Glas izpod Gorjancev junij 2020

Glas izpod Gorjancev LETNIK XIV, ŠTEVILKA I JUNIJ 2020 Glasilo Osnovne šole Stopiče

Lucija Strmole, 7. b Glas izpod Gorjancev, glasilo OŠ Stopiče Uredniški odbor: učenci novinarskega krožka Letnik XIV, junij 2020, številka 1 Mentorica: Karmen Blatnik Jezikovni pregled: Karmen Blatnik Oblikovanje: Mateja Hočevar Naslovnica: Anja Lukšič, 9. b

STRAN 3 Spoštovane učenke, učenci, bralci glasila! V obdobju od leta 2018 do 2022 si bomo na šoli posebej prizadevali za celostni razvoj učencev v ustvarjalnem sodelovanju učencev, učiteljev, staršev in okolja. V šolskem letu, ki se počasi izteka, smo dosegli ogromno. Šolsko leto smo začeli z iz- boljšanjem pogojev za delo. Jedilnico na matični šoli smo protihrupno izolirali. Zame- njali smo opremo v učilnici na podružnični šoli Dolž, posodobili računalnike na vseh treh lokacijah in v računalniški učilnici, preko razpisa SIO 2020 namestili Wlan omrež- je. Oktobra smo en teden praznovali 100-letnico podružnične šole Dolž. Posebej smo ponosni na sodelovanje s starši. Z učiteljicami so pripravili gledališko predstavo, poskr- beli za pogostitev na prireditvi in pomagali pri pripravi prostorov za svečani dogodek. Prednostni cilj našega zavoda, od vrtca do zaključka osnovnošolskega izobraževanja, je bil spodbujanje branja. Izvedli smo številne aktivnosti. Učencem od 1. do 5. razreda bo zagotovo ostala v spominu noč s knjigo v šoli. V sklopu Rastoče knjige nas je februarja obiskal in nagovoril predsednik Državnega sveta Republike Slovenije. Marca smo se soočili s pandemijo, ki je v šolski prostor prinesla nov izziv. Zaposleni, učenci in starši smo si preko izobraževanja na daljavo prizadevali za uresničevanje uč- nih ciljev v posameznem razredu. Hvala vsem za sodelovanje, strpnost, medsebojno pomoč in razumevanje. Ni bilo lahko, skupaj nam je uspelo vzdrževati učno kondicijo. V glasilu Glas izpod Gorjancev je predstavljen drobec letnega dogajanja na šoli. Poseb- no pozornost smo letos namenili branju. Ponosni smo na dosežke na športnem podro- čju. Udeležba učencev na tekmovanjih v znanju in natečajih je bila številčna. Žal vsa tek- movanja, zaradi razmer v državi, niso bila izvedena. Vsem čestitam za napredek in uspehe. Namen šolskega glasila je med drugim informiranje učencev, staršev, krajanov in ostalih bralcev o našem skupnem delu ter uspehih. Prispevki učencev so tematsko različni in so nastajali pod mentorstvom učiteljev treh triletij. Skozi projekte poskušajo učitelji mentorji posredovati učencem spretnosti in veščine, ki jih za vsakdanje življenje potrebujemo. S pestro ponudbo interesnih dejavnosti in izbirnih predmetov razvijamo notranjo motivacijo posameznikov. Veliko različnih dejavnosti so učitelji organizirali in izvedli z nadarjenimi učenci: Robotiko, Male sive celice, Glasbeno olimpijado, … Vsem sodelujočim učencem, učiteljem, mentorici šolskega glasila hvala za ustvarjalni duh. Obilo užitkov ob prebiranju prispevkov v prijetnih, sončnih, brezskrbnih počitni- ških dneh. Ostanite zdravi. mag. Mateja Andrejčič ravnateljica GLAS IZPOD GORJANCEV

LETNIK XIV, ŠTEVILKA I STRAN 4 1. RAZRED NADALJEVANJE TRDINOVE V deželo je prišel hudobni Mož grajske gospe je hudo Najmlajši je BAJKE GOSPODIČNA zmaj. Ves čas je bruhal moč- zbolel. Služabnika so poslali našel čudežni Mlada grajska gospa je rodi- ne vrtince zraka, ki so od- na Gorjance po zdravilno in studenec na la dva otroka. Nekega dne nesli vse stvari in ljudi. Graj- čudežno vodo. Gospod in Gorjancih, se je sprehajala okoli gradu. ska gospa je klicala moža na gospa sta šla k studencu na zato se je Kar naenkrat se je spet po- pomoč. Mož je bil star. Od- Gorjance, da bi se mu za- poročil z starala. Na koncu sta bila z šel je na Gorjance pit ču- hvalila. najlepšo možem srečna, ker sta bila dežno vodo, ki je pomladila grajsko hčerko. oba spet stara. Živela sta njegovo ženo. Tudi on je Jakob Vid Šafar, 1. r. Starejša dva pa srečno do konca dni. postal mlad in močan. Boril sta se na se je z zmajem, ki je delal Grajski gospod je zbolel. Gorjancih Oskar Andrin, 1. r. močne vrtince in ga prema- Žena je bila zelo žalostna in izgubila. gal. Potem sta se grajski je samo jokala. Poklicali so Ker je bila gospa spet mla- gospod in gospa še enkrat berača, da bi pozdravil Neža Ovniček, da, sta dobila dva otroka. poročila, ker sta bila zdaj gospoda. Berač je prinesel 1. r. Nekega dne pa je njen mož oba mlada. Dobila sta še več gorjansko solato, ki je po- zbolel. Žena je odšla na otrok. zdravila gospoda. Ko je graj- Gorjance po čudežno vodo. ski gospod ozdravel, je od- Dala jo je piti bolnemu Zoja Goričar Jakša, 1. r. šel na Gorjance pit čudežno možu. Mož je v trenutku vodo, ki ga je še pomladila. ozdravel. Srečno sta živela Grajska gospa je bila zdaj še dolgo let. mlada, zato sta dobila tri Maj Grubar, 1. r. hčerke in tri sinove. Ko so Klara Špoljar, 1. r. zrasli, so na grad prišli trije mladeniči prosit za tri hčer- Mlada gospodična je rodila ke. Grajski gospod je rekel, dva otroka. Možu je rekla, da bo hčerko dobil tisti, ki naj se gre tudi on pomladit. bo prinesel čudežno vodo z Povedala mu je, kje je ta Gorjancev, da ga bo pomla- čudežni studenec. Potem je dila. Mladeniči so odšli na bil tudi mož mlad. Dobila Gorjance. Na poti so srečali sta še štiri otroke in bila starko, ki jih je prosila za zelo srečna. kos kruha. Najmlajši ji je dal kos kruha, starejša dva pa Lejla Pašagić, 1. r. sta se ji samo smejala.

STRAN 5 POUK NA DALJAVO V 1. RAZREDU STOPIČE - 1. IN 2. TEDEN Prvošolci smo po- ne bi preveč pogrešala, uk na daljavo zače- smo ji pridno pošiljali li z vso resnostjo, pošto in svoje fotografi- čeprav na začetku je. nismo takoj razu- meli, kaj se dogaja. Imeli smo malo zmede in nešteto vprašanj v teh na- ših malih glavah. Vsi smo imeli pol- ne roke dela: uči- teljica, mi učenci in starši. Včasih je bilo zelo težko, ko so se mlajši bratci ali sestrice igrali poleg nas, mi pa smo morali delati naloge, ki nam jih je pošiljala učitelji- ca. Ampak je že moralo biti tako. Počasi nam je ta način dela postal všeč, našim star- šem pa seveda nekoliko manj. Da nas učiteljica GLAS IZPOD GORJANCEV

LETNIK XIV, ŠTEVILKA I STRAN 6 3. TEDEN Zato pa nam učiteljica potem Doma pri starših je lepo, narediti še več, kot je po- za odlično ampak že močno pogreša- trebno. Kot bi bili zares v opravljeno delo mo druženje s sošolci in šoli! Oh, ti starši! pošlje VELIIIKO učitelji. Ugotovili smo, da POHVALO, ki znajo biti starši tudi strogi smo je zelo in zahtevni učitelji, ki nam veseli. Hvala, ves čas gledajo pod prste in starši! nas priganjajo k delu. Vse mora biti narejeno natančno in pravilno. Včasih moramo

STRAN 7 4. TEDEN Sedaj nas pa učiteljica že zelo pogreša. Kako ve- mo? Ker nam skoraj vsak dan to napiše in mi ji verjamemo. Tudi mi jo pogrešamo, zato ji tudi mi vedno napišemo kaj lepega. Ali pa jo s čim presenetimo. V tem tednu smo imeli naravoslovni dan, name- njen velikonočnemu ustvarjanju. Čeprav uči- teljice ni bilo poleg, smo naredili veliko lepih stva- ri, nekatere čisto sami, druge pa ob pomoči staršev. Poleg tega pa smo počeli vsakega po malo: računali, pisali, brali, peli, telovadili in spoznavali nove stvari. Doma se imamo lepo, ampak si pa želimo tudi nazaj v šolo. Držimo pesti, da bo to kmalu! GLAS IZPOD GORJANCEV

LETNIK XIV, ŠTEVILKA I STRAN 8 »Če želite pritegniti bralčevo pozornost, tukaj 5. TEDEN dnevu smo uživali v lutkovnih predsta- Po krajših velikonočnih vah in ustvarjali počitnicah smo imeli lutke. spet malo več energije za delo. Še vedno se pridno učimo, veliko ustvarjamo in pomaga- mo tudi pri domačih opravilih. Na kulturnem

