvonjenju telefonov, v enem stavku, pred drugimi ljudmi, brez možnosti za pogovor, s pričakovanjem, da bom diagnozo sama sporočila očetu. Sporočanje slabe novice je veščina, ki se je moremo naučiti. Sla- bo novico skušam sporočati postopoma, po korakih. Držim se dveh načel. Da nikoli ne lažem in ne vzbujam lažnega upanja. Bolniku in svojcem skušam dati dovolj časa za čustven odziv. Ali se bo odnos med bolnikom, svojci in zdravnikom okrepil ali razrahljal, je odvisno od načina sporočanja slabe novice. Prim. Jože Felc, dr. med., v knjigi Živeti življenje navaja: »Za opravlja- nje kateregakoli poklica je pomembno znanje, izkušnje, modrost in vest. Po mojem mnenju je človek najbolj odgovoren svoji vesti.« Vse to potrebuje tudi zdravnik, ki sporoča slabo novico. Napačno izrečen stavek lahko povzroči hude duhovne poškodbe pri bolniku ali svojcih in ukrade upanje za vedno. 32 Revija ISIS - Februar 2012

Intervju Kaj umirajoči pričakuje od svojca – zdravnika? pri svojcih, ki se velikokrat razlikujejo, npr. bolnik bolezen že sprejme, svojci pa se še pogajajo. Lani sem spoznala ob umirajočem očetu, kako težko je biti hkrati hči in zdravnica. Oče mi je neizmerno zaupal. Prišel je Sporazumevanje z umirajočimi je lahko besedno ali čas, ko je moral spoznati, da mu nikoli ne bom mogla ublažiti nebesedno. Možno in pomembno je sporazumevanje vseh bolečin in odvzeti vsega trpljenja. Želel je, da bi ga čim z nezavestnim bolnikom za oba, za umirajočega in za manj bolelo, da bi lahko do konca odločal o sebi in da bi umrl svojca. Kakšne so vaše izkušnje? doma. Želel je bližino, resnico in upanje. Učil me je: »Božje je, ko me ne boli.« Spraševal me je:« Ali bom moral umreti od Pogosto se svojci pritožijo, da niso vedeli, da bolnik umira. žeje?« V veliko pomoč so mi bili telefonski posveti z zdravni- Svojci trpijo zaradi nerazrešenih problemov v družini, ker se kom, ki mi je svetoval glede paliativne oskrbe. Zame in za očeta zaradi motenj zavesti pri bolniku z njim niso mogli pogovoriti so bili zelo dragoceni. Želela sem vedeti, ali ravnam prav. Težje in si odpustiti. Trenutno ni znano, koliko nezavestni dejansko mi je bilo nekaj opustiti, kot nekaj narediti. Življenje me je sliši. Tega ne moremo izmeriti. Zato ravnajmo ob nezavestnem naučilo, da umirajočega svojca zelo težko spremljaš sam, tudi če tako, kakor da vse sliši. Svojci naj ga vključujejo v svoje pogo- si zdravnik. Naj nas ne bo sram prositi za pomoč. vore, naj mu povedo vse, kar čutijo, da bi mu morali povedati. Zelo pomembno je, da bolnik sliši, da mu je dovoljeno, da lahko Strokovnjaki, ki proučujejo zadnjih 50 let proces umira- umre. Dober način izražanja sočutja je dotik. nja, ga delijo na faze: nevednost, negotovost, zanikanje, jeza, pogajanje, potrtost, sprejetje. Še raje pa govorijo Bolnica mi je zaupala: »Bila sem v nezavesti, a sem vse slišala. o vzorcih reagiranja, med katere sodijo tudi reakcije Najbolj me je prizadelo, ko so se zdravniki ob moji postelji po- groze, strahu, upanja in občutka krivde. Katere reakcije govarjali, ali naj me odklopijo na aparaturah. Zelo sem si želela so bile ob vašem spremljanju umirajočih v ospredju? še živeti, pa nisem mogla niti prsta premakniti v znak, da je še Kako ste se odzvali nanje? življenje v meni.« Tako kot ima vsak človek svoj prstni odtis, ima vsakdo svoj Kaj pomeni upati z umirajočim, za katerega vemo, da se način umiranja. Bolniku moramo dopustiti, da reagira tako, neizbežno približuje smrti? kot reagira. Dopustimo mu, da svoja čustva izrazi. Bolniki so velikokrat obupani, ker se počutijo odvisni ali svojcem v breme. Že France Prešeren je zapisal: »Sem dolgo upal in se bal…« Zelo pomembna sta človeška bližina in pogovor. To bolniki zelo Upanje je povezano z vztrajnostjo in strahom, da se morda ne pogrešajo. Bolnik je v največji stiski takrat, ko izve za diagnozo bo izpolnilo. Umirajoči so zelo ranljivi. Stiska tega trenutka je neozdravljive bolezni, ko pride do ponovitve in napredovanja zanje najhujša. Umirajoči oče me je učil: »Veš, nikoli si nisem bolezni. Skoraj pri vseh umirajočih nastopi delirij. Tega pogosto mislil, da bo tako.« Vprašala sem ga: »Kako si mislil, da bo?« spregledamo ali pa si ga napačno razlagamo in ga tako zame- Odgovoril je: »Veliko laže in hitreje.« Nato me je prosil: »Ne njujemo za bolečino. S predoziranjem zdravil ga še poslabšamo. pusti me samega, ostani blizu mene.« Poznamo dve vrsti upanj. Podobno kot pri umirajočih, odkrivamo tudi vzorce reagiranja Prvo je upanje sedanjega trenutka. Bolnik lahko upa, da ga bo čim manj bolelo, da ga bodo svojci vedno spremljali in ga ne bodo zapustili niti takrat, ko bo težko. Upa lahko, da bo zdravnik prišel na hišni obisk, če ga bo potreboval. Upa lahko, da bo umrl doma. To so realna upanja, ki se jih da uresničiti. Način, kako je bolnik izvedel za slabo novico, močno vpliva na upanje. Če bolnik čuti, da ga je medicina odpisala ali da je svojcem v breme, hitreje obupa. Noben bolnik ne želi biti »brezupen primer«. Drugo upanje je odrešujoče upanje. Lahko upamo, da po smrti ni vsega konec, da nas bo Bog sprejel v svoj objem in se nimamo česa bati. Heinrich Pera v svoji knjigi Razumeti umirajoče pravi: »Človeška bližina in pristnost sta vir upanja, ki doseže vsakega človeka.« Med oddihom z medicinsko sestro Sonjo Krebelj v ambulanti ZD Fužine Onkologinja Metka Klevišar, dr. med., v svoji leta 1995 (foto: Anica Paulin). knjigi Spremljanje umirajočih trdi: »Človek ni samo telesno, duševno in socialno bitje. Je tudi duhovno bitje in karkoli doživlja, zajema to tudi njegovo duhovno razsežnost.« Kako so dojemali vaši bolniki duhovno oskrbo na zadnjem delu svoje življenjske poti? Revija ISIS - Februar 2012 33

Intervju Stephen Schmidt je zapisal: »Ko prihajaš v mojo sobo, psihologa in psihiatra, ker ji oče nekaj mesecev ni povedal, da ji je mami- moraš poznati mojo dušo in mojega duha: da iščem ca umrla. Kar je bilo že prej zamujeno, je kasneje zelo težko popravljati. smisel v trpljenju, da imam vero in jo izgubljam, da sem ujet v boj za smisel in vendar zaposlen z njim.« Bolnika 11. februarja obhajamo svetovni dan bolnikov. Njegova sporo- je potrebno spremljati na tisti duhovni poti, na kateri čilna vrednost je v novih spodbudah in pregledu skupnega dela je. Vsakdo se sprašuje, kdo sem, kam grem, zakaj jaz, v skrbi za trpeče, ki ga ima Cerkev znotraj celotne skupnosti kakšen smisel ima moje življenje, kaj bo po smrti? Če človeštva. Kakšno bo najino sporočilo slovenskim zdravnikom so duhovne potrebe zadovoljene, je bolnik bolj miren ob tem dnevu? in zadovoljen. Če niso zadovoljene, je nemiren, ima občutke krivde, je jezen in se socialno izolira. Bolnica Spoštujmo življenje! Ohranimo človečnost v medicini in ne pozabimo mi je zaupala: »Vsak dan sem slabša. Ne morem spati. na zdravniško solidarnost. Spremljanje umirajočega je kakor pot na goro, Bi mi dali zdravilo, da bi za vedno zaspala?« Vprašala kjer odkrivaš vedno nova obzorja, ki te uvajajo v pogovor z večnostjo. sem jo: »Kaj vas skrbi?« Odgovorila je: »Pogrešam sina. Naše poslednje dneve tlakujejo že današnja prizadevanja vseh nas za Obljubil je, da pride k meni, pa ne pride.« Telefonirala dobro paliativno oskrbo. sem sinu. Prišel je. Pogovorila sta se. Bolnica se je umi- rila in zaspala. Čez nekaj dni je mirno umrla. In z velikim ljubiteljem življenja, nedavno preminulim Tonetom Pavčkom, še: Zadnje ure so težke tako za bolnika kot najbliž- je. Kako naj se zdravnik vključi v pomoč družini »Naj ne pojdem mimo tebe. umirajočega? Naj te moja roka najde, biser, Družina je velikokrat še v večji stiski kot bolnik sam. in posluša, Svojci so v strahu, ali bodo zmogli in znali spremljati kako v tesen svet vkovana bolnika do smrti. Iz strahu pogosto želijo, da ga pre- diha ujeta duša oceana.« mestijo v bolnišnico. Če svojci niso seznanjeni s pro- cesom umiranja, so pogosto v svojih željah nerealni. V Fotografije so iz arhiva Ahčinovih. veliki stiski so, ko bolnik ne more več požirati ali je v deliriju. Spremljanje umirajočega je za družino pretež- Pogovor je nastal deloma v živo, deloma s pomočjo dopisovanja v drugi ko, če na hišne obiske ne prihajata patronažna sestra polovici leta 2011. in zdravnik. Dobro je, da prvi hišni obisk opravita skupaj. S poukom osnovne nege prihranimo svojcem Školjka si ANGEL veliko moči. Če je le mogoče, naj za bolnika skrbi na belem produ hrepenenja, več svojcev. Pomembno je, da družina ohrani čim Ko pride dete na svet, bolj normalen življenjski ritem. Seznanimo jih, kje je drobna školjka si k njegovi zibeli možno dobiti pomoč. Svojci morajo biti seznanjeni z z neskončnim morjem v sebi. učinki in stranskimi učinki zdravil ter z morebitnimi hodi uspavanke pet zapleti bolezni. Vedeti morajo, kje je pomoč ob zaple- Školjka, angel snežnobeli. tu. Svojci pogosto ne vedo, ali ravnajo prav. Zato naj o s peno sle odkrivanja odhajajočih, vseh ukrepih vodijo dnevnik. Vedeti morajo, kaj storiti To je angel vseh angelov, ob smrti bolnika. Če niso bili prisotni ob umirajočem z vdanostjo molitve čakajočih, angel rojstva, začetka, v času smrti, imajo svojci pogosto občutke krivde. s kletvijo mornarjev, boter za čudež nov Spodbujajmo jih, naj se ne sramujejo svojih stisk. Naj besnostjo orkana, v verigi nasledka. vprašajo vse, kar jih zanima. Umirajočemu povzro- čajo veliko trpljenja spori v družini. Zato skušajmo z negotovostjo daljin in Pesem psalmov in hval ustvarjati med družinskimi člani priložnosti za spravo. z zbranostjo pristana; poje novorojencu, Družino spremljajmo tudi v času žalovanja. in ta je kot bistri val školjka si Imajo otroci pravico izvedeti za bolezen in smrt iz morja z morjem v sebi, v žuborečem studencu. bližnjih? z večnim ritmom plime in oseke, S prhutanjem belih kril Prav je, da otroke vključimo v dogajanje v družine tudi drobna školjka angel nad zibko igra se v času bolezni, smrti, obredov in pogreba. Za otroke s šumno igro širnega življenja. in obljublja namesto daril je najhuje, če jih pustijo pred zaprtimi vrati bolniške sobe. Imajo pravico izvedeti, kaj se dogaja z bolnikom, Naj ne pojdem mimo tebe. detetu zlate čase. seveda na njim primeren način. Zelo pomembno je, Naj te moja roka najde, da smo z otroki iskreni. Prikrivanje resnice otroka biser, spravlja v še večjo stisko. Poznam deklico, ki obiskuje in posluša, kako v tesen svet vkovana diha ujeta duša oceana. TONE PAVČEK (1928-2011) 34 Revija ISIS - Februar 2012

Intervju Nagrada Republike Slovenije za prostovoljstvo 2011 doktorju Aleksandru Dopliharju Alojz Ihan Odbor Republike Slovenije za podelitev državnih priznanj na mogla obstojati. Nagrada, ki sem jo prejel, je zato nagrada in področju prostovoljstva je Aleksandru Dopliharju, dr. med., do- priznanje vsem v ambulanti sodelujočim, ki so s svojo priprav- delil državno nagrado s področja prostovoljstva za leto 2011, kot ljenostjo pomagati ljudem v stiski omogočili delovanje naše am- priznanje za njegovo dolgoletno delo na področju prostovoljstva. bulante. Zahvaliti se želim predvsem naslednjim prostovoljcem, Od leta 2002 vodi ambulanto s posvetovalnico za ljudi brez zdrav- ki prihajajo v ambulanto: mag. Branki Matoic, Tatjani Erjavec, stvenega zavarovanja v Ljubljani. Ambulanta je bila ustanovljena dr. med., Vidi Sajko, dr. med. ... kot del projekta »Ljubljana zdravo mesto«. Ustanovitelji: Mestna občina Ljubljana, Slovenska filantropija, Župnijska Karitas Letno opravimo ca. 10.000 storitev akutnega in kroničnega Štepanja vas in Zdravstveni dom Ljubljana, so se dogovorili, da značaja kot ustanova na primarnem nivoju. Z namenskimi sred- vsak od njih prevzame del obveznosti za normalno delovanje stvi iz proračuna Mestne občine Ljubljana krijemo strošek dela ambulante. Ambulanta je bila ustanovljena kot peta tovrstna za redno zaposlene medicinske sestre ter stimulacije za delo so- ustanova v Evropi. cialnega delavca, vključenega v program prek javnih del. V sklop stroškov sodijo tudi najnujnejše nagrade tistim zdravnikom, ki Kako poteka financiranje ambulante? bodo s svojo licenco za opravljanje dela (splošni zdravnik oz. družinski zdravnik, pulmolog, pediater, psihiater, ginekolog, Financiranje ambulante poteka na podlagi dogovora ustanovite- zobozdravnik idr.) prevzeli odgovornost za delo v ambulanti ljev, ki po dogovorjenem ključu krijejo le dejanske funkcionalne po eno do dve uri tedensko (ter zobni asistentki) in minimalne stroške: kurjava, elektrika, najemnina prostorov, stroški snažilke, izdatke za nakup najnujnejšega obsega sanitetnega materiala, socialne delavke in med. sestre (vse tri so redno zaposlene). zdravil in pripomočkov za delo zdravnikov in zobozdravnika, Potrebne aparature, rtg filme, nekatera zdravila, ki so na negativni ki jih ne bomo mogli pridobiti z donacijami in sponzorstvi. ali vmesni listi, si zagotavljamo z donacijami. Vsi sodelujoči pro- Večino potrebnega sanitetnega materiala in najnujnejših zdravil stovoljci za svoje delo ne prejemajo nobenega plačila, tudi plačila pomagajo zagotavljati Lekarne Ljubljana iz svojih zalog in potnih stroškov ne! To seveda bistveno zniža stroške poslovanja, z zbiranjem donatorskih prispevkov samih proizvajalcev oz. ki bi jih obračun opravljenih storitev (ca. 10.000 na leto) krat distributerjev. Posebnost tega izjemnega projekta je namreč prav število faktorjev krat cena faktorja bistveno presegli! v sodelovanju javnih zavodov (Zdravstveni dom Ljubljana in Lekarne Ljubljana), nevladnih organizacij (Slovenska filantro- Uporabniki storitev ambulante so predvsem brezdomci, ki so pija in Župnijska Karitas Štepanja vas) ter države oz. lokalne se jim pridružili Romi in izbrisani. Občasno pa prihajajo tudi skupnosti (Mestna občina Ljubljana) pri uresničevanju nalog, razni potniki skozi Slovenijo, ki nimajo urejenega zdravstvenega ki naj bi izboljšale kakovost življenja oz. njihovega zdravja tudi zavarovanja, razni neprijavljeni delavci in v zadnjem času od- ljudem z roba, ki so formalno žal brez tovrstnih pravic. puščeni delavci in obrtniki, ki izgubijo pravico do zdravstvenega zavarovanja. Poleg zdravstvenih uslug in zdravil omogočimo obiskovalcem tudi usluge socialne in pravne službe. V kopalnici pa se ob sveži obleki in perilu lahko uredijo. Organizacija take ambulante nekako štrli iz »sistema«. Projekt je bil zasnovan kot kratkotrajna rešitev po osamosvojitvi nastale situacije. Na žalost nas vse hujša gospodarska kriza sili v podaljševanje projekta. Rešitev vidim ne v ustanavljanju novih brezplačnih ambulant, ampak v sistemski rešitvi, ki jo vsekakor mora najti država in odgovorna ministrstva, ki pa vsa ta leta niso pokazala nobenega interesa za reševanje tega problema. Kljub temu, da opravljamo njihovo delo, nas ignorirajo in štejejo kot tujek v sistemu, ki pa zaradi neurejenosti vse bolj razpada. Pri delu ambulante sodeluje še 38 zdravnikov raznih special- nosti, dva farmacevta in drugi prostovoljci, ki vztrajajo že vsa ta leta in jim gre vse priznanje, saj brez njih ambulanta ne bi Revija ISIS - Februar 2012 35

Intervju Kakšen je vaš odnos z MZ in ZZZS? tudi razne zavarovalnice in ZZZS, saj gre za njihove nekdanje zavarovance, ki to sedaj niso več, vendar ne po Od MZ in od ZZZS smo se naučili pričakovati samo svoji krivdi. V bodočnosti bi nujno potrebovali usta- to, da nam ves čas delajo probleme. Že leta 2003 so novo, kamor bi lahko nameščali starejše in obolele, ki nam poslali dopis, da ne smemo uporabljati Zavodovih za samostojno življenje niso več sposobni, in jim tako uradnih napotnic in receptov. Takrat smo sicer z njimi omogočili človeka dostojne zadnje dni in preprečili, da nekajkrat posestankovali in so nazadnje obljubili, da bi nam umirali na klopeh v parkih in na ulicah! bodo stvar že nekako uredili. A storili niso nič in nam poslali dopis, da nam prepovedujejo uporabo »njihovih« Za uspešno delo ambulante v prvih desetih letih napotnic. Zakaj so to storili? Da bi nam onemogoči- obstoja gre vsem sodelujočim zdravnikom in drugim li kontakt z vsemi drugimi uradnimi zdravstvenimi prostovoljcem, ki so s svojim delom omogočili, da je ustanovami. Ker velika večina zdravnikov pacienta brez ambulanta normalno in uspešno delovala, vse priznanje napotnice pač ne bo sprejela. Uveljavila se je praksa, da v upanju, da bodo svoj prosti čas in znanje še naprej ministrstvo zavrne plačilo storitve vsem specialistom, ki pripravljeni podariti soljudem v stiski! Hvala vsem! so sprejeli našega pacienta, ki ni bil življenjsko ogrožen. To, da ministrstvo rado zavrne plačilo storitve, potem v praksi pomeni, da specialisti bolnikov z napotnico klinike pro bono po navadi nočejo sprejeti. In želje za prihodnost? Želimo si, da bi nas vladne ustanove pričele upošte- vati in nam pomagati pri reševanju težav, ki po ustavi spadajo v njihovo domeno! (Pravica do zdravstvene- ga varstva vseh državljanov.) Pridružile naj bi se jim 36 Revija ISIS - Februar 2012

iz zgodovine medicine Medicinska Ljubljana Duhovna oskrba bolnikov v ljubljanski bolnišnici skozi čas Zvonka Zupanič Slavec Bolezen je ena izmed najhujših preizkušenj za človeka. Zato zaostrili, da so duhovniki za obisk bolnikov v Kliničnem centru je v času zdravljenja za bolnika izrednega pomena poleg me- in na Onkološkem inštitutu potrebovali celo posebne dovolilni- dicinske tudi duhovna opora. In kako je v ljubljanski bolni- ce, ki so bile ukinjene šele leta 1991. Poglejmo podrobneje. šnici potekala duhovna pomoč skozi čas? Duhovno življenje bolnikov na Slovenskem je bilo od nekdaj tesno povezano s Cerkev sv. Petra pri ljubljanski bolnišnici katoliško cerkvijo. Nemoč, ki so jo bolniki čutili v bolezni, ko je bila medicina še zelo nerazvita, je še posebej vplivala V neposredni bližini Univerzitetnega kliničnega centra, na na to, da so se bolniki močneje naslanjali na vero, ki jim je Hrvatskem trgu, se nahaja cerkev sv. Petra – ljudsko imenovana vlivala upanje v ozdravitev. Duhovna pomoč je bila in ostaja šempetrska cerkev. Zgrajena je bila že leta 1730 po načrtih arhi- stalnica v vsem zahodnem svetu, tudi dandanes, ko poudar- tekta italijanskega rodu Fusconija. Freske so delo Franca Jelovška jamo celostno zdravljenje in poskušamo ponuditi bolnikom (1700–1764), oltar pa je poslikal baročni slikarski mojster Valentin v bolnišnici vse tisto, kar imajo tudi v vsakdanjem življenju. J. Metzinger (1699–1759). Današnjo podobo je cerkev dobila med Velike klinike imajo različne verske kapele, v Evropi najpo- leti 1938 in 1940, ko sta jo preuredila arhitekt Ivan Vurnik (1884– gosteje katoliške, protestantske, pa tudi muslimanske. V njih 1971) in njegova žena, slikarka Helena Vurnik (1882–1962). se zbirajo bolniki k verskim obredom, duhovniki pa na željo bolnikov prihajajo tudi na bolniške oddelke, se z njimi pogo- Župnija sv. Petra je duhovno oskrbo v ljubljanskih bolnišnicah varjajo, jih spovedujejo in jim podeljujejo različne zakramen- prevzela po 2. svetovni vojni, njeni duhovniki pa so bolnikom te, predvsem bolniško maziljenje, ki jim olajša bližnji konec omogočili udeležbo na bogoslužjih tudi v času, ko je bila življenja in pomaga pri zdravljenju in sprejemanju bolezni. cerkvena oskrba v bolnišnicah prepovedana. To nalogo je opravljala vse do ustanovitve posebne bolniške župnije. Duševna oskrba bolnikov v ljubljanski bolnišnici poteka od same ustanovitve leta 1786, ko je bila bolnišnica nameščena Cerkev sv. Križa v ljubljanski bolnišnici v avguštinskem samostanu blizu Figovca, kjer je bila tudi cerkev. Ob preselitvi na Zaloško cesto leta 1895 je bila zgrajena V drugi polovici 19. stoletja so skrb za bolnike v samostanu bo- manjša bolniška cerkev sv. Križa, ki jo je komunistična oblast sonogih avguštincev na Ajdovščini (nasproti današnje kavarne leta 1948 prepovedala, 1960 pa ji porušila zvonik, da ni bila več Evropa oz. Figovca) prevzele hčere krščanske ljubezni, znane prepoznavna. Pri Bolnici za ženske bolezni in porodništvo na kot usmiljenke. Po ljubljanskem potresu 1895, ko so zgradili Šlajmerjevi ulici je bila prav tako bolniška kapela, ki so jo po letu bolnišnico na Zaloški cesti, je bila v njenem kompleksu posta- 1948 spremenili v predavalnico. Do leta 1948 so v bolnišnicah vljena tudi cerkev sv. Križa. Odprli so jo oktobra 1895, velike opravljale vso nego redovnice usmiljenke, ki so bile takrat uki- zasluge zanjo pa ima sestra Leopoldina Hoppe, ki je bila prva njene. Leta 1973 so se odnosi med državo in Cerkvijo še dodatno glavna medicinska sestra v ljubljanski bolnišnici na Zaloški ce- sti. Cerkev, ki jo je blagoslovil škof Jakob Missia (1838–1902), so oskrbovale usmiljene sestre. Zunanjost in notranjost cerkve sv. Križa, zgrajene 1895 v kompleksu ljubljanske bolnišnice na mestu današnje onkologije D, ki je bila prepovedana leta 1948, zvonik porušen leta 1960, celotna stavba pa 1997 (vse fotografije so last Bolniške župnije v Ljubljani). Revija ISIS - Februar 2012 37