STRAN 9 6. TEDEN V tem tednu smo imeli športni dan, ki smo ga veči- noma preživeli v naravi ob izvajanju različnih vadb. Na- loge nam gredo vedno bolje od rok. Sedaj znamo že sa- mi poiskati navodila in br- skati v spletni učilnici. Slišali smo, da se morda kmalu vidimo v šolskih klopeh. Hura! GLAS IZPOD GORJANCEV

LETNIK XIV, ŠTEVILKA I STRAN 10 7. TEDEN Veselimo se ponovne vrnitve V tednu po počitnicah smo bolj všeč. Prvič smo posku- v šolo, čeprav se prvošolci kar težko spet sili risati z nogo in res je ne bomo mogli sedli nazaj za zvezke. Ker pa bilo težko. družiti, kot smo smo teden začeli s kultur- se pred nim dnevom, je bilo malo zaprtjem šole. lažje. Ogledali smo si dva slovenska mladinska filma: Sreča na vrvici in Dvojne počitnice. Težko smo se odločili, kateri nam je bil

STRAN 11 8. TEDEN Pa smo dočakali zadnji teden pouka na daljavo. Uspešno smo opravili in zaključili pouk na daljavo. V zadnjem tednu smo imeli naravoslovni dan – Živim zdravo in športni dan – Šport za sprostitev. Pouk na daljavo si bomo zapomnili za zmeraj. Pogrešali bomo našo spletno učilnico, na katero smo se že zelo navadili. Se vidimo v šoli! GLAS IZPOD GORJANCEV

LETNIK XIV, ŠTEVILKA I STRAN 12 2. RAZRED ABECEDA MOJA IMA ABECEDA RIME MOJE ANANAS PRIPRAVLJEN JE ZA NAS. AVTO JE BOGATA JE SLOVENIJA. BEL KOT SNEG. CESTA V GORE NAS PELJE. CESTA JE ČEBELA PRILETELA JE Z NEBA. ČRTA DINOZAVER ČRKI D SMEJE SE. DOLGA. ENICA JE SLABŠA KOT PETICA. EMA FRANCI NA BALANCI. FLIKA GREMO GOR NA KOR. GUMO HIŠKA IMA DVA MIŠKA. HITRO. IGRAČA JE TUDI PAHLJAČA. IVO JAJCE NIMA MAJICE. JI PRIHAJA NA POMOČ. KOS PLEŠE BOS. KAKOR HITRO LIZIKA BOLJŠA FIZIKA. LUKNJA SE ZAFLIKA, MOGOČE BO VROČE. MIHA JO SPET POPIHA. NOS JE BOS. NA CESTO AVTO HITRO ODPIHA. OBLAK JE ŠEL NA VLAK. OTROCI ZADAJ SEDIJO ČISTO TIHO PIJA GOVORI IN SE SMEJI. PO DOLGEM ČASU TUDI ZASPIJO. RADI IMAMO RIMO. RAJE BI SPALI V POSTELJI, SONCE SIJE NA VSE KONCE. SAJ SPANCA Z ZAČETKOM ŠKRAT JE NARISAL KVADRAT. ŠOLE PRIMANKUJE. TOVORNJAK JE VEČJI KOT RAK. TUKAJ ZDAJ URA NAS JE PREGNALA IZ ŽURA. URA TIKA TAKA, VILA IMA KRILA. VZEMITE ZDRAV KAKAV. ZVEZKE IN RAVNILA, DA ŽABA SKAČE NAGA. ŽELJENA BO OCENA MILA. EMA U., 2. r. MIJA KRALJ, 2. r.

STRAN 13 KAJ JE VELIKO Velika je omara, v njej je ABECEDA sobana, ADNDREJ IMA RAD BONBONE, sobana je igriva in raz- BINE PA BALONE, CESTE SO MOKRE, igrana. ČEBELE LETIJO, Šola je velika, DREVO SE RUŠI, šola je zabavna, ELA SE PA CMERA, veliko ljudi v njo zaha- FAZAN PO ZRAKU LETI, GROZDJE ZORI, ja. HRUŠKA POD DREVJEM LEŽI, Vesolje je veliko, IVO S KOŠARO HITI, kot ljubezen je veliko. JANEZU SE V VINOGRAD MUDI, KRISTIJAN PA BRŽ PO ŽOGO HITI. Srce je veliko, LUNA NA NEBU SOK PIJE, ko nekaj narediš. MI SE PA IGRAMO, NINA HOČE GLAVNA BITI, Bor Puš, 2. r OJ, KAKO JE NAM LEPO. PES SKAČE NAOKOLI, Emma Lah, 2. r. RAČKA SE MU SMEJI, SONCE VROČE SIJE, ŠIBA PA PO RITI ŠTEJE. TRAKTOR PO NJIVI SE PODI, URA NA KAZALCU KAŽE TRI, VREME JE LEPO, ZUNAJ JE ŽE TEMNO, ŽALOSTNO VSI POJEJO. KRISTIJAN ŠPOLJAR, 2. R. . GLAS IZPOD GORJANCEV

LETNIK XIV, ŠTEVILKA I STRAN 14 DOGODIVŠČINE Lola je eno leto preži- vprašala, zakaj jokata. BRATA IN SESTER vela na kmetiji. »Mama Lola ji je povedala, da so ima rada živali,« je misli- se dogovorili, da pri hiši V majhni koči je živela la. ostane samo tisti, ki ga družina. Mama otrok je mama prvega najde. Ta- bila princesa. Očim pa je Ko je minilo pol leta, so ko one ne smejo iti do- bil zloben škrat. Imela se Meta, Bin in Lola sre- mov, ampak samo Bin. sta tri otroke. Najmlajša čali ob tabornem ognju. Mama je rekla: »Vsi gre- je bila Meta. Srednja je Vsi so si pripovedovali ste z mano domov in bila Lola. Najstarejši je zgodbe, ki so se jim so pika. Vaš dogovor od bil Bin. zgodile v tem času. Kar zdaj naprej ne velja naenkrat je nekaj za- več.« Nekega dne jim je mama smrdelo. Bil je dim. Izza princesa rekla, da naj grma je prišel škrat - Ko sta si punci obrisali gredo po svetu, da spoz- očim. Ker so vsi vedeli, solze, sta vprašali: najo pravo življenje. Vsi da ne predstavlja ravno »Zakaj nas pa potem ne pa se naj vrnejo čez eno prijaznega škrata, so maraš?« leto. molčali. »Kdo je rekel, da vas ne Mislili so, da jih mama »Pa vas imam tam, kjer maram?« je bila mama ne mara več, zato so sem hotel. Še danes vas začudena. »Zakaj si nas sklenili: »Vsak bo moral vržem v ogenj!« je dejal. pa potem napodila od iti po svoji poti in tiste- doma?« je vprašala Lola. ga, ki ga bo mama prve- A še tisti hip je Bin od- »Saj vas nisem podila. ga našla, tisti bo ostal pri lomil palico in ga s pali- Samo rekla sem, da gre- hiši.« co vret porinil v ogenj. ste po svetu in se nauči- Metka in Lola sta se mu te preživeti sami.« Metka je bila še majhna, zahvalili. zato je eno leto prežive- In ko so otroci razumeli, la na travniku. Upala je, Nato so šli spet vsak na so vsi, brez očima, živeli da bo šla mama najprej svoje mesto in čakali, da srečno do konca svojih poiskat njo. mine še pol leta. dni. Bin je eno leto preživel Ko je leto minilo, jih je Ema Udovč, 2. r. v gozdu. »Mama ima mama šla iskat. Najprej rada drevesa, zato bo je našla Bina, nato še prvo šla pogledat v Meto in Lolo. Punci sta gozd,« si je mislil Bin. se zjokali. Mama jih je

STRAN 15 3. RAZRED NOVICE IZ 3. RAZREDA PRAVI PRIJATELJ Učenci 3. razreda smo bili zelo Kaj napravi pravi prijatelj, ko te ustvarjalni. Bili smo pesniki in zjutraj zagleda? pesnice, pisatelji in pisateljice, novinarji in novinarke. Najprej te pozdravi in lepo pogleda. Pred šolanjem na daljavo smo se zelo veliko pogovarjali o pri- Prijatelj ti pomaga pospraviti jateljstvu, dobrih medsebojnih igrače, odnosih, se skupaj igrali, poma- gali drug drugemu, se veliko se s tabo smeje, zabavali in smejali. včasih tudi joče. Prijateljstvo nam zelo veliko Pravi prijatelji se nikoli ne pre- pomeni. Prijatelji se razumejo, tepajo se radi skupaj smejejo, skupaj ustvarjajo, si med seboj poma- in grdo ne govorijo. gajo. O tem govorijo tudi naše Tudi takrat, ko spijo, pesmi, ki smo jih napisali. drug na drugega mislijo in si v sanjah poljube pošiljajo. Ula Podbrežnik, 3. r. GLAS IZPOD GORJANCEV

LETNIK XIV, ŠTEVILKA I STRAN 16 NAJBOLJŠI PRIJATELJ PESEM O FORTNITU Prijatelji so tisti, Rada igrava Fortnite. ki ti pomagajo v stiski, Če izgubiva, pri domačih nalogah zakričiva. in te spoštujejo. Če sva prva, Včasih se skregajo, a se pobotajo. se smejiva. Pride Izak, Vprašaš me: »Ali bi bila prijatelja?« Rečem: »Ja.« vpraša, zakaj kričiva. Potujeva. Midva mu odgovoriva, Larisa Pečavar, 3. r. da igrica je kriva. Maj Udovč, David Denkovski, 3. r. POLIT GOLAŽ V šoli sva se težko razumela in debata se je vnela. Prišel je Maj in vprašal, kaj je zdaj ta direndaj. Ko je prišel Maj, se je tako razjezil, da je celo skledo golaža polil. Marcel Ivešić, Anej Radovan, David Denkovski, 3. r.