iz zgodovine medicine Notranjost cerkve sv. Križa je bila novogotska. Vsako jutro sta tam bili dve maši, ob 5h in ob 6.30. Redno so se jih udeleževale sestre (ob delavnikih tudi do 150), ob nedeljah in praznikih pa tudi zdravniki. Bolniki so prihajali v cerkev kar v bolniških haljah. Dne 8. marca 1948 je kljub vladanja komunizma v vsej Jugosla- viji prišlo le v Sloveniji do prepovedi dela redovnic v bolniških in karitativnih ustanovah. Usmiljene sestre so večinoma odšle v Srbijo in na Kosovo, bolnišnica je ostala brez kvalificiranega negovalnega osebja. Istega dne so prepovedali cerkev sv. Križa in jo zaprli ter vanjo naselili referat za vojaške zadeve. Nato so v šestdesetih letih podrli njen zvonik ter cerkev preoblikovali v kovinarsko delavnico tehničnih služb kliničnih bolnišnic. Ob širitvi Onkološkega inštituta leta 1997 so podrli še zidove prve bolniške cerkve v ljubljanskem bolnišničnem mestu. Bolniška župnija v Ljubljani Cerkev sv. Petra v Ljubljani, na razglednici iz leta 1912 (iz zbirke doc. dr. Janeza Fischingerja). Do leta 1948 je Duhovnijski urad kliničnih bolnišnic v Ljub- ljani imel svoje matične knjige in je vodil lastno korespondenco. župnika pri pastoralni oskrbi bolnikov v ljubljanskem klinič- Bolniški duhovnik (kurat) je bil državni uslužbenec in je za nem centru. Po Jakobu Turšiču je bil junija 1985 za bolniškega svoje delo prejemal plačo. Duhovniki lazaristi, ki so delovali v župnika imenovan Miro Šlibar, ki službo opravlja še danes. Prva ljubljanski bolnišnici, so bili: Janez Šporn, Jakob Ponikvar, Karel maša v Univerzitetnem kliničnem centru je bila na božič 1991 v Kolenc, Jakob Strašek, Franc Skvarča in Ignacij Slana (1900– predavalnici v prvem nadstropju. Na binkošti, 8. junija 1992, pa je 1969). Slednji je med dolgoletnim službovanjem (43 let) krstil bila prva maša tudi na Onkološkem inštitutu. več kot 30.000 otrok, ki so se rodili v ljubljanski porodnišnici, in pokopal mnogo umrlih bolnikov. Vzorno je vodil matične Kapela v Kliničnem centru je nastala iz seminarja št. 3 v knjige te največje »župnije« v nadškofiji. Ob svojem delu v prvi kleti, kjer so študenti pred tem imeli vaje iz histologije. bolnišnici je bil tudi sodelavec Družine (1952), kjer je v osmih Dan pred božičem 1993 je dobil bolniški župnik ključe tega nadaljevanjih objavil »Pomenke ob bolniški postelji«. prostora, prvo mašo pa je v zasilno urejeni predavalnici imel že naslednji večer. Kapelo so uredili po načrtih arhitekta prof. Ob koncu šestdesetih let je Slano nasledil Jakob Turšič (1914– dr. Jožeta Marinka in aprila 1994 jo je blagoslovil nadškof dr. 1999), salezijanec, ki je službo bolniškega duhovnika opravljal 25 Alojzij Šuštar. Dokončno je bila urejena s postavitvijo tridelne let (1969–1994). Trdno je verjel, da lepa beseda vedno lepo mesto oltarne slike Križanega, dela akademskega slikarja Lojzeta Če- najde in se je po tem tudi ravnal. Med njegovim službovanjem mažarja. Leta 1995 je kapela dobila še podobe križevega pota, je bila 15. avgusta 1985 ustanovljena nova bolniška župnija, ki ki so ga darovale sestre usmiljenke iz Šentjakoba ob Savi. Leta je prevzela duhovno oskrbo bolnikov ljubljanske bolnišnice. Za 1997 pa je kapela pridobila še orgle, delo inž. Braneta Koširja iz razliko od običajnih ozemeljskih župnij je bolnišnična župnija Mariborske orglarske delavnice (iz zapisa bolniškega župnika, osebna, kar pomeni, da ima bolniški župnik pravice in dolžnosti teologa Mira Šlibarja). Bolniška župnija je bila 28. julija 2011 izročena Slovenski minoritski provinci sv. Jožefa. Za upravitelja je bil imenovan p. Toni Brinjovc OFMConv. Službo je nastopil 1. avgusta 2011. Kapela ginekološke klinike Ljubljana zunaj in znotraj. Ukinjena je bila leta 1948 in Naloge bolniškega župnika so zelo spremenjena v predavalnico (fotoarhiv Inštituta za zgodovino medicine). raznolike, v prvi vrsti pa podeljuje zakramente ob bolniški postelji. Ker je ves čas v osebnih stikih z bolniki, ki to želijo, njihovimi svojci in zdravstvenim osebjem, je še posebej pomembno, da ga odlikuje razumevanje, poštenost, prija- znost, razsodnost, srčnost ter pripravlje- nost za pogovor in sodelovanje. Župnik veliko sodeluje z ostalimi duhovniki, ki oskrbujejo bolnišnice po ljubljanski nad- škofiji in tudi drugod po Sloveniji, poleg tega je duhovni varuh vernih bolnikov. 38 Revija ISIS - Februar 2012

iz zgodovine medicine Nudi jim pomoč in podporo ter jim svetuje, kadar je to potrebno. Na ta način pomembno prispeva k zdravljenju. Četudi je Slovenija versko pred- vsem katoliška, so med bolniki tudi pripadniki drugih veroiz- povedi. Tudi te lahko obisku- jejo njihovi dušni pastirji, ki pa nimajo organiziranega pastoral- nega dela v UKCL. Kip dr. Janeza Janeža Dr. Janez Janež (1913–1990), kirurg misijonar, je vzornik lju- Cerkev sv. Petra, prenovljena Kapela UKCL z oltarnim triptihom iz leta 1994, ki je delo akademskega slikarja Lojzeta Čemažarja (foto: Blaž bljanski bolniški kapeli. Kot la- med leti 1938 in 1940 po Bertoncelj). ični misijonar je ponesel dobroto načrtu Ivana in Helene Vur- Kapela »Marije, zdravje bolnikov« Onkološkega inštituta v Ljubljani, nastala leta 2008, arhitekt Matija Marinko, z mo- in znanje v svet, od Argentine nik (foto: Blaž Bertoncelj). zaikom patra Marka Ivana Rupnika (foto: Blaž Bertoncelj). do Kitajske in Tajvana. Rojen je Kapela Onkološkega inštituta v Ljubljani bil 14. januarja 1913 v Dolskem V novi stavbi Onkološkega inštituta je ljubljanski nadškof Aloj- zij Uran leta 2008 blagoslovil katoliško kapelo, posvečeno Ma- pri Ljubljani. Njegova mati je riji, zdravje bolnikov. Načrtoval jo je arhitekt Matija Marinko, krasi pa jo mozaik patra Marka Ivana Rupnika, ki ga obdajajo bila zelo verna in si je želela, da trije reliefni valovi, simbol trojnega zdravljenja – telesnega, duševnega in duhovnega. Mozaik upodablja angela, ki polaga bi sin postal duhovnik, a se je zvitek Božje besede v Marijino naročje. Marija drži rdečo nit, s katero tke meso za Božjo besedo, zvitek pa se spremeni v bistro ta po gimnaziji odločil za študij studenčnico, vir življenja. medicine. Začel je v Ljubljani, Sklep nadaljeval v Zagrebu in leta Demokratična in osveščena družba teži k upoštevanju bolniko- vih ne le fizičnih, ampak tudi duhovnih potreb. Zato se širina 1937 promoviral v Gradcu. Pod družbe kaže prav v tem, da se bolnikom ponuja tudi duhovna pomoč. Bolnikom vernikom namreč v težkih trenutkih obisk mentorstvom splošnega kirurga duhovnika ob njihovi bolniški postelji še posebej veliko pomeni, jih pomiri in jim vlije upanje. dr. Roberta Blumauerja (1895– 1970) je v Ljubljani opravljal kirurško prakso in kot prvi v to bolnišnico uvedel transfuzijo. Četudi med 2. svetovno vojno Kip dr. Janeza Janeža, delo ni bil ne vojaško ne politično kiparja in slikarja Evgena aktiven, se je znašel na seznamu Guština. »sovražnikov domovine«. Pred likvidacijo je pobegnil najprej na Koroško, nato pa preko Rima v Argentino in na Kitajsko. Po rešitvi je svoje življenje posvetil delu v misijonih. Ko so ga komunisti pregnali s Kitajske, se je ustalil na Tajvanu. Ustanovil je bolnišnico, v kateri je predano delal 38 let. Za svoje delo ni pričakoval plačila, zadovoljen je bil s stanovanjem in hrano. Umrl je 11. oktobra 1990. Tajvanci so ga množično pospre- mili na zadnjo pot, leta 2007 pa so v spomin na skromnega in požrtvovalnega zdravnika v kraju Luodong na Tajvanu po njem poimenovali sodobni kirurški blok. V Dolu pri Ljubljani od leta 1994 deluje Društvo misijonarja dr. Janeza Janeža. Uredili so Pastoralni dom, stalno razstavo o njem, leta 1995 pa pred župniščem sv. Helene odkrili Janežev doprsni kip. Društvo je leta 2001 ljubljanski bolniški župniji podarilo kopijo Janeževega obličja. Kip je izdelal kipar in slikar Evgen Guštin iz Breznice. Revija ISIS - Februar 2012 39

iz zgodovine medicine Dr. Boris Kristan (1901–1991), organizator povojnega zobozdravstva v mariborskem okraju Velimir Vulikić Strokovno zobozdravstvo se na ozemlju sedanje Slovenije čakal na obljubljeno specializacijo iz otorinolaringologije, je začenja leta 1814 z začasnim bivanjem tujih zobozdravnikov. istega leta opustil službo v mornarici in na Dunaju specializiral Po letu 1853 so se za stalno začeli naseljevati tuji in domači zobozdravstvo. Nato se je zaposlil pri zasebniku dr. Franu Sta- zobozdravstveni delavci, sprva v Ljubljani, nato v Mariboru, molu. Po treh letih je na pobudo Železniške bolniške blagajne Celju in drugih industrijskih mestih, kjer je bila kupna moč odprl lastno zobno ordinacijo, v kateri je večinoma sprejemal večja. Pred prvo svetovno vojno je bilo v Mariboru 12 zobnih zavarovance te blagajne. ordinacij. Do začetka druge svetovne vojne, leta 1941, se je število teh povečalo le na 18, od tega 12 zobozdravniških Druga svetovna vojna je že tako nezadostno število zobnih in šest dentističnih. Da ne bi zaostajali za naprednim tujim ambulant v Mariboru in okolici še bolj razredčila, potrebe po zobozdravstvom, so si nekateri domači entuziasti prizadevali sanaciji zob pa so postajale vse večje. Nova oblast je takoj po službo strokovno in organizacijsko nadgrajevati. Med njimi koncu vojne leta 1945 morala ukrepati. Obrnila se je na dr. je bil tudi mariborski zobozdravnik dr. Boris Kristan. Borisa Kristana, ta pa je s sodelavci ustanovil prvo javno zobno ambulanto v Mariboru. Izkušeni in delavoljni zobozdravnik je Dr. Boris Kristan je bil rojen v Ormožu, kjer je bil njegov oče bil tedaj imenovan za referenta zobozdravstva v mariborskem dr. Oroslav okrožni zdravnik. Po očetovi zgodnji smrti se je okraju. Leta 1949 je bil s skupino zdravnikov poslan v Makedo- vdova Klotilda s tremi nepreskrbljenimi otroki leta 1913 prese- nijo, kjer je pomagal pri organizaciji zobozdravstvene službe. lila v Maribor. Tu je Boris obiskoval klasično gimnazijo. Medi- cino je začel študirati v Ljubljani, nadaljeval na Dunaju in leta Dr. Kristan je ustanavljal še druge zobne ambulante – pač toli- 1926 v Gradcu tudi promoviral. Po opravljenem zdravniškem ko, kolikor je bilo novih kadrov iz dentistične šole in kasneje z stažu je bila njegova prva služba (v činu sanitetnega poročnika ljubljanske medicinske fakultete. Kmalu je začel s sistematskimi fregate) v vojaški mornarici v Boki Kotorski. Ker pa je zaman pregledi mladine. Ker so le redke polivalentne zobne ambulante sprejemale mlade paciente, mu je leta 1950 uprava šolske poliklinike zaupala ustanovitev prve zobne ambulante za šolske in predšolske otroke, ki jo je vodil do upokojitve leta 1965. Z ustanovitvijo zdravstve- nega doma je ta prevzel šolsko zobno ambulanto, zatem pa sta bili ustanovljeni še dve šolski ambulanti na drugih lokacijah. Dr. Kristan je na svojem območju izvajal tudi prenovo organizacije v zobozdravstvu. Kot izjemno aktivnega ga je Mariborsko zdravniško druš- tvo izvolilo za svojega tajnika. Okrajni ljudski odbor Maribor ga je imenoval za nadzornika vseh zobnih ambulant na svojem območju. Po opravljenem tečaju iz ortodontije pri prof. dr. Jožetu Rantu na kliniki v Ljubljani je leta 1960 v Zdravstvenem domu Maribor ustanovil ortodontsko ambulanto za otroke in odrasle, ki jo je vodil do pri- hoda specialista ortodontije dr. Milana Ježa. Dr. Boris Kristan (na desni) z družino. Z leve: sin Peter, žena Viktorija, V letih intenzivnega strokovnega izpopolnjevanja zobna tehničarka, hči Silvija in hči Irena (v maminem naročju). obstoječega zobozdravstvenega kadra je dr. Kristan samoiniciativno organiziral seminarje ter na njih tudi predaval. 40 Revija ISIS - Februar 2012