STRAN 17 V času šolanja na daljavo smo napisali nekaj zanimivih zgodbic. ZASANJANI PETER želel, da ne bi šel v šolo. odpravil plezat na Krva- Peter ne bere rad knjig. vec. Zelo bi bil srečen. Nekega jutra je ptička Peter bi se najraje odpe- veselo čivkala na dreve- ljal z avtom na izlet. Želi Aljaž Rajk, 3. r. su poleg hiše. Rekla je si, da bi ležal pod palmo, fantu, naj se pretvarja, kjer ni korona virusa. da je zbolel. Zjutraj je Cel dan bi plaval in pil Peter ležal v postelji in si kokosovo mleko. Ko pa meril vročino. Zelo si je bi bilo prevroče, bi se PRAVI ZGODBA O KONJU odjezdil v vas k njegovim telja. Preplezati je moral PRIJATELJ ZORU IN DEČKU staršem. Deček, ki mu je visoko skalo. Na vrhu pa bilo ime Jure, se je Zoru ga je že čakal njegov Pravi prijatelj se Nekoč je bil lep, bister iskreno zahvalil in Zoro prijatelj. Ponovnega sre- s tabo druži in ter prijazen konj, ki mu je postal njegov najboljši čanja sta se oba zelo smeje. je bilo ime Zoro. Živel prijatelj. Jureta so starši razveselila. Sprehodila Včasih tvoj je v hribih, visoko nad z avtomobilom nemudo- sta se po gozdnih poteh gozdom. Nihče ni po- ma odpeljali v bolnišni- in glasno sanjarila, kako prijatelj ni dobre znal njegovega doma, le co, kjer je kar nekaj časa bi bilo lepo, če bi nekoč volje. govorili so, da živi v ostal in se zdravil. Čez skupaj zaživela na sa- skalni jami. Ljubil je na- nekaj dni pa ptičica ve- motnem otoku. Uživala Če pa ga ravo, še bolj pa sonce in selo prileti k Zoru in mu bi na soncu pod palmo nasmejiš, si mu njegovo toploto. Ob prinese dobro novico, brez vseh skrbi. sončnih dnevih se je rad da Jure okreva in že be- polepšal dan. sprehajal po gozdu. Ne- re knjige. Najraje ima Anej Radovan, 3. r. kega lepega dne je na tiste o konjih. Ko se je Aljaž Rajk, 3. r. sprehodu opazil nemoč- Jure pozdravil, se je naj- nega dečka, ki je ležal na prej odpravil poiskati tleh ob poti. Z njim je svojega konjskega prija- GLAS IZPOD GORJANCEV

LETNIK XIV, ŠTEVILKA I STRAN 18 MARKO SKAČE KONJ RAZISKUJE Nekoč je bil fantek po imenu Marko. Bil je vesel in razigran fant. Ker je bil poskočen fant, so ga vsi kli- SVET cali Marko skače. Nekega dne ga je pičila osa, začel je jokati. Ker ga je od pika ose tako zelo bolelo, ni Pred davnimi časi je za devetimi gorami živel konj. Ker nehal jokati, zato je začel močno poskakovati. To je se je bal sonca, se je ves dan skrival v jami. Iz nje je bilo zdravilo. Tako je skakal sem ter tja in prišel do prišel šele v večernih urah. drevesa, kjer si je strgal hlače. Ni se zmenil zanje. Skakal je naprej, ter se skotalil v dolino do drevesa. Nekoč pa je zbral pogum in se odločil, da bo šel iz ja- Zaradi močnega udarca v glavo se ni spomnil niče- me že zjutraj. In tako je storil. Zvečer si je pripravil sar. Odpravil se je naprej. Prišel je do vasi in opazil, da to ni njegova vas. Od hiše do hiše je spraševal, če nahrbtnik. V nahrbtnik je dal malico, in sicer jabolko, kdo ve, kje se nahaja. Nihče mu ni znal pomagati. sendvič, sirovko, čokolado, bonbone, makovko, vodo Ves razočaran, obupan se je odpravil naprej. Hodil in sok, dodatna oblačila in daljnogled. V meglenem ju- je in hodil, dokler ni prišel do travnika. Ozrl se je tru se je odpravil v bližnje mesto. Hodil je in hodil. Ne- naokoli in na hribu zagledal svojo hišo. Spomin se kje na sredini poti je srečal kozo. »Kam pa greš tako mu je v trenutku povrnil. Hitro je odskakljal do nje. zgodaj zjutraj?« ga je vprašala koza. Konj je odgovoril: Ves vesel je skakljal okoli hiše ves dan. Živel je sreč- »Raziskovati grem svet.« Koza ga je začudeno pogleda- no do konca svojih dni. la. »Saj ti si vendar konj in živiš v naravi. Kaj ti je po- trebno raziskovati svet?« In konj ji je začel pripovedo- Žana Brulc, 3. r. vati svojo življenjsko zgodbo. Da bi imel konj družbo, se mu je koza pridružila. Skupaj jo mahata po svetu. Ste ju morda že videli? Pol- na sta dogodivščin. Kmalu bosta na koncu sveta. Neža Sara Fratnik, 3. r. FANTEK IN PTICA Nekoč je živel fantek, ki je bil ves čas bolan. Na okenski polici je zagledal ptičico, ki je pela. Zaspal je in sanjal o rde- čem avtu. Ta rdeči avto je bil velik, imel je pet sedežev in velika kolesa. Njegova družina se je z rdečim avtom od- peljala na izlet. Očka je vozil, mami je sedela poleg njega, zadaj pa sta sedela fantek in njegova sestrica. Imeli so se zelo lepo. Ampak kmalu so morali domov. Ko so prispeli domov, je bil že večer, zato so pojedli in odšli spat. Ta- krat se je fantek zbudil in pogledal naokrog. Videl je, da je doma. Rekel je: »Le sanjal sem.« Ptičica je bila še vedno na okenski polici in je še vedno pela. Pela je veliko let, tako dolgo, dokler ni fantek ozdravel. Neža Sara Fratnik, 3. r.

STRAN 19 DEKLICA S PLAŽE Nekoč je živela deklica. postala črna kot zamorec. Na- se zbudila. Poljubila ga je na Rada se je sončila na plaži in to pa je šla plezat. Ni ji šlo, pa lica. Fant pa jo je objel. Poroči- la sta se, rodilo se jima je se- plezala. Nekega dne je na čeprav se je zelo plaži pod palmo zagledala trudila. Pozabila je, kako se dem otrok. kup knjig. In od takrat dalje pleza. Spodrsnilo ji je in je pad- Živeli so dolgo in srečno do je brala, brala in brala. Poza- la ter umrla. Ležala je petnajst bila je na plezanje in sonče- let. Naokrog je prišel fant. Za- konca svojih dni. nje na plaži. Brala je pet let. gledal je deklico. Naredil ji je posteljo in jo vanjo položil. Neža Sara Fratnik, 3. r. Potem se je naveličala. Jokal je deset dni in deset noči. Rekla si je: »Dovolj imam Nekega dne pa mu je velika branja, rajši se bom sončila solza padla na dekličin obraz. in plezala.« In je šla … Son- Deklica je začela odpirati oči in čila se je tako dolgo, da je PRI KNJIŽEVNOSTI SMO BRALI PRAVLJI- CO SVETLANE MAKA- ROVIČ PEKARNA MIŠMAŠ. PEKLI SMO PECIVO IN DIŠALO JE KOT V PEKARNI MIŠMAŠ. GLAS IZPOD GORJANCEV

LETNIK XIV, ŠTEVILKA I STRAN 20 Zelo so nam bili všeč dnevi dejavnosti, kjer smo se lahko sprostili in pokazali veliko ustvarjalnosti. VTISI IZ NARAVOSLOVNEGA DNE – VELIKONOČNA DEKORACIJA Naravoslovni dan je bil eden imel sem se lepo. Svoje vti- je omogočila tako lep in izmed mojih najlepših dni v se sem preko povezave Zo- ustvarjalen dan. šoli na daljavo. Veliko sem om povedal tudi učiteljici. ustvarjal s starši. Izdelal sem Všeč so mi bila natančna Anej Radovan, 3. r. dva zajčka iz lesa, dve gnez- navodila učiteljice, tako da di za velikonočno jajce in delo ni bilo težko. Tudi do- okrasil velikonočna jajčka. brih idej za delo je bilo veli- Pri delu sem zelo užival in ko. Hvala učiteljici, da nam Všeč mi je bilo, da so z ma- Težave sem imela pri obli- no lahko delali tudi brat in kovanju jajčka na ščipalki. sestrici. Pri tem nismo bili Pomagala mi je mami. časovno omejeni. Delali Košarici za pirhe iz škatle za smo počasi v petek popol- jajca sem želela dodati vato, dne in v soboto dopoldne. a je nismo imeli doma. Všeč mi je bilo, da je bilo veliko idej in sem lahko izbi- Neža Sara Fratnik, 3. r. rala, kaj bom naredila. De- koracijo smo potem lahko uporabili.

STRAN 21 POSTALI SMO NOVINARJI IN OBLIKOVALI KOKOČASOPIS. GLAS IZPOD GORJANCEV

LETNIK XIV, ŠTEVILKA I STRAN 22 KULTURNI DAN – OGLEDALI SMO SI LUTKOVNO PREDSTAVO ZVEZDICA ZASPANKA IN SAPRAMIŠKA TER IZDELALI LUTKE.

STRAN 23 DEJAVNOSTI V 1. TRIADI ŠPORTNI DAN – POHOD NA GORNJO TEŽKO VODO Prvi športni dan smo preživeli na Gornji Težki Vodi, kjer smo se družili na igralih restavracije Prepih. Pot do tja ni bila prenaporna niti za prvošolce, ki so uspešno opravili svoj prvi dan dejavnosti v šoli. GLAS IZPOD GORJANCEV

LETNIK XIV, ŠTEVILKA STRAN 24 PROMETNA VARNOST Učenci so se pod vodstvom policistov g. Jožeta Puša in g. Mirka Cimrmančiča podali na varno pot v okolici šole. Pre- poznavali so prometne znake, utrdili pravila ravnanja v prome- tu, predvsem pa ponovili varno in pravilno prečkanje ceste. ZDRAVJE Učenci so sodelovali v delav- nicah, ki jih je v okviru Zdravstveno vzgojnega cen- tra Novo mesto vodila ga. Vanja Luzar, diplomirana me- dicinska sestra. Na zanimiv način so spoznavali najpo- membnejše dejavnike zdrave- ga načina življenja.

STRAN 25 KAMIŠIBAJ – ob tednu otroka V tednu otroka smo si ogledali japonski način pripovedovanja zgodb ob slikah – KAMIŠIBAJ. V vlogi kamišibajkarice je nasto- pala vzgojiteljica Vilma Štraus in nam predstavila Zgodbo o črni luknji. Ta edinstven način pri- povedovanja zgodb nas je po- polnoma navdušil. PRI GASILCIH Oktober je mesec požarne varnosti, zato smo učenci 1. triade obiskali gasilce PGD Stopiče. Predstavili so nam opremo in vozila ter naloge, ki jih opravljajo. Naučili so nas, kako ravnati v primeru nesreče oziroma požara. GLAS IZPOD GORJANCEV

LETNIK XIV, ŠTEVILKA I STRAN 26 KD – BRANJE Učenci so sodelovali v različnih delavni- cah, ki so bile na tak ali drugačen način povezane z branjem in knjigami. K sode- lovanju smo povabili tudi zunanje sode- lavce. Prvo delavnico sta vodila dva terapevtska para: ga. Marinka Srebernjak s svojim te- rapevtskim psom Winerjem ter ga.Alen- ka Kučič s terapevtsko psičko Balu. Obe sta članici društva Tačke pomagačke – Slovensko društvo za terapijo s pomočjo psov. Opravljata različne vrste terapij in ena izmed njih je tudi branje. Branje s tačkami je namenjeno otrokom, ki imajo kakršnekoli težave z branjem ali jim pri- manjkuje motivacije za branje. Drugo delavnico sta vodili Tatjana Gra- brijan in Enja Grabrijan, članici Kulturno umetniškega društva Taus Teater Novo mesto, ki je tudi gonilna sila kamišibaj gledališča. Kamišibaj je miniaturno gleda- lišče, kamišibajkar pa otrokom in odra- slim pripoveduje zgodbe in pesmi ob sli- kah. Ga.Tatjana in ga. Enja sta nam pripo- vedovali različne zgodbe in pesmi ob sli- kah, nato pa so se učenci lahko tudi sami preizkusili v ustvarjanju in pripovedova- nju zgodb. Tretjo delavnico je vodila naša knjižničar- ka Anita Škrbec, ki nas je popeljala v svet Trdinovih bajk in povesti. Učenci so spoz- nali nekaj zanimivosti iz življenja Janeza Trdine ter ustvarjali na temo prebranih bajk. V zadnji delavnici pa so učenci lahko pre- birali svoje najljubše knjige, ki so jih pri- nesli od doma.

STRAN 27 GLAS IZPOD GORJANCEV

LETNIK XIV, ŠTEVILKA STRAN 28 ČISTI IN ZDRAVI ZOBJE Medicinske sestre kabineta za zobozdravstveno vzgojo in preventivo vsako leto pripravijo za učence razredne stopnje delavnice o pravilni tehniki čiščenja zob, pravilni ustni higieni in uravnoteženi prehrani. PETOŠOLCI BEREJO PRVOŠOLCEM V letošnjem šolskem letu je občasno besedila brali petošolci. bila ena izmed prednostnih nalog šole BRANJE. V iskanju Petošolci so se pri branju izkazali, hkrati pa tudi sami ugotavljali, da zamisli, kako bi vzpodbujali je to dobra in zahtevna vaja, ki lahko pripelje do boljšega, predvsem branje in ga naredili zanimi- pa bolj doživetega branja. Prvošolci so bili nad takšnim načinom so- vejšega, smo moči združili delovanja navdušeni. prvošolci in petošolci. Dogo- vorili smo se, da bodo prvo- šolcem pri urah književnosti TEHNIŠKI DAN – NOVOLETNA DEKORACIJA Decembrsko praznično vzdušje smo si pričarali z okrasitvijo svojih učilnic. Izdelali smo snežake in zvezdice iz papirja, iz stiropornih kroglic pa smo ustvarili sneg.

STRAN 29 TERAPEVTSKI PES glasove in pri tem seveda ves čas navezovali tudi prije- PRI URI SLJ V 1. RAZ- ten medsebojni stik. Winer nas je ves čas pridno po- REDU slušal in nam pomagal pri učenju. Med drugim je pri- pomogel tudi k večji koncentraciji in pozornosti učen- K uri slovenščine je prišla cev pri uri. Za učence je bila to posebna izkušnja. ga. Marinka Srebernjak, članica društva Tačke po- magačke, s svojim tera- pevtskim psom Winerjem. Skupaj s psom smo pre- poznavali glasove v besedi, jih šteli, ugotavljali začetne GLAS IZPOD GORJANCEV

LETNIK XIV, ŠTEVILKA I STRAN 30 TEHNIŠKI DAN – OD NAČRTA DO IZDELKA Na tehniškem dnevu smo izdelovali različne uporabne izdelke. Prvošolci so izdelali koledar in voščilnico za starše. Drugošolci so prav tako izdelali koledar in po- sodico iz das mase. Tretješolci pa so izdelovali izdelke iz naravoslovne škatle.

STRAN 31 V uvodnem delu nas je obi- sodelovali v različnih dru- Manjkala pa ni seveda tudi pravljica za lahko noč. N skala ga. Marinka Srebernjak žabnih igrah, ki so jih prine- O Po tako vznemirljivem veče- Č s svojim terapevtskim psom sli od doma in za katere pri ru, ko so bile otroške glave polne različnih vtisov, je bilo S Winerjem, ki je učence rednem pouku največkrat res težko zaspati. Ampak nič hudega, prav v tem je K spremljal pri branju in jih po- zmanjka časa. poseben čar takšnih dru- N ženj. J slušal. Ob njem so reševali Veliko veselja in zabave je I Na koncu lahko zapišemo, G naloge, povezane s prebrani- prinesel tudi ples v pižamah da so nas knjige združile in O obogatile. Imeli smo se zelo mi zgodbami in se pogovarjali in druženje ob glasbi. Na lepo. o prebranem. Neprecenljiv svoj račun so prišli vsi ljubi- pa je bil seveda tudi stik, ki telji plesa in glasbe. so ga navezali s psom. V zaključku večera so učenci V nadaljevanju so se učenci lahko brali in prebirali svoje medsebojno obdarovali in najljubše knjige in slikanice. V letošnjem šolskem letu je prednostna naloga naše šole BRANJE. Z namenom razvijati motivacijo za branje in pozitiven odnos do knjig smo na razredni stopnji matične šole organizirali dogodek z naslovom NOČ S KNJIGO. V petek, 20. 12. 2019, so učenci lahko prenočili v šoli. GLAS IZPOD GORJANCEV

LETNIK XIV, ŠTEVILKA I STRAN 32 POZIMI V GOZDU Prvošolci tudi pozimi radi obiščemo gozd. Opazujemo drevesa in živali, otipamo in vonjamo različne stvari ter prisluhnemo zvokom v na- ravi. Najraje delamo v paru, saj je raziskovanje tako še bolj zanimivo in zabavno.

STRAN 33 LIKOVNO USTVARJANJE V NARAVI Prvošolci smo prostorsko oblikovanje, ki smo ga načrtovali v okviru likovne umetnosti, izvedli kar v naravi. Zgradili smo zanimive škratove hišice, ki so v mrzlih zimskih dneh nudile zatočišče gorjanskim škratom. GLAS IZPOD GORJANCEV