iz zgodovine medicine deloval tudi v organih mariborske podružnice Društva zobozdravstvenih delavcev Slovenije. Z obiskovanjem številnih zobnih ustanov v tujini je dograjeval službo mladinskega zobozdravstva. Dr. Kristan je bil tudi velik ljubitelj umet- nosti, zlasti slikarstva. Od študentskih let je obiskoval znane in manj znane umetnostne galerije v tujini. Prepotoval je vso Evropo, bil je tudi v ZDA in Afriki. Od vsepovsod je prinašal reprodukcije znanih in manj znanih slikarjev, jih razvrščal in opremljal s podat- ki. V štiridesetih letih je nabral slik za 200 albumov. Kot ljubitelj umetnosti je bil mecen mariborskim slikarjem. Na potovanjih je združeval prijetno s koristnim. V vsaki državi se je namreč seznanjal z novimi dosežki v stomatologiji ter jih uvajal v svoji praksi in praksi drugih zobozdravstvenih delavcev. Dr. Boris Kristan (tretji z leve) v ordinaciji dr. Frana Stamola (četrti z leve). Da je bil dr. Kristan več kot samo utemeljitelj sodobnega zobozdravstva na širšem območju severovzhodne Slovenije, pričajo priznanja: lastna diploma Zdravstvenega doma Maribor, imenovanje za zdravstvenega svetnika, odli- kovanje z redom dela s srebrnim vencem. Najbolj je bil vesel častnega članstva v Slo- venskem zdravniškem društvu. V obrazložitvi za to priznanje je bilo napisano: »Dr. Boris Kristan je postal častni član Slovenskega zdravniškega društva zaradi izrednih zaslug za razvoj naše stomatologije. Uvrščamo ga med pionirje slovenskega mladinskega zobozdravstva. Vsa njegova dela razodevajo dobrega zdravnika in dobrega človeka.« Dr. Kristan je bil tudi dober mož in oče. Svojim trem otrokom in štirim vnukom je vzbudil zanimanje za medicino, književnost in umetnost. Tako je sin dr. Peter (1934) sledil očetovem poklicu. Kot specialist zobne protetike je bil predavatelj na Višji stoma- tološki šoli v Mariboru. Hči Silvija (1937), poročena Dekleva, je predavala dietetiko Dr. Boris Kristan (drugi z leve), sanitetni poročnik fregate z mornarji v Boki in hranoslovje na Srednji zdravstveni šoli. Kotorski leta 1927. Najmlajša hči, doc. dr. Irena (1950), poročena Sapač, doktorica bibliotekarskih znanosti, je Ko je republiško zobozdravstvo uvajalo preventivne ukrepe v bila zaposlena v Univerzitetni knjižnici Ma- sanaciji zob mladinskega zobozdravstva pod patronatom prof. ribor, deset let pred upokojitvijo pa kot ravnateljica te knjižnice. dr. Valterja Krušiča, je dr. Kristan prevzel nalogo predsednika Tudi skoraj vsi vnuki in pravnuki so sledili njegovemu poklicu okrajne komisije za fluorizacijo zob. V zvezi s tem je deloval v in umetnosti. zdravstveni prosveti, predvsem s predavanji za prosvetne delav- Zahvaljujoč njemu in njemu podobnim navdušencem slovenska ce, starše in šolske otroke. Vse te in mnoge druge aktivnosti je stomatologija po koncu druge svetovne vojne vseskozi zaseda opravljal v prostem času, zato je včasih moral delo v ordinaciji zavidanja vredno mesto v družbi naprednega zobozdravstva. dnevno deliti na dva časovna dela. Dr. Boris Kristan je ves čas Revija ISIS - Februar 2012 41

Zanimivo Na stičišču umetnosti in medicine v Sloveniji Pomoč z umetnostjo sedaj tudi za odrasle telesne bolnike in invalide Dušan Enova Ustanovitev Društva za pomoč z umetnostjo Ciljna populacija na področju delovanja v zdravstvu so pred- Lotisa vsem starejši mladostniki, odrasli in ostareli ljudje s kroničnimi telesnimi boleznimi ali invalidnostjo. Svoje delovanje bomo Osnovni namen Društva za pomoč z umetnostjo Lotisa je uresničevali s sodelovanjem z društvi bolnikov in invalidov, z razvoj ljubiteljskih kulturnih dejavnosti s spodbujanjem ustvar- bolnišnicami za telesne bolezni, z zdravstvenimi centri, domovi jalnosti in s pomočjo teh dejavnosti povezovati ljudi, ki se so- starejših občanov in z zdravilišči. Seveda se bomo dopolnje- očajo z boleznijo ali invalidnostjo. Pri posameznikih in v družbi vali tudi z drugimi institucijami in društvi, ki imajo enake ali nasploh naše društvo spodbuja osebnostno rast v razvijanju in podobne cilje. negovanju človeških vrednot, in sicer skozi umetnost, kulturo in kreativnost. Temelj delovanja Društva Lotisa je senzibiliziranje Kako je nastalo Društvo za pomoč z posameznikov in družbe za večje udejanjanje apolonskih vred- umetnostjo Lotisa? not (1) v življenju posameznikov, zlasti pri bolnikih, saj lahko iz tega naslova pridobijo še več moči za lažje spoprijemanje z Ta dopolnilni pristop k zdravljenju se je januarja 2011 začel v boleznijo in zdravljenjem. Naša duševnost in telo sta bolj zdra- Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana (UKCL), kjer je va, če ima človek uravnotežene vrednote. Ta temelj delovanja v okviru psihološke podpore bolnikov nastal projekt Pomoč našega društva bomo na simbolni ravni predstavili na različnih z umetnostjo (PZU) za lažje spoprijemanje z boleznijo, ki ga delavnicah za bolnike s projektom Skrivnost triglavske sfinge je vodil klinični psiholog Dušan Enova, zaposlen na Interni (2). V antični mitologiji so bile varuhinje zdravilnih vodnih kliniki UKCL. Namen srečanj skupine je bil s pomočjo metod izvirov nimfe, med njimi tudi Lotis. Po njej smo poimenovali umetnostne terapije vnesti v proces zdravljenja bolezni kvalitete naše društvo Lotisa. sproščenosti, humorja, inspiracije in volje za borbo s težavami v poteku bolezni in zdravljenja. To je bil še en način, kako naredi- Področja delovanja društva so vsa področja umetnostne terapije. ti bolnišnico bolj prijazno bolnikom. Vodilna nit srečanj, ki smo Društvo Lotisa je kulturno društvo, ki v največji meri deluje na jih organizirali enkrat mesečno, je bila umetnost pripovedovanja področju zdravstva. Svoj namen in cilje na področju zdravstva zgodb. To so bile pripovedi ljudi o svoji zgodbi doživljanja bo- uresničuje z nalogami, ki so opisane v statutu društva (3). lezenskega procesa in procesa zdravljenja. Bolniki so preko pri- povedovanja svojih zgodb izražali svoja občutja, opisovali svoje izzive, zmage, vpoglede na poti spoprijemanja z boleznijo. Deljenje lastne zgodbe, pripovedovanje nav- dihujočih zgodb in pravljic iz raz- nih kultur, prelivanje zgodb v razne oblike umetniškega izraza, vse to zdravilno vpliva na počutje ljudi, ki se soočajo z boleznijo. Na srečanjih so prostovoljno sodelovali bolniki z raznih oddelkov, njihovi sorodniki, prijatelji, zdravstveno osebje in zunanji gosti. Vsaki pripovedi je sledil pogovor s poslušalci. Srečan- ja smo popestrili tudi s kratkimi skeči, humorjem, z glasbenimi in plesnimi točkami (4). Na 3. srečanju Pomoč z umetnostjo za lažje spoprijemanje z boleznijo v UKCL je izvedla Zunanji obiskovalci srečanj so bili nekaj skečev Dramska skupina Gimnazije Vič, ki je vključena v ŠILA, v Šolsko improvi- v največji meri bolniki iz Društva zacijsko ligo (foto: Jolanda Kofol, UKCL) diabetikov Ljubljana. Srečanja 42 Revija ISIS - Februar 2012

Zanimivo programa pa bi ga bilo treba tudi nekoliko bolj sistematično urediti, npr. izdelati ustre- zen protokol, opredeliti izkušnje in referen- ce, na katerih temelji, pridobiti recenzijo ter oblikovati predlog za ustrezno ovrednotenje učinkovitosti in uspešnosti obravnave. Na podlagi tega sklepa sem se lotil procesa usta- novitve društva, ki bo nadaljevalo z uresni- čevanjem ideje skupine Pomoč z umetnostjo za lažje spoprijemanje z boleznijo. Društvo je sedaj registrirano in smo v procesu pri- dobivanja recenzij s strani dveh zdravnikov, doktorjev znanosti. Na podlagi izkušenj in ugotovitev delovanja skupine PZU za lažje spoprijemanje z boleznijo sedaj načrtujemo prve projekte. Na 4. srečanju Pomoč z umetnostjo za lažje spoprijemanje z boleznijo v UKCL Ugotovitve na podlagi je Dramska skupina Šajtrga iz VDC Ilirska Bistrica zaigrala humoristični skeč »Klinika brez upanja«. Igralce je pozdravila znana igralka Alenka Tetičkovič. realizacije srečanj skupine (fotoarhiv Društva Lotisa) Pomoč z umetnostjo (PZU) za lažje spoprijemanje z boleznijo so po interni televiziji spremljali bolniki na diabetološkem v UKCL oddelku, hematološkem oddelku in v dializnem centru v pritličju UKCL. V avlo so prišli gledat program tudi naključni 1. Poročilo Romana Vahčiča, člana Društva Lotisa in KUD-a obiskovalci, bolniki iz raznih bolniških oddelkov in njihovi dr. Alojza Kraigherja, zaposlenega v Multimedijskem centru svojci. Od januarja do junija 2011 je bilo pet srečanj skupine, UKCL: Pomoč z umetnostjo je nekakšna oblika sprostitvene fotodokumentacijo srečanj si lahko ogledate na spletni strani oz. razvedrilne terapije, srečanja lahko obiskujejo bolniki in facebook (5). Tretje srečanje je bilo še posebej slovesno, ker njihovi svojci s kliničnih oddelkov ali pa jih spremljajo po so nas obiskale gostje, prof. dr. Breda Kroflič, ga. Elizabeta TV-sprejemniku v bolniških oz. dnevnih sobah. V Mul- Bobnar Najžer in ga. Ana Lavrinc. Slednji dve sta spregovorili timedijskem centru UKCL imamo vso potrebno opremo nekaj pozdravnih besed. Gospa Elizabeta Bobnar, predsednica za snemanje srečanj, potrebno bi bilo le še nekaj sto evrov Sveta pacientov UKCL, je pohvalila naš trud v dobro bolnikov, finančnih sredstev za nakup modulatorjev, ki bi izboljšali povedala je, da je Svet pacientov na seji marca 2011 obravna- prenos TV-signala do bolniških sob. Nabaviti bi morali še val dejavnost te skupine, ugotovili so, da so srečanja izvedena prenosni DVD-predvajalnik za predvajanje posnetkov sre- kakovostno in so zelo zanimiva. Člani sveta so izpostavili, da bi čanj v sobah, kjer nimajo TV-sprejemnikov oziroma niso po- bilo dobro, da bi v skupini več delovali tudi bolniki drugih druš- vezane s centralnim televizijskim kablom (npr. dializni cen- tev, saj so do sedaj na srečanjih prevladovali le sladkorni bolniki. ter Leonišče). V kasnejši fazi se bo lahko projekt nadgradil s Dobro bi bilo, če bi se društva bolnikov bolj aktivno vključila t.i. sistemom interaktivne televizije (6), ki bi jo v prihodnosti v organizacijo teh srečanj, saj je aktivnost skupine temeljila na lahko implementiral eden od ponudnikov kabelske televizije. požrtvovalnosti pobudnika in vodje skupine, psihologa Dušana Kasneje, v jeseni 2011, smo v Društvu Lotisa ugotovili, da je Enove, ki je veliko svojega prostega časa namenil organizaciji v nekaterih oddelkih UKCL že napeljan brezplačni brezžični srečanj. Ga. Ana Lavrinc nam je namenila kratek pozdravni go- internet za bolnike, v tem letu bo morda realizirana napelja- vor kot predstavnica Društva Rdeči noski. V posebnem pismu va za celotni UKCL. Na podlagi tega dejstva smo v Društvu je delovanje naše skupine pohvalilo tudi Ministrstvo za zdravje, Lotisa spoznali, da je prihodnost v sistemu interaktivne tele- Direktorat za zdravstveno varstvo. vizije preko interneta in s pomočjo tabličnih računalnikov v sobah za bolnike. Ta sistem bo podrobneje predstavljen v eni prihodnjih številk revije Isis. V skladu s priporočili Sveta pacientov UKCL sem na vodstvo 2. Eden od ciljev teh srečanj je ozaveščanje bolnikov o po- Interne klinike naslovil dispozicijo projekta Pomoč z umetnost- membnosti in pozitivnem učinku pripovedovanja zgodb jo za lažje spoprijemanje z boleznijo. Vodstvo Interne klinike o procesu zdravljenja. Na ta način bi bilo več bolnikov je menilo, da je moja pobuda glede tovrstne obravnave bolni- pripravljenih povedati svojo zgodbo pred kamero, kar je po- kov zanimiva, vendar pa je glede na to, da gre za dejavnost, ki membno za razvoj sistema digitalnega pripovedovanja zgodb presega okvire Interne klinike, menilo, da bi bilo bolj smiselno (7). in ustrezno projekt »Zdravljenje z umetnostjo« umestiti pod okrilje katerega od ustreznih združenj. Pred pričetkom izvajanja Revija ISIS - Februar 2012 43