LETNIK XIV, ŠTEVILKA I STRAN 34 4. RAZRED PRINCESA LJUBKA IN ob mraku pa je odšla. Princesa nico, se skopala, si posušila lase, si Ljubka je sedela na udobnem na- umila obraz in zobe, se počesala ČAROBNI OBESEK slonjaču ob odprtem oknu. Kmalu je okno zaprla in odšla v jedilnico in naredila frizuro, se preoblekla v V gradu nad mestom je živela na kraljevo večerjo. Jedla je z oče- lepo poletno obleko ter si obula princesa Ljubka. Bila je zelo lepa, tom kraljem Brihtna glava, z ma- lepe poletne čeveljce. Nato je prijazna in dobrosrčna. Zelo rada mo kraljico Lepa visokost, s naj- je pomagala brezdomcem in bera- mlajšo sestro princeso Pametno, z odšla na kraljevi zajtrk. Po zajtrku drugo najstarejšo sestro princeso je odšla na svež zrak, še prej pa si čem. Vsi v kraljestvu so jo imeli Radodarno, njeno dvojčico prin- je umila roke v potočku z izredno radi, tudi narava, ki je bila vsemo- ceso Naravoljubno ter z drugimi čisto vodo. Šla se je gugat na lese- sorodniki, stražarji, vrtnarji, pa- gočna, se je princesi Ljubki kar no gugalnico, obdano z rožami, razsvetlila, odprla in polepšala. stirji, služabniki, berači in brez- tam, kjer je princesa Ljubka sedla Nekdo pa je ni imel rad. To je bila domci. Potem se je preoblekla v princesa Zlobna. Nekoč sta bili še kraljevo pižamo, se skopala v kadi, in se gugala pa je bilo obdano z družinski prijateljici, zdaj pa nista si umila zobe, se počesala ter po rožnato svilo. Ko se je princesa več, ker sta se princesa Zlobna in stopnicah prilezla na vrh vseh sto- gugala, je k njej prišla ptička. Tako tih žimnic in zlezla v posteljo. Ne- kot prejšnji dan je pela s ljubkim Ljubkino kraljestvo sprli. kaj časa je brala knjigo, nato pa jo glasom, potem pa je princesi Ljub- odložila na rob postelje in zaspala ki povedala, da se nekje med žim- Ljubki so v sobo pripeljali posteljo nicami skriva skrinjica s čarobni s stotimi žimnicami. Pod dvanajsto ter sanjala sladke sanje. fižolčki. Povedala ji je še, da skri- njico ne sme iskati. Zopet je zače- je bil skrit čarobni obesek, pod Naslednji dan je princesa Ljubka la peti in čez nekaj časa vprašala štirideseto skrinjica s čarobnimi dolgo spala. Ko se je prebudila, je princeso Ljubko, če je danes po- fižolčki, pod sedemdeseto pa je smuknila izpod odeje in jo porav- noči, medtem ko je spala, kaj pod bila skrita čarobna palica. Tega nala. Vzglavnik pa je lepo položila sabo čutila. Princesa je rekla, da princesa Ljubka ni vedela. Nekega na svoje mesto na postelji. Nato je. Ptička jo je vprašala, če je še prejšnjo noč, ko ptičke ni bilo na dne jo je prišla obiskat ptička. je odšla po stopnicah navzdol s obisk, kaj čutila pod sabo. Odgo- Najprej je pela, potem pa je prin- postelje ter smuknila v kraljevo vorila je, da je. Ptička je odletela. cesi Ljubki povedala, da je nekje v haljo in copate. Odšla je v kopal- Nato je k Ljubki prišel očka, kralj postelji skrit čarobni obesek. Po- Brihtna glava, in ji prinesel čokola- vedala ji je še, da ne sme iskati obeska. Potem pa je še malo pela,

STRAN 35 dni rogljiček in čaj za malico. Ko Princesa Ljubka je bila zelo vesela. je pela pesmi s svojim ljubkim in je princesa Ljubka pojedla svojo malico, je odšla na sprehod po Najprej si je ogledala čarobni obe- nežnim glasom. Tako so jo živali naravi. Lepo ji je bilo. Srečala je veliko lepih in prijaznih živali. Na- sek. Zdel se ji je res čaroben in spoznale in postale spet takšne to je sledilo kraljevo kosilo. Po kraljevem kosilu je princesa Ljub- hkrati tudi zelo eleganten. Prince- kot pred urokom. Princesa Ljubka ka odšla v svojo sobo, malo za- sa Ljubka si je čarobni obesek je bila žalostna, ker Zlobna prihaja dremala, nato brala knjigo. Po branju se je preoblekla in odšla pripela okoli vratu. Nato si je v njeno kraljestvo, da bi ji vzela ven. S sabo je vzela še čisto nove ogledala skrinjico s čarobnimi prelepa darila, ki jih je dobila. baletne čeveljce za ples. fižolčki. Odprla jo je in videla, da Princesa Ljubka je hitro iz skrinji- Odšla je na vrt, kjer si je obula čisto nove baletne čeveljce in za- je v njej polno različnih fižolčkov ce vzela fižolček za zaščito kraljes- plesala. Plesala je, dokler ni zopet prišla ptička. Povedala ji je, da je za različne namene. Nazadnje pa tva, ki je bil modre barve. Zamah- med žimnicami še čarobna palica. Vprašala jo je še enkrat, če je kaj si je ogledala čarobno palico, ki je nila je s čarobno palico in izrekla čutila pod sabo. Princesa Ljubka je odgovorila, da je. Nato je šla prin- kar žarela. Z njo je zamahnila in urok. Urok se je glasil: Zaščiti cesa Ljubka v svojo sobo in odprla okno ter s petjem poklicala ptič- soba se je napolnila z bleščicami. nam kraljestvo, sorodnike in dru- ko. Ptička je priletela v princesino sobo. Skupaj sta zapeli. Pela je kar Bila je navdušena. Potem je skozi žine zdaj, da ne bo po nas. Fižol- cela narava, živali ter celo kraljes- tvo. Princesina postelja je zažarela okno v sobo pokukal samorog. ček se je spremenil v bleščice in in se počasi zmanjševala. Stopnice so izginile in sto žimnic se je spre- Vedela je, kdo je, saj ga je že prej nad kraljestvom naredil zaščitno menilo v prelepo kraljevo prince- sino posteljo. Princesa Ljubka je videla v naravi na sprehodih. Sa- polje. Pravi čas je to storila, kajti bila vesela. Na mizici pa so bili morog je najprej pel, nato pa ji je princesa Zlobna bi lahko prišla v čarobni obesek, skrinjica s čarob- povedal, da prihaja princesa Zlob- kraljestvo, če ne bi s fižolčkom nimi fižolčki in čarobna palica. na, ker hoče darila princese Ljub- Ljubka hitro ukrepala. Princesa ke zase. Princesa Zlobna je imela Ljubka je bila raztresena, zato sta ob sebi živali iz gozda, ki jih je jo ptiček in samorog s svojim pet- ujela in uročila z napojem. To kar jem pomirila. Ker je seveda prin- je princesa Zlobna storila, je prin- cesa Zlobna hotela v kraljestvo, je cesa Ljubka vedela, saj jo je pri za to uporabila svojo leseno pali- tem opazovala iz grmovja. Živali, co, v kateri je bila krogla, s katero ki jih je uročila, zdaj vohunijo za je zamahnila in zaščitnega polja princeso Ljubko, njeno družino in nad kraljestvom ni bilo več. Prin- kraljestvom. Živali, ki jih je uročila cesa Zlobna se je zakrohotala ta- Zlobna, so imele rdeče oči, zato ko glasno, da so jo vsi slišali in so so jih vsi prepoznali. Princesa se poskrili v svoje sobane. Prince- Ljubka je nekaterim živalim že sa Zlobna je lebdela na temnem izničila urok. Izničila ga je tako, da oblaku. Lebdela je do odprtega GLAS IZPOD GORJANCEV

LETNIK XIV, ŠTEVILKA I STRAN 36 okna princese Ljubke. V njeno ker ni dobila Ljubkinih daril. Ljub- ko. Kmalu sta se poročila. Ime- sobo so hitro pritekli njen oče, ka, njena družina in celo kraljes- li so veliko gostijo za vse v kralj Bistra glava, njena mati, kra- tvo so bili veseli. ljica Lepa visokost, in njene tri kraljestvu. Praznovali so njuno sestre princese Naravoljubna, Pa- Čarobni obesek ni nehal svetiti. poroko ter Ljubkin pogum. metna in Radodarna. Hoteli so jo Svetloba je padla na tla in iz nje so Srečna sta še danes. odpeljati drugam, a je bilo prepoz- no. Samorog je še preden je Zlob- nastale bleščice. Nič se ni videlo, Pia Počrvina, 4. r. na prišla do sobe, skočil v Ljubki- ko pa so se bleščice razmaknile, no sobo. Čarobni fižolček je z pa je tam stal princ Ljubek. Prin- zaščitnim poljem zaprl tudi vsa cesa je bila zelo vesela, kajti še okna, ampak je Zlobna razbila tisti trenutek jo je zaprosil za ro- okno Ljubkine sobe. Prišla je v sobo in se zopet glasno zakroho- Ajda Kastelec, , 4. r. tala. Princesa Ljubka je usmerila obesek in palico proti Zlobni, da sta se zasvetila in iz njiju je padla svetloba, polna bleščic. Tega Zlob- na ni marala, a se še vseeno ni vdala. Ljubka je vzela fižolček za premagovanje zlobnežev in izrekla urok Naj zloba takoj izgine, da ne bo nas. Fižolček se je zasvetil in Zlobno porinil skozi okno, skozi vasi, skozi celo kraljestvo in jo vrgel daleč daleč iz kraljestva v neznano gorovje. Ni se več vrača- la, saj je izgubila oblak in svojo moč ter palico, ki se je razbila. Zlobna je bila zelo žalostna, ker ni premagala njihovega kraljestva in