Zanimivo Organizacijo takšnih srečanj naj bi v prihodnosti tako ustvari možnost večje motivacije za spre- prevzela različna društva bolnikov po vsej Slove- membe in izboljšanje pripravljenosti za izvajanje niji, Društvo Lotisa bi bilo v vlogi povezovalca, navodil zdravnikov ter za zmanjšanje strahu pred koordinatorja programov. Poleg društev bolnikov različnimi diagnostičnimi in terapevtskimi posegi. bi se bilo dobro povezati z raznimi ustanovami Takšna vrsta vzgoje z DVD-ji, kot dodatek k v okviru Univerze Ljubljana in srednjimi šolami, običajni vzgoji, bi olajšala zdravstvenovzgojno delo kjer poučujejo različne oblike umetnosti. Od tam zdravnikom, medicinskim sestram in tudi psiho- bi lahko dobili prostovoljce, študentke in študen- logom, zvišala učinkovitost tega dela in pomenila te umetnike, ki bi bili pripravljeni nastopati na prihranek časa (12). Opremo za snemanje vzgojnih teh srečanjih. Ne nazadnje bi se lahko povezali s DVD-jev ima Multimedijski center UKCL, torej Kulturno-umetniškim društvom Kliničnega centra je projekt izvedljiv. Zdravniki in medicinske sestre in Medicinske fakultete dr. Alojza Kraigherja, ki na posameznih kliničnih oddelkih morajo zaznati vsak mesec prireja kulturno-umetniški program v smiselnost in potrebo po tej dodatni obliki vzgoje avli UKCL. To društvo razpolaga z obsežno video in nameniti svoj čas temu projektu izdelave DVD- dokumentacijo svojih srečanj, ki bi jih tudi lahko filmov z zgodbami bolnikov. Naj tukaj omenim še, predvajali bolnikom v bolniških sobah. Organizaci- da nimajo psihovzgojne vrednosti le realne zgodbe ja AIM (Art in Medicine), ki izvaja različne oblike bolnikov, temveč delujejo tudi tiste izmišljene PZU za otroke in odrasle bolnike v somatskih bol- zgodbe in pravljice, ki v bolniku lahko zbudijo nišnicah na Floridi, je razvila tak način sodelovanja arhetip junaka oz. junakinje, to je iz nezavednega z univerzitetnimi in kulturnimi ustanovami (8). dela psihe bolnika pritegnejo veliko psihološke energije za lažje spoprijemanje z boleznijo (13). 3. PZU kot oblika individualne sprostitvene terapije na kliničnih oddelkih Interne klinike, ki bi jo izva- Kaj je bilo narejenega izven UKCL? jali specialisti oz. specializanti (pod mentorstvom) pomoči z umetnostjo na Pedagoški fakulteti. Spomladi in jeseni 2011 je ga. Janja Enova, dipl. soc. Ocena bi lahko potekala v okviru specialistične del., specializantka pomoči z umetnostjo, članica naloge, odobrene s strani Komisije za medicinsko Društva za pomoč z umetnostjo Lotisa, izvajala likov- etiko. Tukaj niso mišljene intervencije umetnostne noterapevtske delavnice za člane in članice Društva terapije v vlogi psihoterapije (»art psychotherapy«), diabetikov Ljubljana in za članice društva Europa ki se uporablja v psihiatričnih ustanovah, temveč Donna. pomoč z umetnostjo (»art as therapy«) (9) za spod- bujanje procesa kreativnosti bolnika, ustvarjanja Viri (dostop do vseh spletnih virov 5. 1. 2012): z različnimi materiali, na preprost, individualno prilagojen način, ki bolniku prinese zadovoljstvo, 1. prof. dr. Janek Musek: Raziskovanje vrednot v Sloveniji in vrednotni sprostitev in ga kratkočasi. Največje potrebe za tak- univerzum Slovencev šno vrsto terapije vidim na hematološkem oddelku in v dializnem centru, pa tudi drugje. Kot prvi 2. http://lotisa.mkr.si/projekti/skrivnost-triglavske-sfinge/ projekt na tem področju bova s kolegico Marijo 3. http://lotisa.mkr.si/o-drustvu/statut-drustva/ Perdih naredila načrt za raziskavo, ki bo vključevala 4. http://www.napovednik.com/pomoc-z-umetnostjo-za-lazje-spoprije- skupinsko likovno terapevtsko obravnavo bolnikov v Centru za dializo v UKCL, in ga predstavila manje-z-boleznijo vodstvu Nefrološke klinike. 5. http://www.facebook.com/pages/Skupina-Pomo%C4%8D-z-umetnostjo- 4. Potrebna bo izdelava DVD-posnetkov zgodb za-la%C5%BEje-spoprijemanje-z-boleznijo/192848457399741 bolnikov z namenom vzgoje bolnikov: psihološ- 6. http://www.skylight.com/pages/index7853.html?Section=The+ACCESS ke, medicinske in zdravstvene. V svetu obstajajo različni ponudniki zdravstvene vzgoje s pomočjo +Solution&MainSection=The+ACCESS+Solution, http://www.allentek. DVD-materiala, ki vključuje tudi zgodbe bolni- com/ , kov, vendar ni smiselno narediti zgolj simultanega 7. http://www.telehealth.com/hospital-interactive-solutions , prevoda teh zgodb. Raziskave so pokazale (10), da 8. http://www.patient-education.com/main.asp?p=products&s=xhtv&fs= je potrebno delati DVD-je z zgodbami pacien- hospitals , tov, ki so kulturološko relevantne za bolnike iz 9. http://www.patientvoices.org.uk/ , določenega kulturnega okolja, tudi za različne 10. http://www.hopelab.org/innovative-solutions/digital-storytelling/ izobrazbene stopnje. To je predpogoj, da se bolnik 11. http://www.shands.org/aim/about.html identificira s pacientom na DVD-ju (11) in se 12. http://www.arttherapystudio.org/aboutus.html 13. http://www.annals.org/content/154/2/77.abstract 14. http://www.annals.org/content/154/2/77/suppl/DC1 15. http://www.synergybroadcast.com/patient-education/hospital-video-on- demand 16. http://www.cmaj.ca/cgi/content/full/162/11/1597 44 Revija ISIS - Februar 2012

Zanimivo Ivan Čargo (1898–1958) in njegove freske na ljubljanski travmatologiji Zvonka Zupanič Slavec Travmatološki bolniki so zelo presenečeni, ko so v stavbi sta- Mlada zdravnica Ana Blatnik, ki končuje tudi študij umetnost- re Kirurške klinike v Ljubljani sprejeti v veliko bolniško sobo ne zgodovine, je o Čargovih freskah na travmatološki kliniki (okoli 25 m2), ki ima vse stene poslikane s prijaznimi žanrski- povedala naslednje: »Čargova slika krajine teži k geometrizaciji, mi motivi iz vsakdanjega življenja. Ti človeku napolnijo duha ki je prisotna v njegovih delih iz dvajsetih in tridesetih let in ga in mu pomagajo s pozitivno spodbudo pri ozdravitvi. Bolniki približuje kubistom. Podoba zajca, ki nosi korenje, je duhovita in tudi zdravstveno osebje se sprašujejo, kako to, da je soba reinterpretacija kmečkih žanrskih prizorov. Seveda jo lahko po- poslikana, kdo jo je poslikal in zakaj? vežemo z njegovimi upodobitvami kmečkega življa in delavstva v tridesetih letih, ko se je približal novi stvarnosti, lahko pa jo vi- Ker vse, česar ne zabeležimo, dokler so med nami živeči pri- dimo kot prikupen žanrski prizor, ki še vedno kaže avtorjevo za- čevalci, postopoma zatone v pozabo, poglejmo, kaj vedo o teh vezanost avantgardi. Pravzaprav je dela težko natančno slogovno freskah najstarejši živeči ljubljanski kirurgi. opredeljevati – gre za priložnostne stvaritve iz Čargovega zrelega obdobja, ko je razvil svoj slog – samosvojo mešanico smeri, ki so Anesteziologinja prim. Jasna Müller in srčni kirurg doc. Dušan nanj vplivale skozi leta, od ekspresionizma, futurizma, odmevov Müller se spominjata, da je bil na nekdanjem urološkem oddel- kubizma, celo konstruktivizma ter svojevrstnega realizma. Tudi ku v času okoli 2. svetovne vojne večkrat hospitaliziran akadem- ski slikar Ivan Čargo, ki je bil znan ljubljanski boem, brezdo- Ivan Čargo leta 1926 ob 15. razstavi Slovenskega umetniške- mec, ki je še posebej v hladnem delu leta potreboval streho nad ga društva v Ljubljani (stoji drugi z leve). glavo in je rad kaj naslikal v zameno za udobje vsakdanjega življenja. Tako je tudi na urologiji ostal dlje časa in postopoma poslikal celotno sobo – 19 tekočih metrov freske po treh stenah v pasu, širokem 115 cm, ki jo je osebje poimenovalo Čargova soba. Lahkotni žanrski motivi kažejo na avtorjevo človeško toplo in veselo naravo, ki jo opisujeta tudi sogovornika. Sicer se ga spominjata kot ljubljanskega posebneža, ki ga je po letu 1945 poznala vsa Ljubljana. Neredko se je kot neurejen dolgolasec sprehajal pred gostilno Daj - dam na Cankarjevi ulici ali bil v okolici Jakopičevega razstavišča. Družil se je z dramatikom Ivanom Mrakom in slikarko Karlo Bulovec. Avtoportret Ivana Čarga. Pod fresko radožive igre zajcev se je podpisal slikar Ivan Čargo in dodal letnico 1941. Revija ISIS - Februar 2012 45

Zanimivo sicer gre za avtorja, ki se izmika preveč togim stilskim označbam in čigar dela ne pripadajo eni sami likovni smeri.« Pastelno obarvana freska slovenskega kraja (velikost motiva okoli 115 x 200 cm). Kdo je bil Ivan Čargo? Slovenski slikar, ilustrator, karikaturist in scenograf, ki se je rodil leta 1898 na Tolminskem. Po končani Še en žanrski motiv zajca v naravi, levo od njega je narobe gimnaziji v Gorici in Novem mestu je študiral v Firencah in obrnjen srp, znak delavstva. Rimu (Accademia di Belle Arti) in bil kot mlad umetnik ob kon- cu dvajsetih let scenograf v goriškem ljudskem gledališču. Svoja prva dela je po zaključku študija s prijateljem Venom Pilonom leta 1924 predstavil na prvi goriški umetnostni razstavi. Desetlet- je med 1927 in 1937 je preživel v srbski metropoli. V Ljubljani se je vključil v krog avantgardistično naravnanih slikarjev, literatov in glasbenikov, ki jih je združevala avantgardistična revija TANK. Čargo je portretiral številne umetnike te skupine. Med 2. svetov- no vojno je preživel v italijanskih zaporih, po kapitulaciji Italije leta 1943 pa se je pridružil prekomorskim brigadam. Po vojni je v Ljubljani živel boemsko življenje in umrl leta 1958. Sprva je slikal impresionistično, italijanska šola pa ga je usme- rila v futuristično in ekspresionistično smer, kasneje pa celo v konstruktivistično in kubistično slikanje. Po letu 1931 je risal predvsem grafike, risbe, še posebno pogosto z rdečo kredo. Sli- kal je tudi socialne teme in razvijal samosvoj slog. Bil pa je tudi karikaturist in časopisni ilustrator. Med socialnimi temami so tipični njegovi motivi delavcev, rudarjev, kovačev, splavarjev in kmetov... Leta 2007 je bilo v ljubljanski galeriji Isis predstavlje- nih okoli 30 njegovih imenitnih del (http://www.isis.si) Posebneži svojega časa ostajajo prepoznavni liki družbe in med- nje sodi tudi slikar Ivan Čargo, ki se je zapisal tudi v slovenski zdravstveni prostor. Za pobudo pri nastanku tega zapisa se zahvaljujem travmato- logu prim. Jožetu Završniku. Zahvaljujem se tudi prijaznemu osebju travmatološke klinike, ki je odobrilo fotografiranje. Slike Ivana Čarga iz bolniške sobe 5 v stari stavbi Kliničnega oddelka za travmatologijo v Ljubljani (vse foto Blaž Bertoncelj). Ker so Čargove freske nastale v prvem letu 2. svetovne vojne Čargovi žanrski kmečki motivi so dobra duhovna spodbuda leta 1941, ima žena z golobom velik mirovni pomen. za zdravljenje travmatoloških bolnikov. A Čargo je poskušal v svojem slikanju pustiti tudi svoja sporočila: bil je pristaš delav- 46 Revija ISIS - Februar 2012 stva in je na mušnici prikrito črno zarisal znak kladiva, srp pa je narisal na sliki levo ob tej (ustno izročilo prim. Jože Završnik).