STRAN 37 Neža Šimc Pavlič, 4. r. V en deciliter vode iz stu- črni sok, nato precedite, RECEPT ZA denca dodajte eno veliko dodajte pet velikih listov ČUDEŽNO žlico čaja babice Grete. Na- poprove mete in postrezite ZDRAVILO režite čudežno jabolko na bolnemu pri obroku. Zdra- Potrebuješ: majhne delce tako kot če- vilo mora popiti še toplo. pet velikih listov mete, bulo in dodajte v čaj. Vse to Čez pol ure bi bolna oseba čudežno jabolko, prelijte v kozico in segrejte morala ozdraveti. čaj babice Grete, najmanj do 100 stopinj Cel- vodo iz studenca. zija. Ko zavre, počakajte, da Nina Vidmar, 4. r. čudežno jabolko spusti svoj MOJ POKLICNI NAČRT Že od malih nog sem sem se rada igrala z barbikami in igračami ter jim urejala frizure. Zato razmišljam, da bi po- stala frizerka. Največkrat sem urejala frizure z dolgimi lasmi. Raznovrstne kite so mi bile vedno v izziv in še danes gledam po- snetke na spletu in se iz njih učim, vendar se moram naučiti še veliko drugih stvari, kot so: različne tehnike striže- nja, barvanje, britje, uporaba likalnikov, itd. Ko sem pri frizerju, velikokrat berem knjige in revije o različnih frizu- rah. Po osnovni šoli želim šolanje nadaljevati na srednji frizerski šoli v Ljubljani. Med šolanjem pa si želim pridobiti čim več izkušenj v kakšnem priznanem frizerskem salonu. Po končanem šolanju pa je moja želja tudi, da bi se ude- leževala in bila prisotna na čim več seminarjih in izobraževanjih o frizurah in modi. Upam, da bom v prihodnosti imela svoj salon in hkrati takšne stranke, da bom lahko pokazala svoje znanje, ideje in talent. Želim si, da bi se me ljudje zapomnili po najboljših frizurah s kitami. Liu Šeško, 4. r. GLAS IZPOD GORJANCEV

LETNIK XIV, ŠTEVILKA I STRAN 38 LOV NA ZMAJA – LJUDSKA mlajši sin je kreni po čisto drugi poti PRAVLJICA kot njegova starejša brata. Ustavil se Nekoč pred davnimi časi je živel je, da bi kaj prigriznil, a spet mimo kralj s tremi sinovi. Nekega dne pa pride volk in prosi, naj da še njemu se je pred gradom prikazal zmaj. malo. Brat je volkovo prošnjo spre- Zmaj je požgal ves pridelek, potem jel in mu dovolil, da se nasiti. Volk je pa še živino. Kralj je sinovom rekel, rekel, da mu bo pomagal pri iskanju da tisti, ki mu pripelje zmaja, posta- tistega, kar išče. ne novi kralj. Ko sta prispela pred zmajevo votli- Prvi se je na pot odpravil najstarejši no, je sin skočil z volkovega hrbta in sin. Ko se je ustavil, da bi kaj prigriz- se odpravil v zmajevo votlino. Ob nil, je mimo prišel volk in ga prosil, njemu je hodil volk in bil pozoren na naj mu da malo hrane. Sin se za vol- kakršno koli sled o zmaju. Nato se ka sploh ni zmenil. Zato mu je volk je iz temnega kota prikazal zmaj. Sin zabrusil, da se mu bo še slabo pisalo. se mu je približal in ga vprašal, zakaj Ko je sin pospravil še zadnje grižlja- je požgal ves njihov pridelek in živi- je, je zapihal veter in vse je postalo no. Zmaj je povedal, da je bil samo le hladen led. In ker se najstarejši sin lačen. Sin je zmaju obljubil, da mu bo ni vrnil, se je na pot podal drugi sin. prinesel za jesti, nato pa ga vprašal, Krenil jo je po isti poti kot prvi sin. kaj bi jedel. Zmaj pa je rekel, da bi Ustavil se je, da bi prigriznil. Spet mu prijala troglava krava iz kravje mimo pride volk in ga prosi, naj da dežele. Zmaj je volku in sinu naročil, še njemu malo. Sin se sploh ni zme- naj splezata na njegov hrbet. Ko sta nil za volkove besede. Volk je tudi bila na zmajevem hrbtu, ju je odpe- njemu zabrusil, da se mu še slabo ljal v deželo krav. Naročil jima je, da piše. Ko je sin pospravil zadnje gri- ko najdeta in ujameta troglavo kra- žljaje, je spet zapihal veter in vse vo, naj zavpijeta OGENJ. Našla sta spremenil v hladen led. Ker se ni že troglavega telička in bika in naza- vrnil tudi drugi sin, se je hotel na pot dnje sta našla troglavo kravo. Ujela podati tretji najmlajši, a ga je kralj sta jo, potem pa zavpila OGENJ! ustavil. Rekel mu je, naj se ne podaja Zmaj ju je prišel iskat in ju odpeljal v na lov za zmajem, ker mu je ostal le votlino. Ko se je zmaj nasitil, je pro- še on in da si ne želi izgubiti vseh sil, naj mu prineseta vedro lave iz sinov. A najmlajši sin je prosjačil toli- dežele vulkanov. Sprejela sta zmaje- ko časa, dokler se kralj ni vdal. Naj- vo prošnjo in ga prosila za vedro.

STRAN 39 Zmaj jima je podal kamniti vedri in se sklonil, da sta splezala na njegov hrbet. Ko sta bila na njegovem hrbtu, ju je odpeljal v deželo vulkanov. Ko so prispeli v deželo vulkanov, jima je zmaj naročil, da ko imata vedri lave polni, naj zavpijeta LAVA. Šla sta mimo vodnega vulkana in ledenega vulkana, nazadnje pa sta prišla do vulkana lave. Vedri sta napolnila z lavo, potem pa zavpila LAVA! Zmaj ju je prišel iskat in ju ponesel v votlino. Zmaj je spil le eno vedro lave. Sin je hotel drugo vedro lave zliti stran, a ga je zmaj usta- vil in mu rekel, da mu bo lava, ki je ostala, prišla še kako prav. Zmaj ju je odpeljal proti gradu, a je sin na polovici poti rekel zmaju, naj se ustavi in se spusti na tla. Videl je, da so tla zaledenela in v ledu ujeta njegova starejša brata. Lavo je zlil po zalede- nelih tleh in vse se je stopilo. Bratoma je rekel, naj splezata na zmaja, da lahko odidejo h kralju v grad. Ko so prispeli v grad, je tretji sin kralju izročil zmaja. Isti sin je postal tudi kralj, oče pa je živel z njim, volkom in zmajem. Starejša brata sta pobegnila za vedno, ker nista hotela živeti z volkom in zmajem. Kralj in oče pa sta živela z živalma do konca svojih življenj. Miha Gazvoda, 4. r. ČUDEŽNO ZDRAVILO Sestavine: Postopek: 1 zlato jabolko, Najprej narežemo zlato jabolko na drobne koščke in jih stresemo v skledo. K narezanemu zlatemu jabolku dodamo kačji strup. Primešamo prah vile in 2 čajni žlici kačjega napoj čarovnice. En začaran hlebec peka Mišmaša narežemo na kocke veli- strupa, kosti 1 x 1 mm in dodamo v skledo k prejšnjim sestavinam. Iz zastrupljene- ga jabolka Sneguljčice in vrtnic s kraljevega vrta iztisnemo tekočino, ki jo prah vile, zlijemo v skledo. Nastalo zmes dobro premešamo, da dobimo rožnat na- maz. Drug začaran hlebec peka Mišmaša narežemo na rezine in nanj nama- 1 skodelica napoja žemo rožnat namaz. Na rožnat namaz posujemo prah okrušene zlate kro- čarovnice, ne in okrasimo s peresom zlate ptice. Dobili smo čudežno zdravilo. 2 začarana hlebca peka Pia Počrvina, 4. r. Mišmaša, 5 peres zlate ptice, 1 zastrupljeno jabolko Sneguljčice, 10 vrtnic s kraljevega vrta, prah okrušene zlate krone. GLAS IZPOD GORJANCEV

LETNIK XIV, ŠTEVILKA I STRAN 40 SRČNA DEKLICA – LJUDSKA PRAVLJICA Nekoč je živela deklica z babico. Starši so ji umrli, ko je bila še čisto majhna. Zanjo je ves čas skrbela babica. Vse kar je imela od svojih staršev, je bila zelena jopica, ki jo je nosila še njena mamica. To jopico je imela zelo rada in jo je ves čas imela ob sebi. Nekoč pa je deklica prosila babico, da bi odšla po svetu in morda spoznala bogatega princa ter se srečno poročila. Ali pa bi se v širnem svetu mogoče kaj novega naučila? Vedela je, da je babica stara, da bo treba tudi zanjo poskrbeti. Babica ji je dala 40 cekinov, a predno se je odpravila v širni svet, ji je babica dala še nekaj nasvetov. Pazi se potujočih prodajalcev, ki ti bodo skušali prodati vse, kar imajo, samo da zaslužijo. Nimam veliko denarja, to je vse kar imam. Želim ti srečno pot in vedi, da se vedno dobro vrača z dobrim. Naj ti bo še tako hudo in težko, vedno lahko pomagaš drugemu in to ti bo dalo voljo, moč in srečo. Deklica se odpravi v širni svet. Po treh dneh hoje je prišla v deželo, znano po ogledalcih. Že v prvi trgovini se ni mogla upreti številnim lepim ogledalom. Kupila je manjše ogledalo za 10 cekinov. Hodila je naprej tri dni in tri noči in prišla v mesto, ki je bilo znano po klobukih. Tudi v tem mestu, daleč od doma, si je kupila lep, velik, s čipko obrobljen klobuk. Cena tega klobuka je bila 20 cekinov. Sedaj se je deklica spomnila babičinih besed, da naj bo previdna pri trgovcih, da ne bo zapra- vila vsega denarja. Tako ji je sedaj ostalo le še 10 cekinov. Spoznala je, da je že skoraj vse zapravila. Bila je žalostna. Za preostanek denarja si je kupila prenočišče in košček kruha. Nato je prišel berač in jo poprosil, če mu odstopi košček kruha in svoje prenočišče. Deklica je bila dobrega srca in se ji je stari mož zasmilil in mu je dala kruh, čeprav je bila sama tudi lačna. Odstopila mu je tudi svoje prenočišče, čeprav ni vedela, kje bo to noč prespala. Njena želja je bila, da bi čimprej objela svojo babico, da bi le bila v njenem toplem objemu. Berač ji je povedal, da bo ta njena dobrota poplačana do konca njenega življenja. »Vsakič, ko ti bo hudo in si boš kaj zaželela, se ti bo želja izpolnila. Kajti tvoje dobro srce bo za vedno poplačano.« Deklica se niti ni dobro zavedala, kaj ji je berač povedal in že se je znašla pred svojo babico, v svojem domu. Babica je je bila zelo vesela. Deklica ji je povedala vse, kaj se ji je na poti zgodilo. Kako je srečala berača in kako je v hipu bila doma. Deklica je bila žalostna in s solznimi očmi je pripovedovala babici, kako je zapravila denar za nepotrebne stvari (klobuk, ogledalo ...).