Zanimivo Reforma zdravstva v ZDA – kaj so sprejeli in česa (še) ne? Miha Lučovnik Leta 2009 in v začetku leta 2010 je bila pozornost ameriške in Barack Obama se je od Hilary Clinton očitno veliko na- tudi širše mednarodne javnosti usmerjena v vnovičen poskus učil. Zdravstvene reforme ni poskusil sestaviti sam, ampak je reforme zdravstvenega sistema v ZDA. Po več mesecih ostrih zanjo zadolžil kongres. Zadnji poskus reforme torej v resnici političnih obračunavanj je kongres sprejel tako imenovani ni Obamov načrt, čeprav se mu ga večkrat pripisuje – včasih Affordable Care Act (ACA). Ta je začel veljati marca 2010, po tudi z zbadljivko Obamacare (slika). Gre bolj za načrt, ki ga podpisu predsednika Obame. Kaj si lahko Američani obetajo je pripravil ameriški kongres. Še več, demokrati v tem procesu od ACA, so mediji, predvsem zunaj ZDA, opisali precej sploh niso imeli tako premočne vloge, kot večinoma mislimo. površno. Še zdaleč ne tako natančno kot zakulisne igrice, Glavni del predlogov prihaja iz zvezne države Massachussets, ki potrebne za njegovo sprejetje. Sam sem v času sprejemanja je imela v času njihovega nastajanja republikansko vlado. tega zakona živel v ZDA in me zato ta tema še vedno zanima. Skušal bom predstaviti, kaj ACA prinaša in zakaj je v resnici Konec leta 2009 in v začetku leta 2010 smo bili priče temu, le prvi korak na poti do prepotrebne reforme ameriškega da je politika res »umetnost mogočega«. Predsednik Obama je zdravstva. sicer predlagal reformo zdravstva in na koncu tudi prevzel od- govornost za sprejete predloga. Reforma sama pa je nastala med Kratka zgodovina reforme ameriškega burnimi političnimi razpravami, ki so bile nemalokrat osredo- zdravstva točene na pravico do splava, in pod stalnim pritiskom zasebnih zdravstvenih zavarovalnic. Zato se zdi skoraj neverjetno, da so Od Theodorja Roosvelta dalje je praktično vsak ameriški karkoli sprejeli. Vendar so. Sprejeli so tako imenovani Affordab- predsednik poskusil prenoviti zdravstveni sistem v ZDA. Edini, le Care Act (ACA).To, da je bil ACA na koncu le sprejet, je po ki je bil pri tem resnično uspešen, je bil predsednik Lyndon B. mojem mnenju veliko bolj presenetljivo od dejstva, da ACA v Johnson. V času njegovega mandata je zvezna vlada ustanovila resnici ni celovita zdravstvena reforma. program Medicare, namenjen starejšim od 65 let, in kasneje še Medicaid, ki zagotavlja zdravstveno oskrbo najrevnejših. Glav- Kratka napoved prihodnosti reforme na težava ameriškega zdravstva pa je tudi po teh spremembah ameriškega zdravstva ostala vrtoglava rast stroškov in z njo povezano vse večje število nezavarovanih Američanov. V devetdesetih letih prejšnjega Načrt reforme zdravstva v ZDA, to je danes že znano, pred- stoletja je Bill Clinton svoji ženi zaupal še en poskus zdrav- videva tri korake. Prvi je omogočiti dostop do zdravstvenih stvene reforme, imenovan Clinton Health Security Act. Hilary storitev večjemu deležu prebivalstva. V ZDA se danes ukvarjajo je v Washington povabila 200 profesorjev, ki so v šestih tednih predvsem s tem korakom in o njem nekaj več kasneje. brez sodelovanja politikov ali zavarovalničarjev izdelali precej obsežen seznam ukrepov za prenovo ameriškega zdravstvenega Drugi korak naj bi bil nič manj kot reforma same zasnove varstva. Mogoče se še kdo spomni, kako klavrno je ta poskus zdravstva v ZDA. Izboljšati želijo kakovost, predvsem pa učin- propadel v kongresu. Potreba po reformi je tako ostala. In z njo kovitost svojega zdravstvenega sistema. Več predlogov na tem vse bolj prisotno zavedanje, da bo njeno nesprejetje ZDA prej področju lahko pričakujemo okoli leta 2014. Temeljne usmerit- ali slej pripeljalo do bankrota. ve pa so že znane. Ena je poudarek na preventivi. Tako naj bi se bistveno povečal pomen organizacij, kot je US Preventive Ser- vices Task Force in drugih, ki pripravljajo strokovna priporočila in smernice na področju preprečevanja bolezni. Poleg tega naj bi center vesolja zdravnikov tako ali drugače postali družinski zdravniki. Teh resnici na ljubo v ZDA danes še ni dovolj in to dejstvo nasprotniki spremembam vedno radi izpostavljajo. Poleg družinskih zdravnikov pa naj bi pomembnejšo vlogo v prihodnje odigrale tudi diplomirane medicinske sestre in babice z večjim številom referenčnih ambulant in porodnih centrov. Predlagatelji zdravstvene reforme, s predsednikom Obamo Zadnji korak bo verjetno najtežji – kontrola stroškov v zdrav- na čelu, so deležni ostrih očitkov, da želijo ameriško zdrav- stvu. Danes je ameriški zdravstveni sistem najdražji na svetu. stvo spremeniti v neke vrste socialistični zdravstveni sistem, Američani porabijo za zdravstvo na prebivalca vsaj dvakrat podoben tistemu v državah »tretjega sveta«. toliko kot druge industrijsko razvite države (tudi Slovenija). Po- leg tega stroški v zdravstvu v ZDA hitreje naraščajo kot drugje. Revija ISIS - Februar 2012 47

Zanimivo Prav nevzdržno visoki stroški so glavni razlog, zakaj v ZDA »Individual Mandate«. Ta bo veljal za vse državljane in legalne reformo zdravstva tako nujno potrebujejo. Celotna reforma bo priseljence v ZDA. Kdor zdravstvenega zavarovanja ne bo ku- torej stala ali padla na tem, tretjem koraku. Vsi poskusi reforme pil, bo plačal več davkov. Izjeme bodo izjemno redke: državljani bodo brez dvoma propadli, če bodo stroški še naprej tako hitro brez dokumentov; tisti, ki so pred kratkim zamenjali zaposlitev; naraščali. Kongresniki sicer zagotavljajo, da bosta prva koraka verski vzroki itd. Velika večina Američanov, okoli 95 odstotkov, ustvarila pogoje za kontrolo stroškov, vendar naj bi se to zgodilo pa bo zaradi ACA do leta 2014 morala biti zavarovana. »Indi- šele okoli leta 2015. vidual Mandate« je bil tarča zelo ostrih kritik, ki jih je z vidika Evropejca precej težko razumeti. Marsikateri Američan trdi, Kaj prinaša Affordable Care Act (ACA) da so takšni »pritiski« s strani vlade neustavni. Dejstvo pa je, da se brez tega celoten načrt sesuje. Če Američani želijo ponuditi ACA je torej le prvi od treh korakov, ki bodo pripeljali do prave zdravstveno zavarovanje vsem, bodo morali biti zavarovani vsi. reforme zdravstvenega sistema v ZDA. Kot takšnega ga zato težko zares imenujemo reforma. Prinaša pa nekatere pomem- Odzivi bne novosti. Glavni namen ACA je, kot že ime pove, razširiti dostopnost zdravstvenega varstva na večji delež prebivalstva. Odzivi na ACA so po pričakovanjih zelo različni. Jasno je, da Do sprejetja ACA je bilo brez zdravstvenega zavarovanja skoraj so nekateri zmagovalci, drugi pa poraženci. Zmagovalci so 50 milijonov Američanov. Zavarovanja si enostavno niso mogli vsekakor do sedaj nezavarovani Američani, predvsem ženske privoščiti. Obenem pa so bili njihovi dohodki še vedno previso- in otroci. Zmagovalci so tudi družinski zdravniki, diplomirane ki, da bi se lahko zavarovali po programu Medicaid. medicinske sestre in babice. Zdravstvene zavarovalnice sicer same sebe rade prikazujejo kot hudo prizadete, a so resnici Širitev zdravstvenega zavarovanja temelji na treh točkah. Prva na ljubo prav tako med zmagovalci. Že zaradi dejstva, da še je, da morajo zavarovalnice zavarovanje ponuditi vsakomur. Ta obstajajo. V prvotnih načrtih je bila namreč zelo živa zamisel del ACA je meni osebno najbolj všeč, ker prinaša več pravič- o njihovi ukinitvi in uveljavitvi sistema enega plačnika. Med nosti v ameriški zdravstveni sistem. Naštel bom samo nekaj poraženci pa je prav gotovo večina zdravnikov v ZDA. Ti bodo primerov. Tako imenovane »rescissions« (odprave zavarovan- kot specialisti in subspecialisti raznih strok v prihodnosti plača- ja) niso več legalne. Še do nedavnega se je dogajalo, da so se ni precej manj kot danes. ljudje zavarovali, zavarovalnica pa jim nato ni povrnila stroškov zdravljenja – recimo raka, ker ob sklenitvi pogodbe niso navedli Pesimisti so se na ACA seveda odzvali negativno. Trdijo, da so vseh najmanjših podrobnosti – na primer vnetja sečil v otroštvu. vse rešitve povsem zgrešene. Da gre za poskus uničenja ameriš- Danes so na srečo takšne grozote, ki jih je tudi Michael Moore kega zdravstva. Da se bodo povečale čakalne dobe in poslabšala prikazoval v svojem filmu Sicko, kaznive. ACA ukinja tudi tako kakovost oskrbe. Da bo zdravstvo zdaj prevzela vlada, kot v imenovani »gender rating«. Do sprejetja tega zakona so namreč »komunističnih državah«. Očitki o prevelikem vplivu zvezne ameriške ženske plačevale 50 do 100 odstotkov višje premije vlade so sicer pogosti, a v resnici precej neutemeljeni. Zelo zdravstvenega zavarovanja kot moški. Tudi to je zdaj odprav- veliko je prepuščeno vladam posameznih držav. ljeno. Prav tako morajo zdravstvena zavarovanja vključevati tudi oskrbo v nosečnosti, med in po porodu. To do sprejema ACA Večina realnih ocen je osredotočena na dejstvo, da ACA ni bilo potrebno. Mogoče najpomembnejše pa je, da predhodne sicer povečuje dostopnost do zdravstvenih storitev, vendar ne bolezni ne bodo več smele biti razlog, da zavarovalnica neko- odpravlja ključnega problema – previsoke cene teh storitev. ga ne bo hotela zavarovati. Ta del zakona bo začel veljati šele Sistem, ki ne deluje in je dolgoročno nevzdržen, bo tako še širše januarja 2014. dostopen. Stroški se bodo kratkoročno celo povečali. Redki verjamejo napovedim kongresa, da bodo dolgoročno uspeli pri- Druga točka, na kateri v ZDA gradijo bolj dostopno zdrav- varčevati denar, ki bo potreben za širitev sistema zdravstvenega stveno varstvo, so državne subvencije za tiste, ki želijo kupiti zavarovanja. zdravstveno zavarovanje. Te subvencije zagotavljajo vlade posameznih zveznih držav, do njih pa bodo upravičeni tisti, So pa seveda tudi optimisti, ki gledajo na ACA bolj pozitivno. katerih letni dohodek znaša med 133 in 400 odstotkov v ZDA Trdijo, da je omogočiti zdravstveno zavarovanje 95 odstotkom določene meje revščine. Le 15 odstotkov Američanov zasluži prebivalcev ZDA, dobro. Da je to dober prvi korak na poti k preveč in do subvencij ne bodo upravičeni. Ostalim bo tako celoviti reformi zdravstva, ki bo nekoč obsegala tudi izboljšanje ali drugače pomagala država. Tisti, ki zaslužijo premalo (manj učinkovitosti in kontrolo stroškov. kot 133 odstotkov meje revščine), se bodo lahko zavarovali po programu Medicaid. Ta trenutno nudi zavarovanje le najrevnej- šim prebivalcem in se bo v prihodnjih letih bistveno razširil. Tretja točka pa je pogoj, da morajo biti zavarovani vsi. Brez te točke ni prejšnjih dveh. Gre za enostavno zavarovalniško logiko, da večina zdravih plačuje za nekaj bolnih. ACA zato uvaja neke vrste obvezno zdravstveno zavarovanje, ki mu v ZDA rečejo 48 Revija ISIS - Februar 2012

Medicina K naslovnici revije: začetki in sodobnost naših medicinskih učbenikov Mikrobiologija in imunologija Alojz Ihan, Vladimir Kotnik, Srečko Koren Bera učbenikov in priročnikov za delo s študenti s področja doživel ponovno izdajo in bil preveden v srbohrvaščino ter tako mikrobiologije in imunologije je izjemno velika. Začelo se je, postal tudi jugoslovanski mikrobiološki učbenik. kot je zapisala prof. Milica Petrovič Valentinčič v uvodu v svoj prvi učbenik: »Takoj po osvoboditvi smo Slovenci dobili popol- Prvemu učbeniku prof. Valentinčičeve je sledila vrsta mikrobio- no medicinsko fakulteto. V okviru fakultete je začel samostojno loških učbenikov drugih sodelavcev Inštituta za mikrobiologijo delovati Mikrobiološki inštitut. Zaradi pomanjkanja učnih in imunologijo – deloma zaradi naglega razvoja stroke, deloma pripomočkov in navdušenja, s katerim so se slušatelji medicine zaradi izjemno pišočih strokovnjakov, univerzitetnih profesorjev, začeli pripravljati na svoj bodoči poklic, smo čutili dolžnost, da ki so na inštitutu službovali (M. Likar, S. Banič, M. Vozelj, A. čimprej napišemo skripta iz Mikrobiologije. Izdaja skript ni bila Z. Dragaš). Do danes je izšlo 25 učbenikov za mikrobiologijo in lahka stvar, ker je bilo potrebno ne le sestaviti rokopis, temveč imunologijo in 10 pomožnih besedil (navodila za vaje, katalogi tudi v inštitutu izdelati matrice in razmnožiti skripta. Kljub znanja, zbirke vprašanj za študente), ki so pomembna predvsem velikemu delu so slušatelji medicine dobili v roke učni pripo- zato, ker so jih s pridom uporabljale mnoge generacije bodočih moček že junija 1946. leta.« zdravnikov, zobozdravnikov, biologov, farmacevtov, biokemikov in drugih. V vsem obdobju intenzivnega pisanja mikrobioloških Prof. Milica Valentinčič, dr. med. (1900–1965), velja za za- in imunoloških učbenikov pa je na avtorje vplival, enako kot četnico uradnega in organiziranega poučevanja medicincev s na prof. Valentinčičevo, tudi precej izjemen položaj Inštituta področja mikrobiologije. Po drugi svetovni vojni je julija 1945 za mikrobiologijo in imunologijo, ki že od vsega začetka ni postala izredna profesorica za mikrobiologijo na Medicinski bil samo univerzitetna – pedagoška in raziskovalna ustanova, fakulteti v Ljubljani in v študijskem letu 1945/46 pripravila ampak tudi vseslovenski osrednji strokovno-diagnostični center prva predavanja in vaje za študente medicine in stomatologije. za humano mikrobiologijo in imunologijo. Organizirala je vzpostavitev in delovanje Mikrobiološkega inštituta Medicinske fakultete v Ljubljani in ga vodila do upo- Zato je tudi v sodobnih učbenikih mikrobiologije in imunolo- kojitve leta 1961. V tem času je bila tudi predstojnica Katedre gije poleg učnega gradiva za dodiplomske študente veliko snovi, za mikrobiologijo. ki je pomembna za podrobnejše razumevanje diagnostičnih preiskav in interpretacije rezultatov. Prvotnih 400 strani bese- Že leta 1946 je za študente medicine objavila skripta iz dila je z leti naraslo na več kot 1500 strani mikrobioloških in mikrobiologije, samo leto pozneje (1947) pa je izšla knjiga imunoloških besedil v knjigah, ki obsegajo posamezna področja Bakteriologija in epidemiologija. To je bil obsežen učbenik na mikrobiologije in imunologije. Danes naša knjižnica obsega več kot 400 straneh. Listanje po njem hitro razkrije, da je bil naslednje učbenike: Medicinska bakteriologija z mikologijo in bržkone celo preobsežen za zgolj študentsko uporabo, saj po- imunologijo (M. Gubina, A. Ihan), Imunologija (M. Vozelj), leg opisov patogenih mikrobov in osnovnih principov njihove Splošna medicinska virologija (S. Koren, T. Avšič Županc, diagnostike zajema tudi strokovno mikrobiološko znanje – od B. Drinovec, J. Marin, M. Poljak), Medicinska virologija (M. teorije do laboratorijske prakse, ki je bila takrat vpeljana v Poljak, M. Petrovec) in Parazitologija človeka ( J. Logar). Morda strokovno-diagnostično dejavnost Mikrobiološkega inštituta. zato kakega študenta od »preveč dobrega« pred izpitom zaboli Torej gre hkrati za učbenik in laboratorijski priročnik, po ka- glava in bi bilo iz sedanjega obilja učbenikov primerno začeti terem so laboranti Mikrobiološkega inštituta izvajali diagnos- oblikovati posamezne izpitno usmerjene repetitorije. tične teste. Poleg tega so v učbeniku tudi številne mikrobio- loške, epidemiološke in infektološke specialistične informacije. Veseli smo, ko pogledamo na številne učbenike, ki so se razvili Da bi študentom olajšala delo, je avtorica v učbenik uvedla iz prvega učbenika prof. Valentinčičeve. Že en sam pogled nanje veliko drobnega tiska – z njim so bile opisane laborantom zelo predstavljivo odseva napredek stroke, ki je v zadnjega pol ali specialistom namenjene podrobnosti, ki bi povprečnega stoletja doživela izjemen razvoj, ki smo mu slovenski mikro- študenta medicine preveč obremenjevale, jih pa seveda ni bilo biologi in imunologi strokovno, pedagoško in raziskovalno tudi prepovedano prebrati in si jih zapomniti. uspešno sledili. V učbeniku je veliko prostora posvečenega imunizaciji in sero- loški diagnostiki, ki sta v tistem času začenjali svoj pohod. Vse obravnavane mikrobe, od bakterij, virusov in gliv do parazitov je smiselno umeščala v slovenski in jugoslovanski epidemiološki prostor, na koncu učbenika pa tudi v kontekst poslovenjene naravoslovne klasifikacije organizmov. Učbenik je leta 1950 Revija ISIS - Februar 2012 49

Medicina Kako sem transportiral kritično bolnega novorojenčka na silvestrski večer Štefan Grosek Transport kritično bolnih novorojenčkov je pomembna težko bolni in zahtevni za zdravljenje in včasih je potrebno dejavnost, ki poteka v Sloveniji že od leta 1974. Opravljamo posvetovanje s starejšim zdravnikom. Mlajša zdravnica, ki je ga zdravniki in medicinske sestre Kliničnega oddelka za bila to noč dežurna, je priljubljena tako med kolegi in kolegi- otroško kirurgijo in intenzivno terapijo, Kirurške klinike, cami kot medicinskimi sestrami. Prav tako jo zaradi njenega UKC Ljubljana. V tem času smo prepeljali že blizu 6.000 prijaznega pristopa zelo cenijo tudi starši. »V intenzivni enoti novorojenčkov tako z reševalnimi vozili kot s helikopterji in je vse v redu,« mi je najprej povedala, »klicali pa so iz Splošne tudi letali, ko je šlo za prevoze v ali iz tujine. V transportni bolnišnice Murska Sobota, z otroškega oddelka«, in prosijo za ekipi sodelujem že od leta 1982, ko sem nastopil službo na transport »k sebi«. »Na oddelku imajo en dan starega nedono- tedanjem Pediatričnem oddelku kirurških strok, sedaj Kli- šenčka v dihalni stiski«. Poročala mi je, kaj je z novorojenčkom, ničnem oddelku za otroško kirurgijo in intenzivno terapijo. kaj so njihovi zdravniki v bolnišnici do sedaj že naredili in kak- Prepeljal sem veliko število kritično bolnih novorojenčkov, šno je trenutno stanje otroka. »Prosili so za čimprejšnji prihod nabralo se je veliko spominov, ki si jih poskušam vsakič pri- transportne ekipe«, mi je še dejala in odložila slušalko telefona. klicati v spomin pred naslednjim transportom. Ti spomini so mi v pomoč, da bi tudi vsak naslednji transport opravil brez V prejšnjih letih, ko še ni bilo avtocest, smo po starih vijugastih zapletov in čim bolj varno. V ekipi smo vedno zdravnik in cestah potrebovali več kot tri ure, da smo dospeli do mursko- diplomirana medicinska sestra, zdravstveni tehnik, ki je tudi soboške bolnišnice. Sedaj smo tam z avtom ponoči v uri in 15 šofer reševalnega vozila, in helikopterska ekipa, če letimo s minutah, s helikopterjem v 40 minutah. Seveda je to vožnja »na helikopterjem. Veliko se je spremenilo v teh letih, prevažamo polno«, z modro lučjo in sireno. Še tako velika hitrost in krajši se s sodobnimi reševalnimi vozili, ki so dobro opremlje- čas, ki ga potrebujemo, da pridemo do slovenskih bolnišnic, ne na, močnejši in večji so policijski helikopterji. Dobili smo more odtehtati pravočasnih in pravilnih postopkov zdravnikov avtocestni križ, po katerem prevažamo posebno ponoči, ko ni in medicinskih sester v regionalni porodnišnici ali na otroškem helikopterskega transporta. In v tem času sem tudi posivel in oddelku pri oskrbi kritično bolnega novorojenčka ali dojenčka. izgubil lase, vendar se še vedno odpravljam na pot z zavedan- Zelo pomembno je sodelovanje med pediatri in anesteziologi, jem, kako pomembno je, da imajo ti otroci najboljšo oskrbo ko je otrok v dihalni stiski. Anesteziologi priskočijo na pomoč tudi med transportom. otroku in mu zagotovijo odprto dihalno pot z intubacijo, ki so je zelo vešči, in z umetnim predihavanjem do prihoda naše Za mano je bilo težko petkovo dežurstvo, umrla sta mi dva transportne ekipe. Tako oskrbljen otrok lažje počaka na tran- hudo bolna otroka, še dva težko bolna otroka sta bila sprejeta sport. Včasih nas pokličejo in se slišimo tudi po telefonu med ponoči v intenzivno enoto. Po težkem dežurstvu sem še vse vožnjo k njim, če potrebujejo kakšen nasvet ali jih enostavno dopoldne delal v intenzivni enoti. Delo sem končal kar dve uri zanima, kje smo. Mobilni telefoni so res olajšali komunikacijo. kasneje in prišel domov šele pozno popoldne. Čakala me je še 24-urna pripravljenost za transporte novorojenčkov. Bil je sil- Oblečem se, ženi razložim, kam grem, in oba veva, da me ne bo vestrski večer in močno sem upal, da bom lahko večer preživel doma na silvestrovo, na prehodu v novo leto. Stoično prenaša doma, ne pa na transportu otroka. Letno transportiramo okoli moje nenadne odsotnosti, tudi sama je zdravnica in pozna delo 180 kritično bolnih novorojenčkov, bila so leta, ko jih je bilo in skrbi s pacienti, ki prihajajo k njej. tudi več kot 300 letno. Verjetnost, da bo potreben transport, ko si v pripravljenosti doma, je okoli 50-odstotna. So bile priprav- V intenzivni enoti me že čaka transportna medicinska sestra, ljenosti, ko sem prepeljal tudi tri otroke v 24 urah. šofer reševalnega vozila. »Vse sem pregledala, transportni inku- bator je pripravljen, vsa zdravila imamo s seboj in tudi rezervne Ura je bila 21.00, zunaj so se začele oglašati prve petarde, jeklenke kisika in zraka imamo s seboj,« je poročala skrbna našega kužka, ki je vsa leta stoično prenašal pokanje petard in medicinska sestra. Ne vem, kdo je prej začel delati na našem spuščanje vseh vrst pirotehničnih sredstev, je bilo strah, kot ga oddelku, ona ali jaz, dejstvo pa je, da sodelujeva že približno 30 ni bilo še nikoli. Tresel se je navkljub prigovarjanju in se stiskal let, veva, kaj znava in kaj naju čaka. »Ali potrebujemo še kaj?« k meni ali ženi in iskal zavetje in pomoč. me je vprašala. »Mislim, da ne,« sem odgovoril. Ko je zazvonil telefon, sem pomislil, da bo morda potreben Usedemo se v avto in odpeljemo. Peljemo skozi Ljubljano do samo nasvet mlajši dežurni zdravnici. Mali otroci so bili zelo avtocestnega priključka in se priključimo na avtocesto. Šofer 52 Revija ISIS - Februar 2012