STRAN 41 »O, babica, ko bi vse te stvari imele čudežno moč in POKLICNI bi ogledalo prepoznalo mojo lepoto in bi se poroči- NAČRT la z bogatim princem,« je rekla. »Ti pa bi nosila ta prelepi klobuk in bi živeli skupaj srečno do konca SLIKARKA svojih dni.« In glej, glej, njene želje so se uresničile. Pred vrati je Želim si po- stati slikarka. Slikarka bi rada posta- stal lep princ na belem konju in deklica v lepi poroč- la, ker v prostem času zelo rada slikam. Predvsem s ni obleki. Babica pa je nosila prelep klobuk iz dežele klobukov. temperami na platno. Tako so srečno živeli, do konca svojih dni. V veselje mi je, ko naslikam sliko, lepo, natančno in podrobno. Najraje slikam stvari, povezane z morjem, Janez Novak, 4. r. predvsem morska bitja in ladje, ki plujejo proti sončne- mu zahodu. Všeč mi je delo slikarke, ker me slikanje osrečuje in sprošča. V velik izziv mi je, če slikam po navodilih oz. željah dru- gih. Srečna sem, ko jim podarim to, kar naslikam. Da bi postala poklicna slikarka, moram najprej uspešno končati osnovno šolo, nato pa še srednjo oblikovno ali umetniško šolo. Tam spoznaš vse različne načine slika- nja, risanja in izdelovanja skulptur. Upam, da bom šolanje uspešno končala in se nato usmerila k slikanju, ki mi je v največje veselje. Issa Župevec, 4. r. P.S. spodaj prilagam nekaj mojih slik. GLAS IZPOD GORJANCEV

LETNIK XIV, ŠTEVILKA I STRAN 42 Jure Šašek, 4. r. TRI SESTRE – LJUDSKA PRAVLJICA Za devetimi gorami, za devetimi vodami je živel kralj, ki je imel tri hčerke. Prva je bila nesramna, druga je bila požrešna, tretja pa je bila velikodušna. Nekega dne je kralj zbolel. Prosil je prvo hčerko, da gre po svetu in poišče zdravilo. Odšla je in oče ji je dal konja in hrano. Ko je prišla v mesto, je videla staro gospo, ki je potrebovala pomoč. Stara gospa jo je prosila za hrano, vendar jo je prva hčerka nesramno zavrnila in odšla naprej. Stara gospa pa jo je začara- la, da je izginila. Potem je poslal drugo hčerko v mesto. Na poti v mesto je že pojedla vse, kar je imela s sabo. Srečala je staro gospo. Spet jo je prosila za hra- no, vendar jo je tudi druga hčerka zavrnila in stara gospa jo je začarala kot nje- no prvo sestro. Oče je poslal še tretjo hčerko. Odšla je v mesto in tudi ona je srečala staro gospo. Gospa jo je prosila za hrano. Tretja hčerka ji je dala vse, kar je imela. Za nagrado ji je stara gospa dala, kar je hotela. Prosila jo je tudi, da ji vrne sestri. Seveda je to naredila. Vse tri so se vrnile domov. Na poti domov so srečale izgubljenega zajčka, ki jim je povedal, da ima poškodovano tačko. Tretja hčerka ga je vzela v naročje in odnesla v grad. Najprej je zdravilo odnesla k očetu, ki ga je spil in ozdravel. Nato se je vrnila k zajčku ter pozdravila še nje- ga. Ko se je zajček pozdravil, se je spremenil v prelepega princa. Tretja hčerka je bila presenečena, hkrati pa zelo vesela. Takoj sta se zaljubila in kmalu tudi poro- čila. Tako so vsi srečno živeli do konca svojih dni. Manca Lukšič, 4. r. Neja Kmet, 4. r.

STRAN 43 PREŽIVLJANJE ČASA DOMA OB IZREDNEM ZAPRTJU ŠOLE Po celem svetu se je pojavil Vmes imam odmore in kolo. Sonce mi da dobro koronavirus. Koronavirus je grem na zrak v okolico hiše. energijo. Čas preživljam tudi zelo nevaren, smrtonosen Pomagam pri pripravi hrane z risanjem in ustvarjanjem. in nalezljiv virus. Ker za ko- zajtrka, kosila ali večerje. Ob tem rada poslušam glas- ronavirus ni zdravila, smo Včasih se tudi dolgočasim in bo. vsi učenci, učitelji in nekate- bi bila raje v šoli. S sošolci ri starši ostali doma. se tudi tipkamo in slišimo, Upam da bo kmalu konec kakor tudi s sorodniki. Do- epidemije koronavirusa in Vsak dan zjutraj malo dlje ma pomagam tudi posprav- da ostanemo do takrat do- spim in s tem imam tudi ljati hišo. Začeli smo tudi ma in zdravi. Zelo vesela večjo odpornost, še posebej pripravljati vrt in njivo. Rajši bom, ko se bomo vrnili v moje mišice, ker rastem. imam sončno toplo vreme, šolo in se skupaj učili in Vsak dan poskušam opraviti ker grem lahko ven, tudi na družili. naloge po učnem načrtu. Pina Šeruga, 4. r. PREŽIVLJANJE ČASA DOMA Na četrtek smo v šoli izvedeli, da se s ponedeljkom šola zapira. Po eni strani sem se tega veselila, po drugi strani pa me je bilo malo strah, ker nisem vedela, kako bo potekal pouk doma. Čas doma preživljam zelo dobro, ker mi ni treba preveč zgodaj vstajati, da bi prišla v šolo, tako da vsta- nem ob 7.30 uri. Dopoldne si vzamem čas za delanje domačih nalog in učenja, popoldne pa si vzamem čas zase. Najprej se preoblečem, pogledam, kaj imam ta dan za narediti in nato še zajtrkujem. Nato se lotim pouka, delanja nalog in učenja. To počnem do dvanajste ali trinajste ure, ko me že čaka kosilo. Če česa ne vem, vprašam mamico in mi pomaga ter razloži. Popoldne si vzamem čas za igranje košarke z bratom Aleksom, poslušam glasbo po svojem radiu, se igram v peskovniku, se gugam, kolesarim, tekam naokoli in se igram z mlajšima bratoma Lukom in Anžetom, ki pa jima nikoli ne zmanjka energije. Po- magam tudi dediju pri hranjenju kokoši in babici pri delu na vrtu. Z očijem in mamico pa sem šla v gozd pomagat pripravljati drva. Vse to mi ni preveč naporno, ampak bi se raje učila v šoli, ker mami cel teden razen soboto in nedeljo leta iz sobe v sobo, saj pomaga tudi bratu Aleksu, vendar je odlična nadomestna učiteljica. Pogrešam pa tudi svoje sošolce in učiteljico. Sandra Kastelec, 4. r. GLAS IZPOD GORJANCEV

LETNIK XIV, ŠTEVILKA I STRAN 44 MOJ DNEVNIK - UČENJE NA DALJAVO Ponedeljek, 16. 3. 2020 Torek, 17. 3. 2020 Zjutraj sem vstala in pojedla V torek sem malo dlje spala. zajtrk. Z mami in sestricama Pojedla sem slovenski zajtrk: smo se primerno oblekle in med, maslo, kruh in pila mle- odšle v gozd nabirat pljuč- ko. Pregledala sem, kaj smo imeli za nalogo in jo naredila. nik. Ko smo prišli nazaj, Po kosilu smo šli pospravljat smo ga dali sušiti. Potem mi garažo. Na koncu sem bila ze- je mami ustvarila elektron- lo izmučena in sem odšla spat. sko pošto. Pregledala sem Dan je bil zelo zabaven. nalogo na mailu. Pojedli smo kosilo. Dokončala sem nalo- Sreda, 18. 3. 2020 go, ki mi je še ostala. Pri Zjutraj sem zelo zgodaj vstala. Četrtek, 19. 3. 2020 naravoslovju in tehniki sem Pozajtrkovala sem in odšla ven raziskovala z magnetom. Ko na zrak. Potem sem šla v hišo Po zajtrku sem odšla za eno in naredila sem vso nalogo. S uro ven. Z mami in sestricama sem vse naredila, sem se sestrico sva se igrali igro mag- smo prevažale zemljo, da smo igrala s sestricama. Bilo je netni ribolov. Po kosilu sem jo dale okrog malin. Ko sem zelo zabavno. Malo sem še mamici pomagala zunaj na vr- prišla noter, sem pogledala, kaj brala, pojedla večerjo in tu. smo imeli za nalogo. Potem sem jo naredila. Mamici sva s odšla spat. sestrico naredile frizuro. Poje- dle smo kosilo in naredila sem športno nalogo. Pri tem mi je pomagala sestrica. Vsak dan je lepše.

STRAN 45 5. RAZRED SO ŽE POČITNICE? »So že počitnice?« sprašuje se Janko Mežnar, 5. r. PRAVA IN NEPRAVA STVAR šola. Nič več mi zvonec šolski ušes ne KAJ SE DOGAJA? Obstaja stvar prava in poboža. Kaj tukaj zdaj dogaja, neprava. Ne! To niso počitnice, korona v šoli razgraja. Šola je prava, bolezen pa to čisto druge vrste je šola, Vsak doma v karanteni aja, neprava, vsi smo doma in se za računalni- v šolo gremo pa šele maja. bolezen ti le skrbi in ki učimo glavobole povzroči, in zdi se nam, kot da veliko več Doma se težko je učiti, šola pa uči in te pametnega nalog dobimo. saj moraš veliko tekočine piti. naredi. Vedno bolj dolgčas mi je doma, Moraš se učiti Epidemija le šolo zaprla je, učilnica naša prašna je vsa. in koš zabiti. a kmalu se šola odpre, Pogrešam učiteljico, saj zaradi šole ljudje pogrešam sošolce, Jou, v šoli smo, pametnejši so pogrešam telovadbo, težko se je učiti. in zato pravo zdravilo našli da bi prevračali kozolce … Učitli nam težijo bodo. z ocenami hitijo. Prazna je tabla, hodnik je prazen, Urban Mirovič, 5. r. jedilnica tudi, čistilka se s čiščenjem nič več ne trudi. Raje v šolo zopet bi hodil, kot pa doma po računalniku blo- dil. Janko Mežnar, 5. r. Sebastjan Kobe, 5. r. GLAS IZPOD GORJANCEV

LETNIK XIV, ŠTEVILKA I STRAN 46 KAJ SE DOGAJA, SPRA- ŠUJE SE ŠOLA Kaj se dogaja, KAJ SE DOGAJA, SPRAŠUJE SE Aljaž Cimermančič, 5. r. sprašuje se šola. ŠOLA! Nikogar v mojem razredu več SO ŽE POČITNICE ? ni. Kaj se dogaja, sprašuje se šola, Kaj se to pravi? to ni šala, Šoli se čudno zdi Kaj je korona? in se sprašuje, kje zdaj so vsi. V razredu res nikogar več ni. in nisem izpuhtela kakor para. So mar že počitnice? Kje so otroci, ki se igrajo, Kaj je zdaj to, Se otroci igrajo skrivalnice? zakaj jih zunaj več ni? čudi se šola. Pogledam novice in tam nekdo Vsi so čedni, No, meni tako se ne zdi, pravi, a niso poredni. saj zunaj nikogar pač ni. da šole zaprte so vse dni. “Verjemi nam, šola, Vse se mi že čudno zdi, Kaj se to pravi? to je mučenje, konca temu videti ni. Od kod je ta virus? Zakaj korona uničuje tak lep in manj poučneje.” Nestrpno že čakam spet dan, dan?! da bomo veseli poklepetali A se ne sekiram, “Brez tebe je dolgčas, in se še za nazaj nasmejali. saj kmalu nazaj bom, ni nam všeč. za zdaj pa zadremam Vrni se vrni, Klara Šimec, 5. r. za mesec al dva. Še prej pa vas vprašam, čudovita si res!” kako pa izgleda, ta virus, Učitelji prijazni, ki vse razjeda? in zelo so jasni: “Pazite se učenci, Ajda Kastelic, 5. r. virus ni užitek, in ni za počitek.« Sara Brkopec, 5. r.

STRAN 47 VERZI ZA MAME SO ŽE POČITNICE? PESEM O MAMI MAMA Ka so že počitnice? Mame so najboljše na svetu, Le eno, Ne, zarad korone sm do- vse naredijo, edino jaz mamo imam, ma. vse dajo in ta zaklad nikomur Kdo ve, kdaj se bo končal, k je že pravo paniko zagnal. in še vedno imajo čas. ne dam. Hvala mame. Na mailu vsak dan pošto Mamica moja, mam, Rok Mavsar, 5. r. ti si kot roža, morm nardit za šolo kaj, če ki me boža. znam. Rad te imam. Nč počitnc? Ja hudo! Nujno nazaj v šolo mormo. Marko Kastrevec, 5. r. V šol je bolj kul. Hitrej je MAME mim. Mame nas nikoli same ne pustijo, Ampak huj je to, kok bola- vedno so z nami nih je, pa umrlih, ta korona je ful prehuda. in nasmeh nam delijo. Zato pravim, OSTANMO DOMA, Mame vedno so sočutne da zdrav kmal nazaj v šolo in do nas vseh prijazne. pridemo, in da pol na celih počitncah Mame vedno znajo ukrepati, ostanemo! ko mi ne znamo, Martin Šašek, 5. r. zato mame moramo spoštovati in jim pomagati. Klara Šimec, 5. r. GLAS IZPOD GORJANCEV

LETNIK XIV, ŠTEVILKA I STRAN 48 ŽIVLJENJE NA GORJANCIH po dolgem in počez, odkrival skrite kotičke Ko živ je še bil, po Gorjancih je hodil in zgodbe o njih. ter vodo iz studenca pil. Ko jih več let zbiral je že, Podgurce je šel, v debelo zlato knjigo spraševal jih o vsem, zapisal je vse. saj o Gorjancih izvedeti vse Slavo Podgurja ponesel je v svet, bil je njegov sen. zato je Gorjance potrebno bolj čuvat Ljudje začudeni so ga opazovali, in spoštovat. kako vsak dan Klara Šimec, 5. r. po Gorjancih se sprehaja in s ptički pogovarja. MAMI Veliko ljudi mu je pripovedovalo Kdo me zjutraj zbudi, o bajkah in povestih, me v šolo pelje, še predno o čarovnicah in vilah pa o velikih velikanih, v službo odhiti? o prav vsem in še več, kar nekoč se je, Naša oblačila zlikana, oprana so, morda tudi ne, in trebuščki prazni niso. zgodilo na Gorjancih. Kdo v posteljo nasuje zvezdni prah, Gorjance za svoj dom da me ponoči ni strah? je imel, Vem, da nisem sam, saj tam je pisal saj v njen objem lahko odhitim.Pogosto in živel. med Prehodil jih je Me rodila in ime dala je. Ta dobra vila moja MAMI je. Martin Šašek, 5. r.

STRAN 49 MISEL O MAMI MAMA Le eno, MOJA MAMA Mame so najboljše na svetu, edino jaz mamo imam, vse naredijo, in ta zaklad nikomur Ime ji je Iva Graša, vse dajo ne dam. in ona je mama naša. V vsakem pogledu je mila, in še vedno imajo čas. Mamica moja, saj v naročju včasih me je nosila. ti si kot roža, Hvala mame. Pogosto v vrtu se nahaja, ki me boža. ali z nami pse sprehaja. Rok Mavsar, 5. r. Rad te imam. Mami zelo rada vrtnari, rada riše, ureja tudi okolico hiše. Marko Kastrevec, 5. r. Vsak dan skuha nam kosilo, NAŠE MAME poleti rada nosi krilo. Vsak dan misli name, Naše mame so pridne, ljubeznive pa tudi presenetljive. seveda pa tudi na ostale. Vse na svetu bi dale za nas, Vsakič ko gre spat, mi pa za njih, nam pusti velik pečat. ker če jih ne bi bilo, Če pa se zbudim, svet bi hitro pokončalo slovo. lahko pri njej zaspim. Ne pozabite, Nolan Graša, 5. r. mame so občudovanja vredne, in nikakor niso bedne ter so praznika vredne. Sara Berkopec, 5. r. GLAS IZPOD GORJANCEV

LETNIK XIV, ŠTEVILKA I STRAN 50 POŠKODBA PRI IGRI Bilo je jeseni. Moja sestrica je imela v vrtcu kostanjev piknik. Ob 16. uri smo se z družino odpravili v Dolž na piknik. Tam je bilo veliko otrok. Ko sem se igral na toboganu, mi je spodrsnilo in padel sem na tla. Ob padcu sem si presekal jezik. Najprej ni izgledalo tako hudo, pozneje pa se je pokazala kar velika luknja v jeziku. Mami me je odpeljala v bolnišnico Novo mesto. Zdravniki so bili zelo prijazni. Ob pregledu so ugotovili, da mi bodo morali rano zašiti. Ustrašil sem se. Jezik so mi pošpricali in zašili z nitko. Zdravnik je povedal, da če me bo zelo bolelo, da se naj z mamico naslednji dan vrneva nazaj. Ponoči se mi je rana zagnojila, zato sva zjutraj odšla nazaj. Dobil sem napotnico za pregled pri zdravniku v bol- nišnici, oddelek ORL. Zdravnik je takoj rekel, da bo potrebna operacija. To sem težko sprejel, ker je bila to moja prva operacija. Medicinska sestra je pove- dala, da bom v operacijski sobi sam, da mora mami počakati zunaj. Dobil sem uspavalo, da čiščenja jezika nisem čutil. Ko sem se prebudil iz narkoze, sem bil vesel, ker sem ob postelji videl atija. Nisem bil več sam. Po operaciji sem bil štiri ure v bolnišnici. Čisto sem bil presenečen, ko so mi za kosilo prinesli juho in dva sladoleda. Zdravnik je rekel, da moram pojesti veliko sladoleda, da se mi jezik hladi in me bo manj bolelo. Juhu, z veseljem. Vesel sem se vrnil domov, saj mi ni bilo treba prespati v bolnišnici. To bi bilo zame kar težko. Jezik se mi je lepo zacelil in zdaj nimam težav pri govoru. Martin Šašek, 5. r. Janko Mežnar, 5. r.