Medicina vozi z modro lučjo in opozarja voznike, da smo na nujni vožnji. Ura je bila 23.50, 10 minut pred polnočjo. Stopil sem k star- Brzimo po avtocesti, cesta je praktično prazna, nekoliko mokra, šema in jima povedal, kako je z njunim otrokom, in pohvalil tudi brez težkih tovornjakov. Včasih sedim v reševalnem vozilu zdravnike in medicinske sestre, kako dobro so oskrbeli otroka, zadaj pri inkubatorju, majhni transportni ogrevani posteljici za ko so čakali na našo ekipo. Povedal sem jima, kako bo potekalo novorojenčke, včasih spredaj pri vozniku. Med vožnjo sledim in zdravljenje pri nas, kaj nas skrbi in zakaj še čakamo, da se ne spremljam njihovo vožnjo. Danes nas vozijo samo mladi izobra- odpeljemo takoj. ženi medicinski tehniki, ki so povrhu tega še odlični vozniki. Pa vendar me je sedaj, ko sem že starejši, strah zelo hitre vožnje, pre- Vzel sem si čas za premislek. Zdravnikom in sestram sem dejal, več hudega sem videl, da ne bi vedel, kaj vse bi se tudi nam lahko da je najbolje, da ponovimo še eno sliko pljuč čez pol ure in zgodilo. Zavijemo s štajerske na prekmursko avtocesto. Zgrajena če bo stanje enako, potem ne bom opravil torakalne drenaže je bila zelo kasno, vijuganje po stari ovinkasti cesti mi bo za pljuč, sicer jo bomo. »Med tem časom pa si lahko nazdravimo vedno ostalo v spominu, kot tudi slabosti, ki so se me lotevale, za srečno novo leto 2012,« sem mimogrede navrgel. V sobo z posebno, ko sem sedel zadaj in skrbel za otroka med potjo nazaj. otrokom sta prišla tudi starša in smo si voščili. Nato je sledilo čakanje na novo slikanje in kaj bo. Med čakanjem sem poklical Ura je 23 in 15 minut, ko se ustavimo pred otroškim oddelkom domov in voščil ženi. murskosoboške bolnišnice. Vstopimo v stavbo, pred sobo, kjer leži bolni novorojenček, sta nas čakala starša, ki sta zaskrbljeno Nova slika je pokazala enako stanje, zato sem se odločil, da pogledovala od nas v sobo, kjer je ležal njun otrok. Pred vsto- gremo na pot, drenažo, če bo še potrebna, pa bomo opravili v pom v sobo se predstavim staršema in jima naklonim spodbud- Ljubljani. Preveril sem pri starših, ali imata slikico otroka pri ne besede. Prve besede so zelo pomembne, ne smemo iti mimo sebi, in ju pomiril. Dobila sta natančna navodila, kje smo, kako staršev, ker pričakujejo, da jih vidimo in ohrabrimo in jim damo nas bosta dobila in kako bo potekalo zdravljenje. Dejal sem, vedeti, da smo prišli zaradi njih in njihovega otroka. da bomo čez eno uro in pol v Ljubljani, naj pokličeta in bosta zvedela, kako je potekal transport in kako je z njunim fantkom. Novorojenček je ležal na ogrevani reanimacijski mizici. Okoli Najsrečnejši dogodek, rojstvo otroka, je bil za mamico zelo stre- njega so bili zdravniki in medicinske sestre. Pozdravim aneste- sen, ko se je otrokovo stanje začelo slabšati. Še dodaten stres je ziologa in njegovo kolegico, ki je prišla od doma na pomoč ko- bil, ker je moral biti novorojenček transportiran stran od mame legu, da bi poskrbela za ostale odrasle bolnike, če bi potrebovali v drugo bolnišnico. Kdor tega ni doživel, težko razume, razu- pomoč. Dežurni anesteziolog je z balonom predihaval otroka in memo pa stres zaradi ločitve mi, transportni zdravniki in sestre, spremljal njegove vitalne znake. Ob otroku je bila tudi dežurna zato se posebej potrudimo, da vlijemo upanje s svojim delom in pediatrinja. Na kratko mi je poročala o otrokovem stanju in pravilno izbranimi, vzpodbudnimi besedami, da lahko mama ali kaj je bilo do sedaj narejenega. Anesteziolog je povedal, da je oba starša preneseta to ločitev s čim manj posledicami. moral otroka intubirati in umetno predihavati, ker je prišlo do nenadnega poslabšanja in je bil zato poklican k otroku. Zaupal Pot v Ljubljano je minila hitro in brez zapletov, dečka sem mi je, da ga skrbi, ker otroček potrebuje ves čas 100-odstot- predal v oskrbo dežurni ekipi v KOOKIT. Zaželel sem jim ni kisik in ker so pljuča »trda«. »Trda« pljuča je izraz, ki ga srečno, počakal na kontrolno sliko pljuč, ki je pokazala, da je še intenzivisti uporabljamo za pljuča pri nedonošenčkih, ki so brez vedno prisoten zrak, vendar ga ni več kot pred eno uro in pol v zraka in sesedena ali atelektatična, zaradi pomanjkanja surfak- Murski Soboti. Kljub temu sva se s kolegico sedaj odločila, da je tanta. Pomanjkanje surfaktanta povzroča nestabilnost pljučnih čas, da opraviva torakalno punkcijo in drenažo na aktivni vlek. mešičkov in njihovo sesedenje. Pogosto pri takih pljučih pride Pomagal sem ji pri vstavljanju, saj sem imel glede na dolgolet- do nenadnega poslabšanja zaradi kopičenja zraka izven dihalnih no delo veliko izkušenj in je želela, da ji stojim ob strani. Po poti, v medpljučje ali v plevralni prostor. opravljeni drenaži je sledilo še dajanje umetnega surfaktanta, kar je zdravnica skupaj z medicinskimi sestrami izvedla sama. Pred transportom domov sem zato želel preveriti z rentgenskim Surfaktant je v zdravljenju dihalne stiske nedonošenčkov res slikanjem pljuč, da otrok nima kopičenja zraka izven dihalnih čudežno zdravilo. Pridobivajo ga iz pljuč živali po posebnem poti. »To bo pa malce težko, otroka bo treba peljati na rentgen- postopku. Ko ga vbrizgamo v novorojenčkova pljuča, začasno ski oddelek,« je bil odgovor. »To pa ne,« sem odvrnil, »takšnega nadomesti pomanjkanje surfaktanta v otrokovih pljučih. Ker otroka pa ne moremo peljati na slikanje izven otroškega oddel- se surfaktant razporedi po dojenčkovih pljučnih mešičkih, se ka.« To bi namreč pomenilo, da bi ga morali peljati z otroškega zmanjša površinska napetost pljuč in zato se zmanjša sesedanje oddelka preko dvorišča v drugo stavbo, kjer je bil njihov radi- pljuč in tvorba atelektaz. Po vbrizganju skozi cevko v pljuča ološki oddelek. Anesteziolog je poklical radiološko inženirko in prej trda pljuča postanejo mehka, voljna, napolnjena z zrakom ji povedal, da nujno potrebujemo slikanje na otroškem oddelku. in kisikom in sledi zmanjševanje kisika v naslednjih minutah in Inženirka je prišla in napravila prvo sliko. Rentgenska slika je urah. Po aplikaciji surfaktanta se je dečkovo stanje pljuč hitro potrdila moj sum, da ima otrok majhno kopičenje zraka izven izboljševalo in začela je zniževati kisik v vdihanem zraku. dihalnih poti. »Ali naj takoj naredim punkcijo prsnega koša in torakalno drenažo ali naj počakam, in koliko časa ima novoro- Sam sem se po uspešni torakalni drenaži že utrujen, toda zado- jenček zrak že zunaj pljuč?« sem se spraševal. voljen odpravil proti domu. Šel sem skozi urgentni blok UKCL, ki je bil bolj prazen kot ne. Usedel sem se v avto in peljal skozi Revija ISIS - Februar 2012 53

Medicina Ljubljano proti domu. Po cestah so hodili ljudje, ki so novorojenčkom vse v redu. Pomiril sem jo in začel se vračali s praznovanja v centru mesta. Naslednji dan jesti. sem v novicah poslušal, da je bilo letošnje praznovanje za dežurno kirurško in internistično ekipo v urgen- In kako se je vse skupaj končalo? Srečno, otroček tnem bloku UKCL mirnejše kot prejšnja leta. je sedmi dan že dihal samostojno, osmi dan je bil premeščen nazaj k svoji mami na otroški oddelek Doma sem prespal naslednje ure. Ko sem se zbudil, je murkosoboške bolnišnice in nekaj dni kasneje sta bilo že poldne in na mizi me je čakal zapoznel zajtrk. lahko šla domov. Ženin pogled mi je pravil, da bi rada vedela, ali je z Slovenske smernice Zbirna tabela stanj in kategorij primernosti rabe kombinirane hormonske kontracepcije, progestogenske oralne kontracepcije in materničnega vložka Bojana Pinter, Sara Korošec, Andreja Trojner Bregar, Urška Bizjak Ogrinc, Tinkara Srnovršnik, Senka Imamović Kumalić SZO je leta 2009 izdala četrto, zadnjo verzijo pripo- (KHK), progestogenske oralne kontracepcije (POK) ročil o rabi kontracepcije v obliki kriterijev primer- in materničnega vložka (IUD), povzete po slovenskih nosti pri predpisovanju posameznih kontracepcijskih smernicah za rabo KHK (5), POK (6) in IUD (7). V metod (Medical Eligibility Criteria for Contraceptive skupino KHK sodijo kombinirana oralna kontracep- Use), ki so bila oblikovana v okviru SZO s pomočjo cija (KOK), kontracepcijski kožni obliž in vaginalni različnih mednarodno priznanih strokovnjakov (1). obroček. Slovenske smernice za rabo KHK, POK in Priporočila so namenjena kot pomoč pri izdela- IUD ter zbirno tabelo je potrdil Razširjeni strokovni vi nacionalnih smernic posamezne države, katerih kolegij za ginekologijo in porodništvo na seji dne 6. izdelava naj upošteva nacionalno zdravstveno politiko, januarja 2012. potrebe, prioritete in vire. Na osnovi priporočil SZO je leta 2009 medicinske kriterije izdala tudi britanska Na podlagi anamneze, usmerjenega fizikalnega Faculty of Sexual and Reproductive Healthcare (UK pregleda in, če je potrebno, še dodatnih laboratorijskih Medical Eligibility Criteria for Contraceptive use) preiskav lahko uporabnico, glede na njeno zdravstveno (2). Obe publikaciji sta bila temeljna vira za izdelavo stanje, razvrstimo v eno od štirih kategorij primernosti slovenskih smernic za rabo hormonske kontracepcije rabe določene kontracepcijske metode (1): in materničnega vložka, ameriška priporočila Centers for Disease Control and Prevention pa so bila vir • Kategorija 1: Stanje, kjer ni omejitev za uporabo za priporočila za rabo kontracepcije v poporodnem kontracepcijske metode; kontracepcijska metoda se obdobju in za stanja po presaditvi organov (3, 4). Kri- uporablja v vseh okoliščinah. teriji primernosti se nanašajo na varnost (neposredna zdravstvena tveganja) rabe določene kontracepcijske • Kategorija 2: Stanje, kjer so prednosti oz. koristi metode pri ženskah z določenimi zdravstvenimi stanji uporabe kontracepcijske metode na splošno večje ali ob sočasni rabi določenih zdravil (2). od teoretičnih ali dokazanih zdravstvenih tveganj; kontracepcijska metoda se običajno uporablja. V zbirni tabeli prikazujemo stanja in kategorije pri- mernosti rabe kombinirane hormonske kontracepcije • Kategorija 3: Stanje, kjer je teoretično ali do- kazano tveganje običajno večje od prednosti oz. koristi uporabe kontracepcijske metode; raba 54 Revija ISIS - Februar 2012

Medicina kontracepcijske metode običajno ni priporočljiva, Literatura: razen le izjemoma, če niso na voljo ali niso spre- jemljive druge bolj primerne metode. 1. World Health Organization. Medical eligibility criteria for contraceptive use. Fourth edition, 2009. Geneva: World Health • Kategorija 4: Stanje, kjer uporaba kontracepcijske Organization, 2009. metode predstavlja nesprejemljivo zdravstveno tveganje; kontracepcijska metoda se ne uporablja. 2. Faculty of Sexual and Reproductive Healthcare. UK Medical Eli- gibility Criteria for Contraceptive Use, UKMEC 2009, London: V nekaterih primerih, ob določenih stanjih, sta za- Faculty of Sexual and Reproductive Healthcare, 2009. četek (Z) in nadaljevanje (N) rabe določene kontra- cepcijske metode razvrščena v različni kategoriji (2). 3. Center for Disease Control. Update to CDC’s U.S. Medical Npr. če se določeno bolezensko stanje pojavi ob rabi Eligibility Criteria for Contraceptive Use, 2010: Revised Re- kontracepcijske metode, se lahko nadaljevanje rabe commendations for the Use of Contraceptive Methods During razvrsti v višjo ali nižjo kategorijo. the Postpartum Period. Morbidity and Mortality Weekly Report 2011; 60 (26): 878–83. V besedilu so uporabljene kratice: AIDS – akvirirani imunski deficitni sindrom, GVT – globoka venska 4. Center for Disease Control. U.S. Medical Eligibility Criteria tromboza, HIV – virus humane imunske pomanjklji- for Contraceptive Use, 2010: Adapted from the World Health vosti, ITM – indeks telesne mase, IUD – maternični Organization Medical Eligibility Criteria for Contraceptive Use, vložek, KHK – kombinirana hormonska kontra- 4th Edition. Morbidity and Mortality Weekly Report 2010; 59 cepcija, KOK – kombinirana oralna kontracepcija, (RR-4). LNG – levonorgestrel, PE – pljučna embolija, POK – progestogenska oralna kontracepcija, SLE – sistemski 5. Pinter B, Korošec S, Srnovršnik T, Bizjak Ogrinc U. Slovenske eritematozni lupus, SPO – spolno prenosljive okužbe, smernice za rabo kombinirane hormonske kontracepcije. Zdrav TIA – tranzitorna ishemična ataka, VTE – venska Vestn 2012 (v tisku). Dosegljivo na: http://www.reprodukcija.si/ trombembolija. strokovno/ 6. Pinter B, Korošec S, Srnovršnik T. Slovenske smernice za rabo progestogenske oralne kontracepcije. Zdrav Vestn 2012 (v tisku). Dosegljivo na: http://www.reprodukcija.si/strokovno/ 7. Pinter B, Trojner Bregar A, Imamović Kumalić S. Slovenske smernice za rabo materničnega vložka. Zdrav Vestn 2012 (v tisku). Dosegljivo na: http://www.reprodukcija.si/strokovno/ Maternini vložekBakreni IUD LNG – IUD Se ne uporablja Se ne uporablja 4 4 Menarha do 1111 33 11 44 1111 1111 Kirurški posegi v mali medenici v 1 1 1 1 2111 3111 4111 - prenehanje kajenja pred < 1 letom 3 1 1 1 - prenehanje kajenja pred  1 letom 2 1 1 1 < 20 let = 2 1111 1122 preteklosti (za carski rez glej poporodna > 20 let = 1 1144 stanja) Zbirna tabela stanj in kategorij primernosti rabe KHK, POK in IUD Z = zaetek, N = nadaljevanje Menarha do < 20 let = 2 > 20 let = 1 Progestogenska oralna kontracepcija kontracepcija (POK) Menarha do 42 b)  6 tednov do < 6 mesecev po porodu 3 1 c)  6 tednov do < 6 mesecev po porodu 2 1 11 41 b)  21 dni do < 6 tednov, e so pridruženi 3 1 21 11 > 45 let = 1 (izkljuno/skoraj izkljuno dojenje) drugi dejavniki tveganja za VTE Kombinirana (KHK) Osebne znailnosti in reproduktivna zgodovina Menarha do hormonska < 40 let = 1  40 let = 2 Stanja Nosenost Starost Pariteta Dojenje a) < 6 tednov po porodu (delno dojenje) d)  6 mesecev po porodu Po porodu (nedojee matere) a) < 21 dni c)  21 dni do < 6 tednov, e nisopridruženi drugi dejav. tveganja za VTE d)  6 tednov Po porodu (ne glede na dojenje, tudi po b)  4 tedne c) poporodna sepsa Po splavu Zunajmaternina nosenost v preteklosti Kajenje a) starost < 35 let b) starost  35 let - < 15 cigaret na dan -  15 cigaret na dan a) ni rodila carskem rezu) a) 1. trimeseje b) že rodila a) 48 ur do < 4 tedne b) 2. trimeseje c) po septinem splavu Revija ISIS - Februar 2012 55